Naročnina mesečno
29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je t Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
Telefoni .redn«tv. 1« n prave: «WK. «U>2, 4<W>3. 40-04, «U» — lah.). rwk d.n .f.tral r.,.. nooedeltk. 1- H__________.k-
Čekovni riini.
Ljubljana itevilka iu.b50 in 10.349 sa inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Indija zopet na vrsti
^ Vest, da se angleški podkralj Indije, lord *Snlingtowe razgovarja z Gandhijem, kako bi se mogle angleške koristi v tem predelu sveta spraviti v sklad z nacionalnimi zahtevami njenega 300-mil i jonskega naroda, je spomnila svet, da ima mogočni britski imperij v sedanjem trenutku na tej ali oni točki svoje ogromne posesti nekatere večje ali manjše težave. Na splošno je položaj angleške svetovne oblasti tako trden, kakor je bil, in ponekod so se pokazale vezi, ki spajajo angleške dominione in kolonije ter njihove koristi z materno deželo, kot neločljive in nezlomljive. Resno vprašanje pa sta zopet postali Irska, kjer bi radikalno krilo irskega nacionalizma rado izrabilo sedanjo vojsko, da bi se združil z irsko republiko tudi severni del otoka, pa Indija.
V Indiji je politična organizacija indskega naroda, ki se je bila 1. 1937 z angleško oblastjo na podlagi nove provincijalne ustave sporazumela, zopet zavzela sovražno stališče proti angleškemu gospodstvu. Ta organizacija, ki je dobila ime vseindskega kongresa, se je porodila L 1857, ko se je zadnji, pod nadzorstvom angleške vzhodnoindske trgovske družbe stoječi domači vladar v Delhiju tujcem uprl. Ta silno krvava vstaja, ki jo je na tihem podpirala v krimski vojni poražena Rusija, se je zaradi needinosti indskih knezov ponesrečila in je imela za posledico, da je ta najbogatejša kolonija imperija prišla tudi formalnopravno pod oblast angleške krone. Ostala pa je narodna zavest nekaterih indskih elementov, ki so se odslej tajno zbirali. Zanimivo je, da je dal pobudo za to, da se je ta tajna zarotniška organizacija izpremenila v javno politično gibanje, Anglež Hume, ki je 1. 1883 javno pozval indsko inteligenco, naj se združi z namenom, da priljori deželi večje politične svoboščine. Danes je dokazano, da je ITumeja podpiral takratni angleški podkralj lord Dufferin, ki je pravilno menil, da je bolje imeti opravka s stranko, katero je mogoče kontrolirati in vplivati na njo, kakor s skrivnimi zarotniki. Tako se je 1. 1885 rodil takozvani indski nacionalni kongres. Kongres si je postavil za cilj, da vzgoji indski narod za samoupravo in je odslej zboroval vsako leto. Kakšnih 15 let je imela indska narodna organizacija zgolj idealen pomen in angleška kolonijalna uprava se ni nič spremenila. Kongres se je začel živahneje uveljavljati šele za časa vojske med Anglijo in Buri 1899—1902, v kateri so angleški armadi v Južni Afriki pomagali do težke zmage v prvi vrsti indski vojaki. Sedaj se je v indski narodni organizaciji, v kateri so imeli doslej edino besedo zmerni elementi, ki niso zahtevali nič drugega, kakor avtonomijo v okviru imperija, Ustanovilo levo krilo, ki je zahtevalo neodvisnost, čeprav še ni šlo tako daleč, da bi hotelo Indijo popolnoma izločiti iz zveze britskih držav.
Svetovna vojska 1914—1918 je ustvarila v Indiji razmere, ki so obetale popolno spravo med narodom in angleško oblastjo. Ta je namreč obljubila Indiji kot samostojni in enakopravni državi imperija, ki se tx> upravljala čisto sama, položaj pravega dominiona. Ta obljuba pa se ni iz|x>lnila, zaradi česar je med pristaši indske narodne stranke, ki je poudarjala, da je Indija postavila za Anglijo na zahodni fronti en milijon vojakov, in med britskimi oblastmi izbruhnil spor, ki je dosegel svoj višek 11. aprila 1919, ko je general Dyer zapovedal ogenj na množico v »svetem mestu« Amritsar, kjer je obležalo 400 mrtvih in nad 1000 ran jenih. Posledica je bila, da je zmagala v narodni stranki skrajna levica in da je stopil pokretu za svobodo Indije na čelo Gandhi, ki je bil zanesel misel politične svobode in edinosti med preprosto ljudstvo. Gandhijeva metoda pasivne rezistence sicer ni izdala ničesar proti angleški oblasti kot taki, je pa vendar ustvarila trajno nemogoče stanje, ker je občutno prizadevala britsko gospodarstvo in finance^ ter ljudstvo vedno bolj oddaljevala od angleške vladavine. Končno je prišlo do sporazuma in leta 1921 je bila proglašena indska ustava, ki pa ni imela dolgega obstanka.
Ta ustava je sicer uvedla parlament, ki pa s? v ljudstvu ni mogel vsidrati, saj je dal vo-livno pravico samo dvem odstotkom vsega indskega prebivalstva. Poleg osrednje vlade so se ustanovile deželne vlade (izvzemši 563 vlad, oziroma držav indskih knezov, ki so neke vrsto vazali Anglije in imajo z n jo posebne pogodbe), čijih samoupravne pravice pa so bile malenkostne in so bile le posvetovalni organ angleškega guvernerja. Indski narodni kongres se zato ni pomiril in sledila'je vnovič 16 letna doba neprestanih trenj in nemirov, dokler se ni v Londonu sklicala glede Indije leta 1926 državna konferenca. Iz teh posvetovanj, ki se jih pa zastopniki nacionalnega kongresa niso udeleževali, se je rodila nova indska ustava po dvotirnem upravnem sistemu, ki jo je sprejel angleški parlament leta 1935 in jo uveljavil leta 1937. Nacionalni kongres te ustave formalno ni priznal, je pa sklenil, da se udeleži volitev v indske provincialne parlamente in v osrednji parlament v Delhiju zato, da bi se s pozitivnim parlamentarnim delovanjem doseglo polagoma razveljavljen je te ustave, ki naj bi jo nadomestila druga, ki bi povsem zadovoljila zahteve narodne stranke. Indski nacionalisti so dobili večino v 8 provincah od 10 in so se v tem smislu sestavile tudi posamezne provincialne vlade.
Indsko vprašanje pa se s Tem nikakor ni rešilo. Stranka, ki je za dominionski položaj (katerega ustava od 1935 ni uresničila), je v veliki manjšini, pretežna večina, kateri pripada tudi Gandhi, zahteva po|>olno neodvisnost, ki naj se pa doseže mirnim j>otom, dočim je levo krilo, če treba, tudi za revolucijo. Do spora z angleško oblastjo je prišlo meseca septambra lanskega leta, ko se je kongres uprl nameri, da se indske čete odpošljejo v Evropo in je sklenil resolucijo, da se Indija evropske vojske ne udeleži, dokler angleška vlada ne da obvezne izjave, da bo Indija dobila poj^olno neodvisnost. Ker je Anglija to odklonila, so odstopile vse provincialne vlade, tako da je
Okrog ,črnomorskega pakta'
Francozi službeno zanikajo prizadevanja za „črnomorski pakt", pač pa priznavajo „tri diplomatične toke" v južnovzhodni Evropi
Pred važnimi razvoji v madžarsho-jugoslovanshih odnošajih"
9»
Pariz, 8. febr. t. Havas: Francoski diploma-tični krogi zanikajo poročila, ki so bila zadnje dni objavljena v številnih inozemskih listih, da bi se delale priprave za sklenitev »č r n o m o r s k e-ga pakta«, v katerega bi vstopile Turčija, Bolgarija in Romunija, in ki bi imel namen zadrževati Sovjetsko Rusijo, ako bi hotela širiti svoj vpliv proti jugu. Isti diplomatični krogi pa menijo, da je' mogoče v' sedanjem trenutku opaziti oblikovanje naslednjih političnih tokov na jugovzhodu Evrope:
1.	Vedno večje prijateljsko zbliževanje Turčije in Bolgarije, ki je silno okrepljeno po obisku turškega zunanjega ministra Saradžogla pri bolgarskem kralju Borisu.
2.	Prijateljsko zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo, o katerem napovedujejo v bližnji bodočnosti nove razvoje. — Glede madžarsko-jugoslovanskih pogajanj pristavljajo v merod. francoskih diplomatičnih krogih, da je v načrtu predlog za sklenitev dvostranskega pakta o nenapadanju, ki naj bi vseboval obojestransko priznanje obstoječih meja. kakor tudi določbe o zaščiti obojih narodnih manjšin. Ce do sklenitve še ni prišlo, je temu bolj kriva Madžarska, ki še vedno okleva, da bi podpisala pogodbo v takšni obliki in s to vsebino, kot ji je bila predložena. Italijanska vlada se zelo prizadeva, da bi iz-posredovala čimprejšnji uspešni zaključek teh pogajanj.
3.	Pogajanja med Italijo in Romunijo se bodo v kratkem začela in bodo imela namen, da pomagajo odstraniti vse obstoječe težave ined Romunijo in Madžarsko, kakor tudi da Italiji zagotovijo dobavo nekaterih surovin iz Romunije.
Našteta politična stremljenja na jugovzhodu Evrope pa niso v ničemer v zvezi s kakšnim načrtom o nekem >črnomorskem paktu«, o katerem so prvi začeli poročati nemški listi očividno z namenom, da vzbudijo zaskrbljenost pri Sovjetih in
obrnejo njihovo pozornost proti Dardanclam.
- %
Saradzoglu se je vrnil
Ankara, 8. febr. AA. Anatolska agencija poroča: Davi ob 9.40 se je zunanji minister Saradzoglu pripeljal iz Belgrada čez Sofijo v Ankaro. Na postaji so ga pozdravili predsednik velike narodne skuščine, prvi pribočnik predsednika republike, minister Menemenzoglu, glavni tajnik zunanjega ministrstva, ankarski župan in francoski, angleški, jugoslovanski, romunski in grški, iranski, afganski in iraški poslaniki. Na postajo so prišli tudi višji uradniki zunanjega ministrstva in mnogo j>oslancev.
Carigrad, 8. febr. b. Turški zunanji minister Saradzoglu je izjavil, da bodo balkanske države odslej reševale spore tako, kakor se urejajo spori med člani kake družine.
Vodilni turški listi poudarjajo v dolgih uvodnikih odločnost Turčije, da bo šla v primeru zapletljajev na Balkanu na po-
Armadni general Bogoljub Ilič pomočnik vrhovnega inšpektorja vse jugoslovanske oborožene sile
(Glej članek na 2. strani!)
moč državam, ki bi bile napadene. — Husoin Haida Jalcina piše v listu >Jen-ny Sabahc, da bo Turčija vsak napad na Romunijo, ali na kakšno drugo sosedno državo smatrala kot napad na Turčijo ter bo takoj postopala proti sovražniku. Turčija ne bo čakala, da sovražnik prodre do Drinopolja.
G. Cvetkovič obišče Grčijo in Turčijo
Dalje poročajo turški listi, da bo jugoslovanski ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič v kratkem obiskal Atene in da bo tedaj prišel za en dan tudi v Ankaro.
Italijanski general opozarja na - Besarabijo
Rim, 8. febr. b. Zaradi propagande sovjetskih radijskih postaj, ki trosijo v svet glasove, da bo Sovjeti,ja načela vprašanjo Besarabije, poudarjajo italijanski listi, da bi bilo potrebno, da se Romuniji že v naprej zagotovi stvarno pomoč proti boljševistični nevarnosti.
Italijanski kritik, general Ca bi a 11 i, je napisal v tržaškem >P i c c o I u« članek, v katerem podaja zgodovino besarabijskega vprašanja. Pisec članka ugotavlja, da Sovjeti ja ni nikdar priznala priključitve Besarabije k Romuniji, zaradi česar to vprašanje poinenja stalno veliko nevarnost za mir na jugovzhodu Evrope. General Cabiatti smatra, da je Besarabija s strategičnega stališča najvažnejša postojanka za obrambo ne le Romunije, temveč vsega evropskega jugovzhoda,
zaradi česar besarabijsko vprašanje ni problem, ki zanima neposredno samo Itomuuijo, temveč je to vprašanje, ki zanima no Evropo. Ni dovoljno samo govoriti o tej nevarnosti, temveč jo treba odločno braniti to mejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vseh držav n» jugovzhodu Etrope. ker njim grozi ista nevarnost kakor Romuniji.
Nove težave za prevoz romunskega petroleja v Nemčijo - Vagonov ni
Budimpešta, 8. februarja, b. Iz Bukarešte prihajajo poročila, da še vedno ni rešeno vprašanje, kako bo Nemčija izvažala romunski petrolej za svoje potrebe. Romunija po vzpostavitvi generalnega komisariata za industrijo petroleja da Nemčiji lahko le omejeno pomoč. Nobena vlada ne more prisiliti petrolejskih družb, da svoje vagone — cisterne spustiti izven meja Romunije in da jih posodi Nemčiji, čeprav je Nemčija dala v promet vse svoje petrolejske tanke za prevoz petroleja, to vendar ni zadostno, da ob pravem času dobi tiste množine bencina, ki jih potrebuje na raznih frontah. Romunija ima sama le malo petrolejskih vagonov, komaj nekaj nad 3000, ki pa ;ih rabi za svoje potrebe. V ostalem pa poudarjajo, da je vprašanje prevoza bencina in raznih drugih pogonskih sredstev stvar kupca, Romunija da lahko Nemčiji na razpolago gotove množine bencina in petroleja, ne more ji pa pomagati pri prevozu tega materiala. Iz tega poročila je jasno razvidno, da se je komisarijat za petrolej bavil samo z vprašanjem notranje preskrbe, zaradi česar diplomatski predstavniki Francije in Anglije doslej niso imeli prilike protestirati pri romunski vladi zaradi ustanovitve komisariata za petrolej.
General Weygand v Egiptu
Zaključni pregled vse angleško-francoske armade na bližnjem vzhodu
Kairo, 8. febr. A A. Štefani: Danes popoldne je z letalom prispel v Kairo poveljnik francoskih cet v Siriji, general W e y g a n d. Pri sprejemu so bili poveljnik egiptskega vojnega letalstva, glavni poveljnik britanskih čet na vzhodu, poveljnik britanskih čet v Egiptu, načelnik egiptskega generalnega štaba, francoski poslanik in druge osebnosti, predstavniki vojaških in civilnih oblasti. General Weygand se je odpeljal na dvor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Jutri 'dopoldne bo na letališču Almaza revija čet iz Anglije, Indije in Egipta. Te parade se bo udeležil rioleg generala VVeyganda tudi predsednik egiptske vlade, britanski veleposlanik in višji častniki egiptsko-angleške vojske.
General Weygand, vrhovni poveljnik franc,-angleških sil v Siriji, je v spremstvu generala Wewella, poveljnika angleške armade v Egiptu obiskal ministrskega predsednika Ali Maser pašo, nakar eo vsi trije odšliv okolico Kaira, kjer so si ogledali nekatere motorizirane edinice angleške armade. Prebivalstvo je generalom priredijo veličasten sprejem. Egiptsko časopisje posveča temu obisku cele strani.
Kolikšna je moč francoske armade v Siriji
Pariz, 8. febr. A A. Reuter: Danes so prvič, odkar se je začela vojna, mogli v Parizu kaj sli-
šati o francoski vojaški sili na bližnjem vzhodu. 1 o nekih namigavanjih iz tujine, naj bi Francozi imeli na bližnjem vzhodu armado kakšnih 150.000 moz, drugi pa računajo na 400.000 mož. V dobro informiranih vojaških krogih v Parizu izjavljajo, da predstavlja francoska vojaška sila na bližnjem vzhodu število nekako na sredi med gornjima dvema številkama. Razen tega je treba spomniti na to, da imajo Francozi na bližnjem vzhodu mno-go vojaštva, ki opravlja policijsko in garnizijsko službo, V Parizu govore glede na poročila da je general Weygand prispel v Kairo, da se bo tam posvetoval s svojimi britanskimi tovariši v Egiptu.
Carigrad, 8. febr. AA. Havas: Francoski veleposlanik v Moskvi, Naggyar, je prispel snoči v Carigrad Novinarjem je dejal, da jim ne more dati nobene izjave.
Seja italijanskega vrhovnega vojnega sveta
Him, 8. februarja A A Štefani: Danes bo seja vrhovnega odbora narodne obrambe; predsedoval ji bo Mussolini, udeležili se je bodo pa maršali, načelnik štaba, veliki admiral italijanske mornarice, več ministrov in predsednik komisije za civilno mobilizacijo.
Koliko ladij potopljenih
Nasprotujoča si nemška in angleška poročila
ustava dejansko prenehala in morajo angleški guvernerji vladati z naredbami. Vi Ki ^c« sihjo^razmere na evropskem bojišču, Ki ni se rnog.o razširiti tudi na Azijo, k ciin prejšnji rešitvi, pogajanja med lordom Linlig-towoin iv Gandhijem nikogar ne presenečajo.
Berlin, 8. febr. t. DNB: Vrhovno vojno poveljstvo poroča: Od začetka vojne pa do konec januarja so sovražna trgovinska brodovja, kakor tudi nevtralna brodovja izgubila po delovanju nein-
?kZ>^nih sil skuP"° 409 ladii s skupno tonažo 1,493.431 ton.
London, 8. febr. t. Reuter. Admiraliteta poroča, da so nemške navedbe o do sedaj potopljenih ladjah netočne. Nemške navedbe navajajo 409 ladij, med tem ko je resnično le, da znaša skupno število zavezniških in nevtralnih ladij, ki so bile ie"e^°,d Remcev (podmornice, mine, letala) 274 ladij. Od teh jih 143 pripada Angliji, 14 Franciji, 117 pa nevtralnim državam. Vsa drugačna poročila so neresnična.
Na suhem
Francosko vojno poročilo se glasi: Nič novega. Le tu in tam posamezno streljanje patrul.
Zasebna poročila z bojišča pa pravijo, da je nastopilo južno vreme. Topovsko streljanje je bilo močnejše na obeh straneh Rena.
Nemški generalni štab poroča: Na odseku baare večje delovanje izvidniških patrulj in topništva.	1
London, 8. febr. t. Reuier. Vojno ministrstvo poroča da so prispeli v Anglijo nadaljnji oddelki kanadske armade. Pripeljali so se na velikih čez-
oceanskih parnik,h, ki so jih spremljale vojne ladje. V Angliji so Kanadčane sprejeli nad vse slovesno Kanadci so bili poslani v za nje določena vezbališča.	'
Nemško »tajno orožje« — plin
. Pariz. 8. febr. b. -United Press« poroča, da vojaški strokovnjak Vamler »Petit Parisiena« dobil informacije o nemškem .tajnem orožju«, ki ga je Hitler večkrat omenil. To jc nov vojni plin, s katerim namerava Nemčija pregnati iz Magino-tove črte Irancoske vojake.	<»«gino
Dopusti v Nemčiji niso preklicani
Amsterdam, 8. febr. b. Nemški uradni kroci zanikajo novico, da so ukinjeni dopusti v nemški vojsk. Novi dopusti se sicer ne dajejo; to je pripisati predvsem težavam, ki so nastale v železniškem prometu.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in megleno.
Zeinunska vremenska napoved: Večja po-oblačitev v zahodni polovici, posebno v primorskih krajih. lam utegne tudi deževati. De! no oblačno v vzhodnih pokrajinah toplota bo iioskocila. Na Primorju precej močan j ur, v 1'odouavju pa južnovzhodni veter.
»Srbi na Hrvatskem«
Pod tem naslovom prinaša »Srpslci glase uvodni Članek, ki v njem zelo ostro govori o hrvatskih
zahtevah ter o položaju Srbov nu Hrvatskem. Zaradi informacije naj navedemo glavne misli tega članka, ki izraža misli srbske duhovne elite, ki je list njeno glasilo. Najprej se peča z razdelitvijo Jugoslovanov na tri individualnosti ter pravi: »Najbrž je to »razbratimljenje« Srbov in Hrvatov lažjo šlo izpod rok' dr. Mačku, ki je po očetu Slovenec, kakor bi bilo to šlo komu drugemu, ki bi bil čistokrven Srb ali Hrvat. Resnica je, da bi K ran jo Miklošič, veliki slovenski učenjak, ko bi živel, nikdar ne bil hotel take slave sprejeti nase. Tudi Stjepan Radič ne bi bil šel tako daleč...« Nato govori o razmerah Srbov na Hrvatskem v preteklosti ter naglaša, da je na Hrvatskem en milijon Srbov med 3 in pol milijona Hrvatov, da pa je vseh Srbov v državi 8 milijonov. Nato pa nadaljuje: »Dobro se spominjamo, da je Vuk Ka-radžič dejal: »Hrvati imajo vse, nimajo pa naroda.« S tem je vsekakor hotel povedati: za hrvatske ambicije bi bil potreben ogromen narod, ki pa ga nimajo. Danes pa ga poskušajo ustvariti, in sicer s srbskim življem. Hrvati žive v dalmatinski Hrvatski ter v zagorski Hrvatski v znano težavnem položaju. Zato Bičanič iz Zagreba tudi ponavlja: »Mi in Vojvodina« (pa misli na Madžare) ter »Hrvati in muslimani« (pa misli na Srbe muslimane). Kot gospodarski človek ve, da so vse srbske dežele bogate: Srbija, južna Srbija, Kosovo, Metohija, Bosna in Vojvodina. Ce pa misli na Bosno, ki za njo Hrvati poprej niso prelili niti kaplje krvi, ne znoja, ne črnila, je to zato, da bi Hrvati prišli do tamkajšnjih rud ter gozdov in do muslimanske delovne sile, ki je zagrebški industrijec i njej dejal, da bi bila najcenejša v Evropi.«
Pod naslovom »Država nad vse«
Zadnja številka »Srpskega glasa«, ki je nenavadno bojevita za srbstvo, prinaša v drugem članku pod naslovom »Država nad vse« trditev, da Srbi gledajo sedanji boj ne toliko s srbskega, ampak bolj z državnega stališča. Nato pa sklepa: »Ko s tem merilom ocenjujemo težnje, ki se za nje bojujejo naši partnerji v boju, moramo nagla-siti nekaj stvari. Mi razlikujemo med držanjem slovenskih predstavnikov in med držanjem hrvatskih. Poseben prostor v tem boju pa imajo nekateri zastopniki bratov muslimanov. V marsičem se ne strinjamo z držanjem slovenskih predstavnikov v vladajoči strauki, ne moremo pa si kaj, da jim ne bi priznali, da s svojim stališčem (vsaj uradnim) v današnjem političnem boju nikdar niso grešili nad državo. Kar se tiče muslimanov, priznavamo njihovo državotvornost in dober namen, čeprav ravnanje njihovih vodij ni vedno dovolj jasno. O hrvatskih predstavnikih pa je treba več povedati. Mi nikdar nismo vseh Hrvatov istovetili s tistimi elementi, ki se niso pomirili z Jugoslavijo. Vedno smo delali razliko med dr. Mačkom in Paveličem, celo takrat, kadar sta oba vodila skupno akcijo. Ne moremo pa se pomiriti, kadar sam dr. Maček z nekaterimi svojimi deli spravlja v vprašanje splošni državni interes.« Nato list navaja nekaj dejstev, ki iz njih sklepa, da se Srbi z njimi nikakor ne morejo sprijazniti. Pravi, da je hrvatska zaščita posebna hrvatska vojska, med tem ko v državi ne moreta biti dve vojski. Drugi greh, ki ga Hrvatom očita, je njihova politika z narodnimi manjšinami, katerim baje pripovedujejo, da država niina pravice zahtevati od njih učenje državnega jezika. Tretji očitek pa je: »Nikakor pa ne služi državnim interesom, ko hrvatski zastopniki v pogledu državne preureditve naglašajo zahteve, ki jih noben pošten Srb ne more sprejeti. Kdor postavlja vprašanje na podlago, ki na njem ne more biti rešeno, ta zavestno in po načrtu gre zoper državo.« Na koncu veli list. da Srbi ne poznajo nobenega kompromisa in nobene milosti, ko gre za državo.
»Obzor« zoper »Srpski glas«
Zagrebški »Obzor« se v političnem članku peča z uvodnim člankom predzadnje številke »Srp-skega glasa« ter pobija njegove trditve glede meja med Srbi in Hrvati v preteklosti. Nato pa pravi: »Zgodovina nam nič določnega ne pripoveduje o teh mejah. Bistvena pa je v tem pisanju »Srpskega glasa« želja, da bi se' omalovaževala hrvatska preteklost in neresnično podalo današnje etniško področje hrvatskega naroda. To ni majhna stvar. Vsak Hrvat se namreč mora opravičeno vprašati: Ako tako piše glasilo belgrajske duhovne elite ob 20 letnici naše države, česa je potem mogoče od te strani pričakovati še za prihodnje?«
»Srbi ne bodo zadovoljni, dokler...«
Na izjavo sarajevskega nadškofa dr. Šariča o željah Hrvatov katoličanov v Bosni, ki smo o tem že poročali, se je v belgrajski »Politiki« oglasil tuzlanski pravoslavni episkop dr. Nektarije Krulj, ki v daljši izjavi polemizira z nadškofom glede Srbov in Hrvatov v Bosni, nakar sklene s temle splošnim koncem: »Naj vsakdo dobro ve, da ne bo sreče, pravice in zadovoljstva v tej državi, dokler se bo merilo z dvojnim merilom, niti ne bo miru med Srbi, dokler bo več Srbov v banovini Hrvatski kakor pa je Hrvatov v banovini Srbski. Kar kdo zahteva za sebe, to mora dati drugemu. Vsakdo se moti, kdor misli, da bodo Srbi zadovoljni, preden ne bo izvedeno načelo: enake pravice, enake dolžnosti. Kolikor Srbov v banovini Hrvatski, toliko Hrvatov v banovini Srbski. Elementi pa, ki jih je importirala črna Avstrija v Bosno in Hercegovino, ne prihajajo v poštev.«
Reis ul ulema Spaho zoper spletke
Te dni je bival v Belgradu vrhovni verski poglavar muslimanov g. Fehim Spaho, ki se je zdaj vrnil v Sarajevo. Tukaj je dopisniku »Vremena« dal izjavo, ki v njej zavrača govorice, ki so se po Sarajevu razširile v zvezi z njegovim potom v Belgrad. G. Spaho pravi med drugim: »Presenetilo me je, ko sem danes od prijateljev slišal, kako neka stran razlaga mojo pot v Belgrad ter ji daje docela politični značaj, ki ni v skladu s sedanjimi težnjami bosansko hercegovskih muslimanov. Slišal sem, da mi pripisujejo, da želim ustanoviti nekako novo stranko, z novimi ljudmi, ki naj bi našega dr. Kulenoviča odstranili s položaja. Toda jaz sem ves čas svojega bivanja v Belgradu bil vedno v zvezi z g. dr. Kulenovičem ter sva se vsak dan po večkrat shajala. Opravke, ki jih nisem mogel sam opraviti, sem pustil njemu v rešitev... Že 45 let sem v javnem delu. Ce sem kdaj politično delal, sem bil vedno tam, kjer so bili vsi muslimani. Zato se ne morem dovolj na-čuditi spletkam, ki so bile zlonamerno vržene v našo javnost, kakor da bi bil jaz sposoben, da bi nekaj mesecev po smrti svojega rajnega brata Mehmeda Spaha začel razdirati njegovo delo, ki je na njem delal vse svoje življenje in jc na njem tudi umrl«
Politični položaj je jasen
JRZ mirno deluje brez krize — Pogajanja z radikali se uspoino nadaljujejo — Blamirani spletkarji
Belgrad, 8. febr. m. Danes je bilo v Belgradu
več konferenc. Predseduik vlade Cvetkovič je davi najprej sprejel podpredsednika vlade dr. Mačka ter je imel z njim daljši razgovor. Drugemu delu tega razgovora so prisostvovali tudi finančni minister dr. šutej, dr. Bariša Smoljan in dr. Konstan-tinovič. Predsednik vlade je za tem sprejel gradbenega ministra dr. Kreka ter ostal z njim dalj časa v razgovoru.
Drugače danes v prestolnici ni bilo važnejših političnih dogodkov. Posamezni ministri so v svojih ministrstvih opravljali svoje resorne posle. Politična javnost je tudi še danes razpravljala o zadnjem članku prof. fliča o nekaki krizi v vrstah JRZ ter o izjavi, s katero je sam predsednik stranke Dragiša Cvetkovič zavrnil omenjeni članek, kakor tudi sam popravek glavnega odbora stranke. Trezni politični dobro poučeni krogi gledajo na položaj takole:
Vsi mogoči ljudje se trudijo, da bi kolikor mogoče razburili javnost ter napravili vtis, kakor da bi stali pred važnimi političnimi dogodki, da bi iz te nervoze po možnosti izvili kakšno korist za sebe in za svojo politično skupino. Tovrstno »senzacijo« je vzbudilo pisanje tednika »Napred« o nekakšni krizi v JRZ v zvezi z izjavo g. ministra dr. Kulenoviča. Medtem pa je znano, da g. minister dr. Kulenovič lepo vztraja v JRZ, da JRZ živahno deluje, sklicuje številne shode, banovinske konference in tradicionalne strankine zabave. Vse prireditve JRZ so dobro obiskane ter nikjer niti najmanj ni opaziti pri njej kakšne krize. Iz akcije za zbiranje vseh radikalov skušajo nasprotniki radikalov, katerim to ne gre v račun, izrabiti za udri-lianje po JRZ in po predsedniku Cvetkoviču. Dejansko |x> pogajanja čisto normalno potekajo in si obe stranki prizadevata, da bi našli dobro in za obe strani zadovoljivo rešitev, ki bi se najbolje približala cilju: popolni konsolidaciji razmer v vrstah radikalov. Kakor smo že ponovno omenjali, na razpust JRZ nihče ne misli. Tisti, ki te vesti razširjajo, sami dobro vedo, da trosijo le svoje želje, ko trde neumnosti, da bo JRZ saina tiho likvidirala.
Nedavno je v te motne vode iz Slovenije priplaval v Belgrad tudi dr. Kramer, ki bi rad s svojim obiskom po Belgradu postal malo zanimiv, ker JNS na jiolitični borzi sploh več ne notira in se ne jemlje več v noben politični račun. Zato je dr. Kramer takoj po obisku v strankini pisarni hitel iskat zvez pri drugih strankah, da bi v primeru volitev, napravil kakšno kombinacijo, da bi slovenska JNS mogla vsaj kandidirati. Obe izjavi, tako izjava predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, kakor tudi popravek, ki ga je dobila »Politika« od glavnega tajnika JRZ, bivšega ministra Vojka Cvr-kiča, na omenjeni Iličev članek, sta popolnoma razjasnili situacijo v korist JRZ. Še bolj krepko se bo to poudarilo na številnih strankinih shodih prihodnji teden.
Dve izjavi
Zadnja številka lista Napred, ki ga izdaja profesor dr. Ilič, je prinesla med drugim tudi članek, kjer govori, da je v JRZ nastala kriza. Ta članek je ponatisnila tudi belgrajska Politika. Na ta članek jft predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič odgovoril v posebni izjavi, katero je dal belgrajskemu Vremenu. Ta izjava 6e glasi:
»Znano mi je, da nekateri politični krogi iz zlih namenov širijo vesti o neslogi v JRZ v zvezi z izjavo ministra dr. Džafeja Kulenoviča in v zi z mojo akcijo za zbiranje radikale? iz vseh radikalskih skupin. Videl sem tudi senzacionalen naslov v nekem belgrajskem listu o tej tako imenovani krizi. Lahko rečem, da me vse to ne zanima zlasti pa tisto ne, kar je napisano brez podpisa, ker veste, da sem osebno proti vsaki brezimnosti v našem političnem življenju. Stojim na stališču, da mora časopis, v kolikor nepristransko, resnično in brez sleherne tendence obveščati javnost o političnih dogodkih. To mora zlasti veljati za časopis, ki se prišteva med nevtralne, informativne organe, članek profesorja dr. Iliča v »Napredu«, na katerega je glavni odbor JRZ že podal svoj odgovor, je ponatisnil neki belgrajski dnevnik v trenutku, ko se jaz odkritosrčno trudim, da bi moj trud za združitev radikalov iz vseh radikalskih skupin v eno politično stranko, dal najboljše uspehe. V tem trenutku razgalja trditev, da bi v stranki JRZ bila kriza, namen, katerega lahko opazi tudi najbolj lahkoveren človek.
Toda jaz upam, da bomo radikali navzlic vsemu temu spoznali in snrejeli upravičenost teh naporov, pa naj bodo v JRZ ali v katerikoli drugi radikalski skupini. JR/, bo v tem času korakala odločno naprej in v celoti izpolnila dolžnost, ki jo ima do ljudstva in do svojega programa. Tako delovanje jc nebo spravilo v nobeno krizo.«
V »Politiki« pa je izšla druga izjava, katero je dalo tajništvo glavnega odbora JRZ ia ki jo je pod-
pisal glavni tajnik g. Vojko Cvrktč. Ta izjava pa pravi:
»Članek dr. Iliča v »Napredu« o krizi v JRZ predstavlja čisto izmišljeno mnenje o razmerah v naši stranki, ki io za mnogo ljudi, pa tudi za dr.
Iliča popolnoma neznane. Glavni dokaz dr. Iliča o krizi JRZ je v dejstvu, ki potrjuje dejansko prav nasprotno resnico. Dr. Ilič vidi krizo v izjavi pod-predsed. JRZ in ministra dr. Džaferja Kulenoviča, ki želi, da bi se JRZ pretvorila v Jugoslovansko radikalno stranko. To pomeni, da stremljenja voditelja muslimanov dr. Diaierja Kulenoviča vprav v ničemer ne nasprotujejo JRZ, temveč gredo za tem, da se JRZ ohrani v dosedanji obliki, če ta dokaz odpade, potem so vse ostale navedbe neresne. In le tako so se mogli roditi sklepi glede krize JRZ. JRZ ima svoje vodstvo, ideologijo in program. Eden izmed pomembnih členov tega programa je brez dvoma združitev radikalov v eno samo politično organizacijo. Predsednik JRZ Cvetkovič se je že od vsega začetka iskreno boril za združitev vseh radikalov in naredil več poskusov z drugimi radikalnimi skupinami pri glavnem odboru radikalov. Če se bo to posrečilo, bo pokazal čas. Vse to ne more spraviti JRZ v krizo, saj so to stranko pred tremi leti usta-
novili predsednik glavnega odbora Aca Stanojevič in drugi radikali.«
•
Belgrad, 8. febr. A A. Patriarhi dr. Garrilo
in niški škof Jovan sta danes ob 12 obiskala predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča in se delj časa pomudila v razgovoru z njim.
Belgrad, 8. februarja, m. Patriarh arbake pravoslavne cerkve Gavrilo je danes obiskal ministrskega predsednika Cvetkoviča, nato pa podpredsednika vlade dr Mačka.
Izključen iz demokratske stranko
Belgrad, 8. febr. m. Na tnočnjem sestanku izvršilnega odbora demokratske stranke so člani tega odbora, kakor 6mo že poročali, proučili razna poročila o delovanju stranke v podeželju. Tako so člani tega odbora razpravljali tudi o slučaju uglednega člana demokratske stranke dr. Dragomirja Iko-rtiča. Po končani seji je izvršilni odbor demokratsko stranke izdal za javnost naslednje obvestilo:
»Na seji izvršnega odbora demokratske stranke dne 7. februarja 1940 so pretresali politični položaj v splošnem ter o delovanju posameznikov ki se ne strinjajo s sklepi, taktiko in disciplino stranke ter so proti redu, ki ga zahteva strankina disciplina. Izvršen je bii sklep, da Dragomir Ikonič preneha biti član demokratske stranke.«
Po informacijah, ki smo jih danes mogli dobiti iz demokratske stranke, je izvršilni odbor demokratske stranke dr. Ikoniča izključil iz stranke zato, ker je zagovarjal sedanji sporazum s Hrvati ter ni odobraval dela in stališča, ki ga j i zavzemala demokratska stranka proti temu sporazumu.
Armadni general Bogoljub Ilič
Pomočnik vrhovnega inšpektorja vojne sile
Belgrad, 8. februarja, m. Po nedavno objavljeni uredbi o inšpekciji vojne sile je postal Nj. Vis. knez namestnik Pavle vrhovni inšpektor vojne sile.
Na predlog vojnega ministra so v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. krajevni namestniki postavili za pomočnika vrhovnega inšpektorja vojne sile armadnega generala g. Bogoljuba Iliča, dosedanjega poveljnika 2. armijske oblasti.
Pomočnik vrhovnega inšpektorja vojne sile, ar-mijski general g. Bogoljub Ilič spada v vrsto najboljših in najuglednejših naših častnikov. Za izredno hrabrost, ki jo je pokazal v vseh dosedanjih vojnah, je sprejel najvišja odlikovanja. Zavzemal je številne, odgovorne in visoke položaje. V zadnjih letih je poveljeval drugi armijski oblasti v Sarajevu ter je na tem položaju dobil najvišji vojaški čin, ki je mogoč v mirni dobi.
G. Bogoljub Ilič je bil rojen 22. februarja 1881 v Požarevcu, kjer je obiskoval ljudsko šolo in dovršil šest razredov gimnazije. Nato je stopil 1. 1898 v nižjo šolo vojne akademije. Po končani nižji šoli vojne akademije je 1. 1900 postal topniški podporočnik, 1. 1904 je dobil čin poročnika, 1. 1908 čin kapetana 2. razr., 1. 1911 čin kapetana 1. razr., 1. 1913 je postal major, 1. 1915 podpolkovnik, 1.1920 polkovnik, 1. 1925 je postal brigadni general, 1, 1930 divizijski general, armijski general pa 1. 1937. Kot podporočnik je bil vodnik pri topništvu. L. 1905 je stopil v višjo šolo vojne akademije, ki jo je napravil z zelo dobrim uspehom. L. 1907 in 1908 je prebil na stažu v Nemčiji, nato pa je nekaj časa bil poveljnik baterije pri drinskem topniškem polku. Od 1. 1910 do 1912 je bil v praksi za general-štabno stroko.
V balkanski vojni, pozneje v svetovni vojni je general Ilič zavzemal zelo važne položaje, kar dokazuje, kako veliko zaupanje so imeli vanj predpostavljeni. L. 1912—1913 je bil poveljnik štaba poveljstva primorske čete. Tega leta je bil tudi ordonančni častnik v štabu 3. armijske oblasti. Pozneje je dobil položaj načelnika štaba kosovske divizijske oblasti. Leta 1915 je bil načelnik štaba krajinskega odreda. Kmalu za tem je prevzel dolžnost načelnika vlasinskega in priboj-skega odreda. Leta 1916 je bil postavljen za načelnika štaba konjeniške divizije. Nato je bil do leta 1918 poveljnik vardarske divizije. Kmalu za tem je bil imenovan za načelnika šlaba jugoslovanske divizije. Naslednje leto je bil postavljen za načelnika štaba zetske divizije, od koder je bil v istem svojstvu premeščen v potisko divizijo. Za pomočnika načelnika štaba druge armijske oblasti je bil imenovan leta 1921. Pozneje je bil imenovan za pomočnika načelnika štaba 3. armijske oblasti, za vršilca dolžnosti te oblasti in za poveljnika 21. pehotnega polka, za vršilca dolžnosti načelnika štaba prve armijske oblasti. L. 1924 se je nekaj časa mudil na Češkoslovaškem, kjer je preučeval ustroj češkoslovaške vojske. Nato je bil takoj premeščen v operativni oddelek glavnega generalnega štaba. Naslednje leto je bil postavljen za načelnika štaba 5. armijske oblasti. Na tein položaju je ostal do leta 1925, ko je bil postavljen za načelnika prve konjeniške divizije. Naslednje leto je bil postavljen za poveljnika zetske divizijske oblasti, leta 1931-32 pa k dravski divizijski oblasti v Ljubljani, kjer je zapustil najboljši sloves, na kar je bil nekaj časa poveljnik v Boki Kotorski.
Dopolnilni izpiti absolventov meščanskih šol
Belgrad, 8. febr m. Trgovinski minister je izdal pravilnik o polaganju dopolnilnih izpitov učencev meščanskih šol z zaključnim izpitom, ki se žele vpisati v prvi razred trgovske akademije, dvorazredne trgovske šole, ženske strokovne učiteljske šole, pomorske trgovske akademije in srednje tehnične šole.
Po teh določilih imajo pravico do polaganja tega izpita tisti, ki so kot redni učenci dovršili meščansko šolo z zaključnim izpitom, in sicer za srednjo trgovsko šolo in srednjo tehnično šolo učenci z odličnim in prav dobrim uspehom in lepim vedenjem, za trgovsko pomorsko akademijo z odličnim in prav dobrim uspehom in lepim vedenjem, za žensko strokovno učiteljsko šolo predvsem odlične dijakinje z lepim vedenjem, če prestanejo dopolnilni izpit v smislu drugih zakonskih določb, ki veljajo za vpis v te šole. Ta izpit delajo tudi tisti učenci, ki želijo po prestanem izpitu privatno študirati posamezne razrede na srednjih trgovskih šolah v smislu § 47. o srednjih trgovskih šolah.
Učenci, ki izpolnijo pogoje za polaganje dopolnilnih izpitov, se bodo priglašali za po-luganje tega izpita od 22. do 25. avgusta naravnost ravnateljem šol v svojem področju. Prošnja mora biti kolkovana s 30 din, vložiti pa je treba spričevalo o dokončani meščanski šoli z zaključnim izpitom, krstni list in ubožni list. Administrativnega honorarja ne more biti nihče oproščen.
Učenci bodo morali za ta dopolnilni izpit plačati administrativni honorar 60 din, nagrado pred-
sedniku, stalnim članom po 40 din, nagrado predmetnemu profesorju-izpraševalcu za vsak pismen izpit 20 din in za vsak ustni izpit 30 din. Plačila teh nagrad članom izpraševalne komisije bodo oproščeni samo tisti učenci, katerih starši bodo predložili ubožni list. Dopolnilni izpit se dela: 1. v trgovskih akademijah: iz srbohrvaščine oziroma slovenščine in matematike in enega živega tujega jezika (nemščine, francoščine ali italijanščine), ki se poučuje na šoli, kjer se izpit polaga in ki se ga učenec ni učil v meščanski šoli; 2. na dvoraz-rednih^ trgovskih šolah: iz srbohrvaščine oziroma slovenščine, matematike in nemškega jezika, če se učenec tega jezika ni učU na meščanski šoli; 3. v pomorskih trg. akademrjah: iz srbohrvaškega jezika in matematike; 4. na srednjih tehničnih šolah: v brodo-strojniških oddelkih: iz matematike, tehničnega risanja in fizike; 5. v ženskih strokovnih učiteljskih šolah: iz srbohrvaščine, matematike in francoščine, če se učenka tega jezika ni učila na meščanski šoli.
Dopolnilni izpit iz posameznih predmetov se dela v obsegu gradiva štirih gimnazijskih razredov. Izpiti iz jezikov in matematike se cLlajo pismeno in ustno, iz tehničnega risanja pismeno, iz fizike pa 6amo ustno. Pismena naloga traja iz vsakega predmeta po eno uro. Če bi učenec v pismenih izpitih iz teh predmetov pokazal nezadosten uspeh, ne bo pripuščen k ustnem izpitu. Dopolnilni pismeni in, ustni izpiti bodo od 26. do 28. avgusta po umiku, ki ga bo določil ravnatelj šob. V teku enega dne se napravijo vsi trije pismeni izpiti, ustni izpiti pa po številu kandidatov pa naslednje dni. Praviinik o dopolnilnih izpitih postane danes veljaven.
Od leta 1933 do 1936 je bil na položaju pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba; nato je bil imenovan za vršilca dolžnosti poveljnika 2. armijske oblasti. Na tem položaju je dobil tudi čin armijskega generala.
Pomočnik vrhovnega inšpektorja jugoslovanske vojne sile je, kakor smo že omenili, odlikovan s številnimi našimi in inozemskimi odlikovanji. Med drugim ima odlikovanje Karadjordjeve zvezde 3. stopnje. Karadjordjeve zvezde 4. stopnje z meči, Karadjordjeve zvezde 4. stopnje, dve odlikovanji Belega orla, dve zlati medalji za hrabrost; odlikovan je bil z lento odlikovanja sv. Save, Jugoslovanske krone 2. stopnje, ima odlikovanje francoske častne legije ter angleška, grška in druga odlikovanja.
Zveza Kmetijskih zbornic
Belgrad, 8. febr. m. Člani izvršilnega odbora Zveze kmetijskih zbornic so bili dopoldne sprejeti najprej pri kmetijskem ministru dr. Cubri-loviču, nato pa pri podpredsedniku vlade dr. VI. Mačku. Popoldne je člane tega odbora sprejel tudi ministrski predsednik Cvetkovič. Povsod so člani odbora izročili sklepe ZKZ glede trošarine na vino in žganje ter so vse merodajne činiteljo naprosili, da se podpora ZKZ vnese v proračun in da se čimprej razdeli podpora pasivnim krajem za izvrševanje javnih del, zbornice pa naj se obvestijo o vseh uredbah in zakonih, ki jih je izdala kr. vlada in ki se nanašajo na stanje kmeta. Člani tega odbora so dr. Mačka med drugim tudi prosili, naj ukrene vse potrebno, da bo KZ pričela čimprej poslovati v banovini Hrvatski, ker so se uspehi delovanja KZ v drugih banovinah že pokazali.
Razmere v splitski HSS
Hrvatski listi prinašajo uradno obvestilo splitske organizacije HSS ob odstopu dosedanjega njenega predsednika inž. Ivaniševiča. Odbor je ostavko sprejel na znanje ter sprejel naslednje predloge: »Pregleda naj se delovanje HSS od leta 1936. dalje. Na mestnem županstvu naj se izvrše spremembe, v zvezi s tem naj se spremene tudi osebe, ki so bile imenovane v posamezne mestne ustanove (mestna hranilnica, javna skladišča, elektrarna). V prihodnje naj se za člane mestnih uprav imenujejo le taki, ki so najmanj že 3 leta člani HSS. Naj se dožene, kdo izmed občinskih uslužbencev ima prosto stanovanje, vodo in plin, nakar naj se to odpravi. Prodaja sladkorja naj se izroči Gospodarski slogi. Naj se isti člani HSS ne imenujejo v več uprav naenkrat, da se tako večjemu številu članov omogoči delo za splošni blagor. Nagrade, ki bi jih člani za to svoje delo dobili, naj gredo v socialni sklad HSS. Naj se imenuje nov poverjenik (komisar) na mestnem županstvu ter naj se vse delo tam na novo in moderno reorganizira.« O teh sklepih je bilo obveščeno glavno vodstvo HSS po glavnem tajniku dr. Krnjeviču. Na koncu je rečeno, naj bodo vsi člani HSS složni in disciplinirani ter naj pobijajo razne neodgovorne elemente, ki so sovražniki hrvatskega naroda ter zdaj razširjajo neresnične govorice v zvezi z ostavko inž. Ivaniševiča. 4
Napad na dr. Puka v Glinji
Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Petrinje. »Ko ni bilo nikjer blizu organa javne varnosti, so trije neznani mladeniči, oblečeni v kmečko obleko, prišli pred hišo znanega glinskega odvetnika dr. Mirka Puka ter so začeli izzivati. Kmalu nato so se spet vrnili na saneh, nakar so med glasnim izzivanjem iz revolverja trikrat ustrelili proti hiši, k sreči pa niso nikogar zadeli. To je ponoven napad na hišo dr. Puka. Sodijo, da je vzrok politično maščevanje, ker je dr Puka eden izmed prvakov opozicijske skupine okoli dr. Buča. Takoj je bila začeta preiskava, da bi storilce prijeli.« Ker je dr. Buč frankovec, bi bil ta napad izzvan od tistili. ki so zoper frankovstvo.
Ločeni zakoni v Belgradu
Pred belgrajskim srbskim pravoslavnim cerkvenim sodiščem, ki obsega področje Belgrada ter belgrajsko-karlovaško eparhijo, je bilo lanskega leta nekako 3000 tožb za ločitev zakona. Od tega števila je bilo rešenih nekako 600 tožb, druge pa pridejo letos na vrsto. Leta 1938. je bilo pred istim sodiščem 2544 takih tožb.
Osebne novice
Belgrad, 8 februarja, m. Upokojen je Miha Be-ljan, sodnik pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu; _ za pristava 8. skupine pri okrožnem sodišču v Ljub- ' Ijani je postavljen Alfred Fišinger, sodni pripravnik istega sodišča.
Brod, 8 febr. b. Vodno stanje je bilo danes 4.75 nad normalo. Od včeraj na danes pa ie voda narasla še za pol metra. Sneg se naglo taja
in mali potoki in reke dovajajo v Savo ogromne množine vode. Ledene plošče so doslej napravile okrog 10.000 din škode.
Japonska grozi Ameriki
Tokio, 8. februarja. AA. DNB: Iz interpelacij o zunanji politiki v državnem zboru se čedalje jasneje vidi, da vse stranke zahtevajo, naj vlada odločno nastopi nasproti Ameriki, če se bo vvashingtonska vlada še nadalje vtikala v japonska zadeve in gro-j • S ,z?P°r0' V Političnih krogih trde, da jc vlada zda) odločena izdati protiukrepe. Predsednik vlade Jona) je izjavil:
Ce bo Amerika poostrila sto) pritisk na Japonsko, bo trčila na odpor Japonske, ki |e
pripravljena na vsako morebitnost Iz vladnih krogov se slišijo izjave, da je vlada ie ukrenila vse potrebno, če bi ameriška vlada odredila zaporo. Gospodarski blok Japonsko-Mand-žurija-Kitajska pomeni najčvrstejšo obrambo proti Ameriki.
Eden izmed zastopnikov stranke Minseita je zahteval naj vlada morda odpove pakt devetih in tako odstrani zapreke za obnovo Vzhod*,«. A»i;»
Amerika dovolila Fincem 6 milijard din posojila
Sovjeti ustavljeni 35 km pred Viipurijem
Chamberlainov tedenski politični in vojaški pregled
Angleška vlada odobrava sklepe belgrajske konference
Washington, 8. febr. t. Havas. Zunanjepolitični odbor senata je sprejel sklep, ki dovoljuje Finski posojilo 100 milijonov dolarjev za nabavo ameriškega blaga. Odbor je zavrnil predlog, naj bi se Fincem dovolilo samo posojilo 30 milijonov dolarjev (1 miljardo 800 milijonov) ter je vztrajal pri posojilu 100 milijonov dolarjev (6 milijard din) pod pojto-jem, da bo vporabljeno sa nabavo ameriškega blaga.
Ker so se o tem glasovanju razširile različna tolmačenja, češ, da je ameriška vlada odobrila Finski posojilo v denarju, je zunanjepolitični odbor senata izdal ponovno tolmačenje, v katerem pravi, da Finski ni bilo odobreno nobeno posojilo v denarju, ampak, da'je "bila izvozna banka pooblaščena, da dovoli za' 100 milijonov dolarjev več izvoza in da bo ta denar služil prvenstveno za to, da ustreže finskim potrebam, ki jih bo krila z nabavo blaga na ameriškem trgu.
18. divizije se vodijo danes posamične borbo okrog Pit karan te. Po poročilih, ki prihajajo, poskuša sovj. vrhovno poveljstvo izvršiti vdor vzdolž vsega vzhodnega bojišča brez dvoma z namenom, da bi zaposlilo Fince medtem, ko bi glavni napad še naprej veljal Mannerheimovi črti.
Sovjetska poročila
Finska poročila
Finski glavni stan, 8. febr. b. Sovjetsko vrhovno poveljstvo pošilja neprestano nove sveže čete proti središču Mannerheimove obrambne črte in hoče za vsako ceno izsiliti ztnago. Finci se trdovratno upirajo navzlic velikim izgubam. Maršal Vorošilov je sestavil posebne naskakovalne oddelke rdeče vojske, ki se menjajo vsako noč okrog pol jx>lnoči,
tako, da ob Mannerheimovo črto butajo vedno novi vali svežega sovjetskega vojaštva. Prodor Mannerheimove črte se doslej še ni posrečil, le med Sumo in Galandenjiirvijem so Sovjeti potisnili Fince za 3 km nazaj. Borbe se vodijo v mrazu 30 stopinj pod ničlo, kar zahteva ogromne izgube na eni in drugi strani. General Valenius v odseku Suomosalmija prav 'ako pričakuje novo odločilno sovjetsko ofenzivo. Zelo ostri boji se vodijo tudi na področju Kuhme.
Fincem se je tu posrečilo uničiti dve četi. Ma-terijal, ki so ga Finci doslej zaplenili Sovjetom, je sledeč: 308 letal, 584 tankov, več sto strojnic, 203 oklopne voze in okiopnih sani, znatno število poljskih kuhinj, strojev za kopanje strelskih jarkov i. t. d.
Stockholm, 8. februar ja. A A. Havas. Posebni dopisnik lista »D agens N y h e t e r« v Helsin-kiju je zelo pretresljivo popisal, kako Finci varujejo družine pred bombardiranjem. Dopisnik pravi med drugim, da so sredi gozda zgradili tako rekoč čez, noč kliniko. V to kliniko, sestavljeno iz zasilnih barak, varnih pred vremenskimi nevšečnostmi, pošljejo porodnice. Neki švedski časnikar si je ogledal to kliniko. Tod je več ko 260 Fincev zagledalo luč sveta. Zdi se, da so sovjetski letalci vendarle odkrili ponoči to zavetišče in tako so morali večkrat izvršiti >cesarski rez« med pokanjem bomb.
London, 8. febr. AA. Reuter. Po poročilih, ki jih imajo finski krogi, so sovjetski letalci doslej bombardirali že vsa finska mesta. V toku tedna med 28. januarjem in 3. februarjem so sovjetska letala bombardirala 141 krat finska mesta. Napadla so med drugim šest bolnišnic. Skupno so vrgla 7.000 bomb. Med prebivalstvom je bilo 145 mrtvih in 179 ranjenih.
Stockholm, 8. febr. AA. Reuter. Mislijo, da so danes ob hudih borbah na odseku Mannerheimove linije pri Summi sovjetske enote prodrle skozi finsko prednjo črto in prispele okrog 35 km od Viberga (Viipuri). Sploh pa ni verjetno, da bi bili Sovjeti sposobni predreti skozi trdno Mannerheimovo črto. Sedaj po 10 dnevni ostri borbi in ko so porabili ogromne količine materiala in izgubili mnogo ljudi, se Sovjeti nahajajo šele pred obrambno črto. Med finskimi četami in ostanki sovjetske
Moskva, 8. febr. A A. DNB. Sporočilo generalnega štaba ljeningradskega vojnega okrožja se glasi:
V toku 7. februarja ni bilo na bojišču nobenega pomembnejšega dogodka. Sovjetske letalske sile so izvedle izvidniške polete ter bombardiranja.
Prostovoljci za Finsko
2000 iz Amerike, 6000 in Danske
Kjobenhaven. 8. febr. AA. Havas: V dveh dneh, odkar deluje urad za prijavo delavskih prostovoljcev za Finsko se je vpisalo več ko 6.000 delavcev. Prijavilo se je tudi 3 do 4 tisoč delavcev iz notranjščine države. »Politiken« pravi, da še ni znano koliko delavcev potrebuje Finska in tudi ne, za katero stroko, gotovo je le to, da so v prvi vrsti potrebni kovinarji.
Newyork, 8. februarja. AA. Štefani. V New-york je prispelo okoli 2.000 prostovoljcev za Finsko. Pričakujejo, da dobijo vse vojaške potrebščine ter bodo nato odpotovali na Finsko.
London, 8. febr. t. Reuter. V spodnjem domu j 3
ministrski predsednik Chamberlain dal svoj običajni tedenski pregled o dogodkih na bojišču in o zunanjepolitičnem položaju.
Vrhovni vojni svet
Svoj govor je začel z omembo zasedanja vrhovnega vojnega sveta v Parizu. Dejal je, da obžaluje, da poslanci niso iz suhega uradnega poročila mogli zvedeti kaj bolj točnega o tej seji in on sam bi rad povedal kaj več, toda nikdo mu ne bo zameril, če bo molčal, da ne bi nasprotnikom odkril načrte Anglije in Francije. Toliko pa lahko rečem, da so zasedanja vojnega sveta postala neki vrste seje vlade obeh držav, tako gladko potekajo razprave in so sprejeti sklepi. Med Anglijo in Francijo nastaja ne-porušljivo prijateljstvo in vsa nasprotna propaganda ki si je prizadevala, da bi Francijo odtrgala od Anglije in zasejala nezaupanje med njiju, ni prišla na svoj račun. Anglija in Francija sta eno pri zasledovanju svojega vojnega cilja, ki se imenuje: zmaga nad nasprotnikom. Iz Pariza sem se vrnil, je dejal Chamberlain, s prepričanjem v srcu. da so prijateljske zveze med Anglijo in Francijo mnogo več, kakor navadna zveza, marveč, da prehajajo v srčno življenjsko prijateljstvo med dvema narodoma.
Pomoč Finski
i
Na to je Chamberlain govoril v Finski, ter izrekel svoje občudovanje iinskemu narodu, ki se junaško bori za svojo svobodo proti barbarskemu sovražniku, ki mu domove nedolžnih ljudi in bolnišnic obsipava z bombami in strelja po civilistih s strojnimi puškami. »Veseli me, je dejal, Clamberlain, da je pomoč, ki jo je Anglija poslala Fincem, bila dobrodošla in da je mnogo koristila. Nadaljna pomoč j2 na poti na Finsko.«
Belgrajska konferenca
Italijanska pomoč
Pariz, 8. febr. c. Italija je orožje in vojni ma-terijal skušala skozi Nemčijo pošiljati na Finsko. Toda ta materijal je bil Italiji vrnjen. Danes je bilo objavljeno, da je nato ves ta materijal po najkrajši poti in najhitreje skozi Francijo odšel na Finsko.
švedska se pripravlja
Stockholm, 8. febr. AA. Havas: Švedski parlament je izglasoval kredit za nakup 800.000 plinskih mask za civilno prebivalstvo. Razen tega je odobren kredit 10 milijonov kron za vojaške bolnišnice.
Chamberlain je na to prešel na balkansko konferenco v Belgradu, ki da je sklenila, da podaljša balkanski pakt za nadaljno dobo 7 let, ter dejal:
»Ta objava dokazuje, da so vlade balkanskih držav odločene, da bodo podvzele vse, kar je v njihovih močeh, da ohranijo tamkaj na jugovzhodu stalnost, varnost in mir. Ta njihov sklep je dobrodošel, predvsem, če bodo tudi druge države r južnovzhodni Evropi imele isti važni cilj pred svojimi očmi. Vlada Njegovega Veličanstva izraža svoje tople simpatije s tem prizadevanjem, ki bodo, tako iskreno upamo, dosegel svoj zaželeni uspeh.«
Pregled po bojiščih
V nadaljevanju svojega govora je na to Chamberlain obrazložil nekatere podrobnosti finančnih pogajanj z Grčijo, ter tako prešel na popis vojnih dogodkov zadnjega tedna. O tem predmetu je dal naslednje podatke: V zračni borbi je bilo angleško letalstvo postavljeno pred hude naloge, toda angleški letalci so vse napore prenesli brez najmanjšega oklevanja. Predsednik vlade je omenil, da je bila neka nemška podmornica, ki je napadla sku-
pino trgovskih ladij, takoj (»topljena, in da so sestrelili tudi 3 nemške bombnike, ki so napadli trgovske ladje. »To kar nasprotniki govorijo o svojih uspehih, ne odgovarja resničnim dejstvom,« je menil Chamberlain Tako na primer je nasprotnik trdil, da je pri napadu dne 3. februarja potopil kar devet angleških trgovskih ladij, medtem ko je resnica la, da je potopil samo eno norveško ladjo, a angleška ni bila potopljena nobena.« Chamberlain je rabil zelo ostre besede, ko je obsodil način, kako nasprotni bombniki napadajo navadne neoborožene ribiške ladje z bombami ter jih obstreljujejo e strojnimi puškami s takšne nižine, da ne more biti dvoma o tem, da vedo, da streljajo na ribiške ladje. Zavrnil j2 tudi poročilo, da bi bila ladja »East Dundgeon«, o kateri so nasprotniki poročali, da je bila vojna izvidniška ladja in da so jo zaradi tega napadli, zares vojna ladja To je bila ladja — svetilnik, ki jo poznajo vsi narodi, ki se pečajo s pomorsko trgovino. Ta ladja ni bila oborožena. Napad na njo je s človečanskega ozira vreden vse obsodbe, ja zaključil Chamberlain, nakar je prebral izjavo edinega mornarja, ki je od te ladje ostal še živ,_ kako ie bila napadena in kako so sovražne strojnice pokosile vso posadko. »Streljanje ribičev, -oboroženih, mirnih mornarjev, posadk svetilnih ladij, in to v okolščinah kot sem jih navedel, to ni več vojskovanje, to je ubijanje, to ni vojna, to je umor,« je dejal Chamberlain, ter dodal, da takšna dejanja nimajo nobenega pomena za izid vojne, ampak rodijo v nas samo še večjo odločnost, da zmagamo in da očistimo civilizacijo od vseh teh zlob-nosti.«
Na koncu je Chamberlain govoril spet o industrijskih pripravah Anglije ter svoj govor zaključil »da ne moremo reči, kako dolgo bo ta vojna trajala in kak šne težave na6 še čakajo, toda dosedaj nimamo razloga, da ne bi bili zadovoljni s prvim razdobjem vojne. Nadaljno dobo sprejemamo mirno in s zaupanjem, ki v ničemer ni omajano.«
Po Chambcrlainu je govoril finančni minister sir John Simon, ki jc potolažil lanstnike ladij, kakor tudi zavarovalne družbe, ki ladje zavarujejo, da bodo mogle mirno in brez škode nadalje poslovati.
Letalski minister sir KongsIey Wood je povedal, da je angleško letalstvo dobilo izredno veliko število novih lovskih bojnih letal, ki bodo v stanu odbiti vsak množestveni napad na trgovske ladje.
Hišna preiskava v sovjetskem
»trgovinskem odposlanstvu« v Parizu
Priznanje papeževim prizadevanjem
Te dni so zborovali v Ženevi zastopniki »Svetovne zveze za prijateljsko sodelovanje krščanskih cerkva«, ki so jo svojčas ustanovila razna protestantovska cerkvena občestva sveta v zvezi s pravoslavnimi. To pot je predsedoval pravoslavni škof Irenej iz Novega Sada.
Poročilo tega kongresa nam pove, da so poudarjali, kako morajo vse te krščanske kon-fesije v sedanji svetovni vojni ostati nepri-f stranske, gledati dogodke z višjega stališča in se posebno varovati, da bi se negovalo sovraštvo, ker je edini namen krščanskih cerkva, da bi se človeštvo zavedlo zopet svojega bra-tovstva in težilo za mirom, kakršnega oznanja evangelij. Nato se je sklenila spomenica vsem protestantovskim in pravoslavnim cerkvam sveta, v kateri se le te poživljajo, da vsaka v krogu svojega naroda ali države doprinese svoj delež, da se sporna vprašanja razjasnijo in ustvarijo pogoji pravega in trajnega miru, pa da obenem razmišljajo ne samo o političnem in nacionalnem, ampak tudi o novem gospodarskem in socialnem redu, na katerem bo edino mogel trdno sloneti mir med narodi in v človeštvu. Kar nas najbolj zanima, pa je, da je ta kongres obenem z vznešenimi besedami poudaril in s spoštovanjem podčrtal besede papeža Pija XII. in njegova izvajanja v prvi okrožnici, v kateri kongres vidi vse temeljne elemente za vzpostavitev bodočega mira.
I
Moskva, 8. februarja. AA. DNB: Agencija Tass objavlja uradno sporočilo o preiskavi, ki so jo izvršili organi francoske policije v prostorih trgovinskega predstavništva Sovjetske Rusije v Parizu. Sporočilo pravi:
Dne 5. februarja ob 9.30 zjutraj je prišlo okoli sto oseb v civilni obleki v poslopje sovjetskega trgovinskega predstavništva v Parizu. Ti ljudje so izjavili, da imajo od pariškega prefekta pooblastilo izvesti hišno preiskavo. Prerezali so takoj vse telefonske zveze ter odšli v pisarne in nato v stanovanje namestnika šefa trgovinskega predstavništva Estratova. Navzlic protestom so policijski organi izvedli preiskavo tudi na stanovanju šefa delegacije. Ob tej priliki so policijski organi odprli omare in blagajne ter zaplenili mnogo dokumentov. Uradniki delegacije, ki so v tem trenutku prišli na delo, so bili zadržani ter v spremstvu stražnikov odpeljani na njihova privatna stanovanja, kjer je bila istotako preiskava. Istočasno je bila preiskava tudi pri zastopništvu >Inturista< v poslopju nekdanje sovjetske šole v Parizu. Prijeti uradniki trgovinskega predstavništva so bili po preiskavi izpuščeni. Ko je bil sovjetski veleposlanik S u r i č obveščen o teh dogodkih, je poslal takoj dva uradnika v poslopje trgovinskega predstavništva. Ta dva uradnika sta zahtevala, da se francoski stražniki takoj odstranijo iz poslopja in da- vrnejo zaplenjene dokumente. Ker je policija odbila to zahtevo, je veleposlanik Surič istega dne ob 17 vložil protest pri francoski vladi zaradi tega nastopa policijskih blasti ter zahteval, da se ustavijo preiskave in da se vrnejo vsi dokumenti, ki so bili ob tej priliki zaplenjeni.
Francosko pojasnilo
Pariz, 8. februarja. A A. Havas: Agencija DNB je razširila iz« Moskve vest, ki objavlja uradno poročilo sovjetske agencije Tass v zvezi s preiskavo, ki jo je francoska policija izvršila v poslopju trgovinskega zastopstva Sovjetske Rusije v Parizu. Resnica je ta, da je policija izvedla preiskavo na sedežu trgovinskega zastopstva SSSR v Parizu, toda v nasprotju s trditvijo nemške agencije ni ta ustanova nikoli imela pravic diplomatske nedotakljivosti. Nedvomno so trije visoki uradniki trgovinskga zastopstva Sovjetije, ki so bili obenem člani sovjetskega poslaništva v Parizu, imeli do neke meje pravico nedotakljivosti, toda to samo na podlagi trgovinske pogodbe, ki je potekla 31. decembra 1. 1. Po tem dnevu pa ni noben član trgovinskega zastopstva in tudi noben lokal tega zastopstva nič več užival nobene diplomatske nedotakljivosti. Nemška trditev tem bolj preseneča, ker je nemška vlada večkrat izvršila preiskavo na sedežu trgovinskega zastopstva SSSR v Berlinu. Pripomniti je pa treba, da sporočilo sovjetske agencije Tass, na katerem temelji vest agencije DNB, ne omenja nikakršne diplomatske nedotakljivosti.
v Angliji dobi 350.000 vdov starostno pokojnino
London, 8. februarja. AA. Rruter: Danes je izšel zakon, po katerem dobi 350.000 vdov starostno
pokojn:no. Zakon je že 21. januarja napovedal v parlamentu britanski finančni minister Simon. Po novem zakonu si ženske pridobe pravico do dosmrtne pokojnine s 60 in ne 65 leti kakor je določal prejšnji zakon. To velja seveda samo za tiste ženske, o kateri govori pokojninski zakon. Novi pokojninski zakon bo stal državo 8 milijonov funtov na leto.
Obletnica smrti papeža Pija XI.
Vatikan, 8. februarja. A A. Havas: Papež bo v nedeljo za prvo obletnico smrti Pija XI. v posebnem govoru orisal zasluge svojega prednika. Isti dan bo proslava 11. obletnice sklenitve late-ranske pogodbe, ki je tako tesno zvezana z ime nom Pija XI.
Rudniška nesreča v Belgiji
Charleroi, 8. febr. A A. Havas: Doslej so ugotovili, da je katastrofa v premogovniku pri Martienu terjala življenje 25 ljudi. Mislijo, da je ogenj nastal zaradi napake v električnem motorju. Ni se pa zgodila nobena plinska eksplozija in nobena žrtev se ni zadušila. Na kraj nesreče je odšel belgijski minister za delo in za socialno politiko Balthazar.
Spaak napoveduje po zakljušku vojne novo socialno krizo
Bruselj, 8. febr. A A. DNB: Belgijski zunanji minister Spaak je govoril na socialno-demokrat-skem zborovanju v Chapelle le Remontu o sedanjem jjoložaju Belgije. V svojem govoru je med drugim dejal: Vojna bo prinesla Belgiji velika bremena. Zato se on ne bi čudil, če bi morala Belgija izdajati danes tudi 20 milijonov frankov dnevno za vojsko. Poleg tega obstoja še izredni proračun za oborožitev, ki znaša okoli 7 milijard frankov. Dasi je mobiliziranih 600.000 mož, je še vedno 230.000 brezposelnih ter je zato že danes treba misliti na socialno krizo, ki bo nastala, ko bo vojna končana. Svet, ki bo vstal iz sedanje vojne ne bo mogel začeti vsakdanjega življenja kakršno je bilo leta 1939. Ali bo nastopila zmešnjava in beda za vse, ali pa bo nastal boljši svet.
Gibraltar, 8. febr. b. Danes je bil v Gibraltarju dan četrtič znak, da se bližajo neznana letala.
London, 8. febr. b. Britansko ministrstvo za dobave j>oroča, da je na Balkanu in na bližnjem vzhodu prišlo do večiih zaključkov za dobavo hrane, ki jo potrebuje Anglija. Angleži so predvsem nakupili suhega grozdja, sliv itd.
Gospodarska pogajanja Jugoslavije z Anglijo in Nemčijo
London, 8. febr. t. Reuter. Na poučenih mestih ]K>trju.jejo, da pride v kratkem v London jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, bi ho nadaljevalo pogajanja, ki so se že v letu, 1939 začela v Belgradu, a so bila v decembru prekinjena.
Prav tako bo v kratkem na Bledu v Jugoslaviji konferenca zastopnikov nemške in jugoslovanske lesne industrije. Konferenca bo pod vodstvom vladnih zastopnikov. V gospodarskih krogih menijo, da ni verjetno, da bi se dosedanji veljavni dogovor med Nemčijo in Jugoslavijo glede izvoza lesa obnovil, marveč da bo Drišlo do I>opolnoma novih določb.
Eksplozije v Angliji
delo irskih teroristov
London, 8, febr. t. Reuter. V predmestju Londona Coventry je prišlo do zelo hude eksplozije v tamkajšnji ladjedelnici. Policija je zaprla dva irska terorista. Pri zasliševanju se je izkazalo, da imajo v rokah vodilna moža te teroristične organizacije, ki v Angliji služi nasprotnikom domovine.
London, 8. febr. AA. Reuter: Na Irskem je bilo včeraj žalovanje zaradi smrti dveh irskih teroristov Barnesa in Ricardsa, ki sta bila obsojena na smrt in usmrčena. Šjjortne prireditve so bile ustavljene kinodvorane in gledališča pa zaprta. Vest o izvršitvi smrtnih kazni je bila sprejeta v Dublinu z velikim razočaranjem ter se v mestu čuti mučna potrtost.
Kdaj bodo odprli vseučilišča na češkem
Basel, 8. febr. t. United Press: Voditelj narodnih socialistov na Češkem Frank je sprejel odposlanstvo čeških vseučiliških dijakov, ki so ga vprašali, kdaj nameravajo nemške oblasti dovoliti, da se spet odprejo vseučilišča na Češkem in Mo-ravskem, ki so zaprta -že od dne 16. novembra lanskega leta. Frank je odgovoril, da ne ve, kedaj bodo nastopile okoliščine, ki bodo dovolile pouk po vseučiliščih, da pa po njegovem naziranju ni mnogo upanja, da bi se to moglo v kratkem zgoditi.
Praga, 8. februarja. AA. DNB: Predsednik dr. Ilacha je imenoval 16 novih članov glavnega odbora češke narodne enote. Odbor te enote šteje 92 članov.
Sovjeti »odobrili« 10.000 družinam »preselitev« v Sibirijo
Moskva, 8. febr. b. Da bi Sovjetska Rusija okrepila svoj vojaški in strategični položaj na Daljnem vzhodu, ie »odobrila« izselitev velikih množic v Sibirijo. Kakor uradno poročajo, je bilo lani poslanih v Sibirijo 10.000 družin, letošnje leto pa bo poslanih najmanj 35.000 družin iz evropske Rusije v Sibirijo.
Zanimiva zarota v Ameriki
Newyork, 8 februarja. AA Havas: Vrhovno federalno sodišče je obložilo 17 članov krščanske fronte zaradi zarote proti vladi USA. Glavni državni tožilec je izjavil, da je med 1. januarjem 1939 in 15. januarjem 1940 17 članov te skupine kakor tudi večje število drugih dosedaj neznanih oseb sklenilo zaroto, da vržejo vlado Združenih držav s silo in da prevzamejo vse imetje in posle, ki pripadajo vladi Združenih držav Kakor znano, je šef preiskovalne federalne družbe Edgar Hoover izjavil pred tremi tedni o priliki aretacije obtoženih, da so sklenili zaroto z namenom, da bi povzročili teroristična dejanja in sabotirali izvoz vojnega materiala v Evropo v upanju, da bi se v Združenih državah uvedel totalitarni režim. Dan za razpravo še ni določen. V kolikor bodo dognali krivdo obtoženih, bodo obsojeni na šest mesecev zapora in na denarno kazen do pet tisoč dolarjev.
Rim, 8. febr. AA. Havas: Po najnovejših izdatkih ima italijanska trgovinska mornarica skupno 8,448.50 ton.
Gospodarstvo
Ugoden razvoj državnih financ
V	mesecu decembru 1939 -se je nadaljeval ugoden dotok državnih dohodkov. Skupno so znašali decembra 1939 državni dohodki 1-49.1 milij. dinarjev, dočim so znašali novembra 1939 državni dohodki 1242.8 milij. din, decembra leta 1938 pa 1974.4 milij. din.
V	novembru 1939 so bili državni dohodki za 106.9 milij. din višji kot novembra 1938, decembra pa za 102 milij. din večji kot decembra 1938.
Skupno so znašali državni dohodki v lanskem koledarskem letu 12.460.4 milij. din, dočim so znašali v koledarskem letu 1938 samo 12.136.4 milij. din, torej 324 milij. več lani kot leta 1938. To jo v vojnem letu 1939 vsekakor ugodna slika. Po vrstah dohodkov so znašali (v milij. din):
1938	1939
neposredni davki	2726.9
posredni davki	3281.8
monopoli	2147.6
ostali dohodki	3980.1
2973.8 3375.4 2156.3 3954.8
Narasli so torej posebno dohodki od neposrednih davkov ter od posrednih davkov, zlasti trošarin, le državnn podjetja so dala v celoti manj dohodkov kot leta 1938.
V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1939-40 so dali državni dohodki 9331.8 milij. din, kar po-
Zaposlenost delavstva v Sloveniji
Iz statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za december posnemamo, dn so v konjunkturnem pogledu, t. j. od decembra 1938 na december 1939 napredovale tele stroke: gradnja železnic, cest in vodnih zgradb, javni promet in visoke gradnje ter kovinska industrija, nazadovale pa so: tekstilna industrija, predelovanje lesa, industrija hranil in pijač ter hišna služinčad.
V	sezijskem pogledu so napredovale: gozdno-žagarska industrija, hišna služinčad, predelovanje kože, industrija hranil ter oblačilna industrija, nazadovale pa so: stavbarstvo, industrija kamenja in zemlje ter tekstilna industrija.
V	naslednjem podajamo pregled najvažnejših strok sš tevilom zavarovancev v decembru 1938, avgustu 1939 in decembru 1939:
dec. 1938 avg. 1939 dec. 1939
tekstilna industrija	17.212	17.329	16.853
kovinska industrija	7.094	8.325	8.305
gozdnožag. industrija	7.928	8.576	7.740
predelovanje lesa	4.509	4.618	4.251
oblačilna industrija	5.565	5.159	5.506
kemična industrija	2.372	2.464	2.144
jiapirna industrija	2.081	2.105	2.113
usnjarska industrija	2.180	2.002	2.048
predelovanje kože	3.409	3.160	3.333
grafična industrija	1.307	1.278	1.272
gradnje nad zemljo	3.833	8.577	4.212
gradnja železnic, cest	3.396	5.189	4.902
industrija kamenja	4.860	7.084	4.&16
Uvoz cina poverjen Prizadu
Pred nedavnim je dospela na Sušak večja poSiljatev cina iz britske Malaje, in sicer okoli 20 vagonov, kar bi za dalj časa lahko pokrilo naše potrebe. Toda angleške kontrolne oblasti so začele delati velike težave, tako da dospeli cin ni bil odpremljen v notranjost države.
Po vesteh, ki jih razširja francoska agencija Havas, so blokadne oblasti bile mnenja, da je velik del tega cina bil namenjen Nemčiji. Kajti pravijo, da je bil uvoz cina v rokah družb, ki so podružnice nemških družb, in je bilo pričakovati po gotovih znakih, da bodo te družbe skušale izvažati cin dalje v Nemčijo.
Da se to stanje odpravi, je koordinacijski odbor, kakor smo že svoječasno poročali, sklenil poveriti uvoz cina Privilegirani izvozni družbi, ki se doslej z uvozno trgovino ni pečala. Družba bo prevzela ves dospeli cin in bo tudi vnaprej uvažala cin. Pričakovati pa je, da se bo njeno delovanje razširilo tudi na nakupovanje drugih važnih surovin, da se na ta način izognemo neprijetnostim z blokadnimi oblastmi.
Naš pomorski promet
številke o našem pomorskem prometu za december kažejo, da je v primeri z decembrom 1938 padel promet v naših pristaniščih za 22.21%. Zlasti se je zmanjšal promet tujih ladij, saj razen italijanskih skoraj ni videti drugih ladij v naših pristaniščih. Redko kdaj se vidi albanska, angleška ali grška zastava v naših pristaniščih.
Razvoj prometa v zadnjih mesecih 1038 in 1939 nam kažejo naslednje številke (v tisočih ton):
1938 1939
avgust
september
oktober
november
december
2219 1991 1576 1342 1340
2146 1231 1087 1084 1042
Promet v naših pristaniščih dosega komaj polovico prometa poletnih mesecev, ki so potekli še v miru. Največji je bil decembra promet v Splitu 108.000 ton (novembra 178.401, decembra 1938 274.962) ton, nadalje v Dubrovniku 110.599(112.929, oz. 197.529) ton; promet na Sušaku se je malo zmanjšal: znašal je decembra 1939 79.279, novembra 1939 64.847, decembra 1938 82.875 ton. Promet v Šibeniku je znašal decembra 1939 58.369 ton, novembra 1939 66.000 ton in decembra 1938 90.781 ton.
Najnižja cena za domači bombaž
Dne 17. oktobra 1936 je izšla uredba o odkupovanju domačega bombaža, katerega mora vsega odkupiti naša tekstilna industrija. Za leto 1937. je bila določena odkupna cena bombaža domačega izvora na 17.50 din, v letu 1938 je bila odkupna cena zmanjšana na 16.20 din, za 1939 pa na 16 din, odnosno za slabše vrste na 12.50 din. Toda lani je dosegel v prosti prodaji bombaž boljšo ceno in so ga plačevali trgovci in industrijci po 20 do 22 din.
Zaradi tega je letos predložilo kmetijsko ministrstvo, naj znaša odkupna cena za domači bombaž pridelka 1940 26 din za kg očiščenega bombaža. Zaradi tega znatnega povišanja je pričakovati tudi, da bo površina, posejana z bombažem v novem letu znatno narasla, tako da bomo pro-ducirali večje količine bombaža doma. Pridelek leta 1938. ie znašal v vsej državi 28.676 met. sto-
meni v primeri s preračunom za 325.4 milij. din manj ali 3.35%. Višji kot preračunski dohodki so bili dohodki od neposrednih davkov, trošarin, taks, železnic in rečnega brodarstva.
Izdatki so znašali v decembru 1939 1036.8 milijona din, v prvih 9 mesecih preračunskega leta 1939-40 pa 8829.1 milij. din ali 755.3 milij. din odn. 7.88% manj kot je bilo preračunano. Od vseh izdatkov je šlo 4158.2 milij. din na osebne izdatke, 4670.9 milij. din pa na materijalne izdatke.
Presežek dohodkov nad izdatki znaša 555.7 milij. din.
— Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
tov semena in 12.386 met. stotov vlakna, dočim za 1939 še niso objavljeni podatki. Po zasebnih cenitvah je znašal pridelek bombažnega vlakna lani samo okoli 10.000 met. stotov. Domača proizvodnja bombaža krije komaj nekaj odstotkov domače potrebe bombaža.
Veliko zanimanje za velesejme
V naših gospodarskih krogih vlada veliko zanimanje za iniciativo Nemčije, da organizira tesnejše sodelovanje nemških velesejmov s podonavskimi in balkanskimi velesejmi. Znano je, da je pred kratkim prišlo do bližjega sodelovanja jugoslovanskih in nemških velesejmov. V zadnjem času so se vodili tudi uspeh obetajoči razgovori o tem, da se poenostavi izdaja vize Jugoslovanom, ki bi zaradi obiska nemških velesejmov potovali iz Jugoslavije. Kar se posebno tiče dunajskega ve-lesejma, vlada zanj že zaradi zemljepisne lege večje zanimanje, pri čemer je treba pripomniti, da je to zanimanje morda še večje v severnem delu držtve, torej v Sloveniji in Hrvatski, kakor pa v Belgradu. Industrije naše zemlje so v zelo veliki meri, kar se tiče nabavk novih strojev in instalacij, odvisne od inozemstva, torej predvsem Nemčije in bivše Avstrije. Dunajski velesejem je v takih primerih naravni in poklicani posredovalec, ravno tako kakor za nemške razstavljalce ljubljanski, zagrebški in belgrajski velesejem dajejo najboljšo priložnost za pridobitev novih odjemalcev v Jugoslaviji.
Vinski sejem v Ljutomera
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi tudi letos v istem obsegu kot prejšnja leta vinski sejem in razstavo vin dne 12. marca 1940 v dvorani g. Zavratnika v Ljutomeru.
Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino. Vsi, ki bodo razstavili, naj to prijavijo do 7. marca, vzorce pa pošljejo do 10. marca t. 1. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer.
Vabijo se tudi kupci in vsi interesenti, da se osebno prepričajo na vinskem sejmu o dobri kakovosti našega vina. ki bo tudi letos v veliki izbiri na jx>nudbo, saj bo razstavljeno obilo sortnih in mešanih vin, ki bodo en dan pred razstavo tudi ocenjena.
Začetek je ob 9., zaključek pa ob 20. url.
Angleški uvoz masla
Maslo je bil prvi predmet konzuma, za katerega jc Anglija uvedla racioniranje. Tedenski obrok, ki znaša četrt angleškega funta, to je nekaj nad 110 gramov, je razmeroma zelo majhen.
Da je Anglija pristopila k temu koraku, je iskati vzroke v tem, da ji je uvoz masla iz nekaterih držav zelo otežkočen. Statistika potrošnje za normalno leto kaže, da je znašala skupna potrošnja letno 522.000 ton, toda od tega je krila domača proizvodnja samo 47.000 ton in je bilo potrebno uvoziti 475.000 ton. Od tega uvoza je prišlo iz baltskih držav in Finske 47.000 ton (Finska 10.000 ton, Litva 11.000, Letonska 17.000 in Estonska 9.000 ton), iz Švedske 15.000 ton, iz Holandije 35.000 ton, iz Danske pa 118.000 ton. Ti dovozi so več ali manj odpadli in so tu nastale težave za Anglijo.* Na drugi strani pa je tudi za države uvoznice izvoz masla v Anglijo važen problem za njih gospodarstvo, saj je n. pr. Danska prodala Angliji letno 60% svoje proizvodnje masla, Letonska 75, Litva 50, Estonska tudi nad 50% in Finska nad eno tretjino vse svoje proizvodnje.
Posestne spremembe v Ljubljani
in okolici
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča je že ta mesec zaznamovala 25 prenosov lastninske pravice na imena raznih kupcev. Podane so bile v februarju naslednje kupne pogodbe:
»Sava«, družba z o. z. v Ljubljani, je prodala Dori Furlanovi, trgovski sotrudnici v Ljubljani, posestvo vi. št. 635 k. o. Vič za 109.500 din.
Pajman Mirko, top. kapetan v Slov. Bistrici, je prodal inž. Mirku Miillerju, ravnatelju Jugoslovanskih Solway-tovarn pri Tuzli, posestvo vi. št. 529 k. o. Kapucinsko predmestje, hiša št. 3 za Bežigradom in vrt za 412.000 din.
Steblaj Ana, posestnica na Rudniku št. 4, je prodala Mariji Vokačevi, posestnici v Ljubljani, Krekov trg št. 10, več gozdnih in travniških parcel, spadajočih pod vi. št. 167 k. o. Rudnik in vi. št. 826 k. o. Karlovško predmestje za 109.295 dinarjev.
Godec Josip, posestnik v Ljubljani, Zvezna ulica št. 14, je prodal Ivanu Bizovičarju, posestniku v Ljubljani, Tržaška cesta št. 14, posestvo vi. št. 619 k. o. Udmat, hiša št. 14 v Zvezni ulici z vrtom, za 201.500 din.
Fakin Anton in Mara Fakinova, posestnika v Ljubljani, Rožna dolina, Cesta XV/19 sta prodala Dragu Pahorju, učitelju v Trbovljah, Marčeli Pa-horjevi, uradnici v Kamniku, Mitji Pahorju in Bredi Pahorjevi, oba v Gornjem gradu ter Vidi Verkovi, roj. Pahorjevi, Skedenj pri Trstu, hišo št. 19 v Rožni dolini, Cesta XV, spadajočo pod vi. št. 959 k. o. Vič za 127.500 din.
Vseh 25 kupnih pogodb, ki so bile zaznamovane februarja v zemljiški knjigi, predstavlja vrednost prodanih zemljišč 2,304.490 din. Zemljiško prometna komisija je na zadnji seji 7. t. m. reševala nad 120 kupnih pogodb za vrednost okoli 15,000.000 din. Treba je omeniti, da je začela sedaj komisija strožje postopati in zahteva točne podatke o osebnosti kupcev, zlasti podatke o domo-vinstvu in državljanstvu.
*
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 15. februarja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Zelezobetonski most čez Mirno. Kr. banska uprava razpisuje za gradnjo železobetonskega mostu čez reko Mirno v tiru preložene drž. cesta št. 2 Krška vas—Celje v Bošlanju prvo licitacijo za 28. febr., proračunska vsota je 721.391.64 din.
Krediti s poroštvom iz inozemstva. Finančni minister je izdal tale odlok: Krediti domačim pravnim in fizičnim osebam s poroštvom pravnih ali fizičnih oseb iz tujine se lahko dovolijo samo na podlagi dovoljenja deviznega ravnateljstva Narodne banke ne glede na to, v kakšni obliki se sprejme poroštvo iz tujine. — Devizno ravnateljstvo Narodne banke se pooblašča, da izda potrebna navodila prizadetim osebam preko pooblaščenih zavodov. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.)
Carinski dohodki. V tretjem desetdnevju meseca januarja so dohodki osrednjih carinskih blagajn znašali 25.8 milij. din. V istem razdobju lanskega leta so ti dohodki znašali 26.06 milij. din. Od 1. aprila 1. 1. do 31. januarja t. 1. so znašali carinski dohodki 813.15 milij. din, za isto razdobje je pa preračun določal 864.04 milij. din.
Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj v Belgradu je imelo svojo plenarno sejo v sredo, dne 7. t. m. Prisostvovali so zastopniki
zvez trgovskih združenj iz Belgrada, Ljubljane, Novega Sada in Banja Luke. Predsedoval je seji g. Nedeljko Savič. Glavni predmet razprav je naravno tvorila davčna reforma.
Posebna trgovinska delegacija potuje v London. V teku prihodnjega tedna bo odpotovala v London posebna naša delegacija, ki bo z mero-dainimi angleškimi faktorji pretresala vprašanje nabav raznih surovin iz Anglije in njenih kolonij. Delegacija bo dejansko nadaljevala razgovore, ki jih je imel meseca decembra v Belgradu g. Frank Nickson. Pri razgovorih decembra lanskega leta je prišlo do sporazuma glede izvoza naših surovin v Anglijo, ni bilo pa govora o našem uvozu surovin iz Anglije in kolonij. Gre predvsem za volno, cin, kavčuk, bombaž in prejo.
Prostovoljske obveznice. Da bi se preprečilo prodajanje 4 odstotnih prostovoljskih obligacij po prenizkih cenah, je kmetijski minister podvzel korake v svrho omogočitve lombardiranja teh obveznic. Obveznice dobe tudi prostovoljci, ki niso dobili zemlje, borci dobe po 50.000 din imenske vrednosti, a neborci po 30.000 din, računajo na skupno emisijo na okoli 500 milij. din po imenski vrednosti. Po neki zamisli naj bi te obveznice lombardirala Državna hipotekama banka po 40 do 50%. Vendar do odločitve še ni prišlo in se s tem bavi poseben odbor v banki sami. Cim odbor zaključi svoje delo, se bo izdajanje prostovoljskih obveznic nadaljevalo.
Železniški tečaji. Od 1. februarja dalje veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24 din, nemška marka 17.90, zlati frank 14.50, madžarski peg8 12.85 din, švicarski frank 10.10, poljski zlot 8.40, italijanska lira 2.30, češkoslovaška krona 1.53, belgijski frank 1.51, francoski frank 1.15, bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.37, romunski lej 0.35 din.
Lanena industrija d. d., Osijck. Vpisan je Član ravnateljstva dr. Vladimir Spevec, bančni ravnatelj iz Zagreba.
m	HE|	■pHB
		
		
^ ♦. * ^KmiS		
		
		
h?.:- i šŽjBpjipj	kVK pMHHH^-.fr.....; MMLT - v mmBmm 1H*. AI^HHB * ' ■ 'MKHBBi	BHBMmflK' ^ffj^pBBlfciB;
Fp - 5 H	m t aifa	
		
181		■h
Italijanski poslanik grof Magistrati, ki Je bil doslej poslanik v Berlinu in odide v Sofiio n« nnsln
jilnem obisku pri Hitlerju	J ' 8 posl°"
Poravnaile (akof naročnino za »Domolfub"!
Prfdobfte norih naročnikov. — Do 12. februarja t. L je še čas, da sf pridobite pravico do ene od 700 bogatih nagrad, ki bodo dne 26. febr. z žrebanjem razdeljene med naročnike „Domoljuba".
Borze
Dne 8. februarja 1040.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka Ifl.70~l4.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,590.830 din, na belgrajski borzi 7 milij. din. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 450.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt .■•■.•• 175.95— 179.15 Pariz 100 frankov ...... 99.45— 101.75
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold...... 2354.00—2392.00
Bruselj 100 belg...... 744.50— 756.50
Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 217.35— 220.55
Pariz 100 frankov...... 122.90— 125.20
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold............2907.33— 2945.33
Bruselj 100 belg ...... 919.50— 931.50
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 31.37— 32.07
Sofija 100 din....... 94 blago
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.0625, London 17.75, Newyork 446, Bruselj 75.20, Milan 22.57, Amsterdam 237.30, Berlin 178.70, Stockholm 106.20, Oslo 101.32, Kopenhagen 86.15, Sofija 5.30, Budimpešta 80, Atene 3.35 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.30 ponudba, Helsingfor-s 7.50 ponudba, Buenos Aires 102.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 424.50—425.50 v Zagrebu 427 denar v Belgradu 427 —428
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98 do 99, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 424.50 do 425.50, begluške obveznice 76—78, dalm. agrarji 70—73, 8% Blerovo posojilo 96—99, 7% Blerovo posojilo 88—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 do 101, 7% stab. posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7400—7600, Trboveljska 235—245.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 427 denar, begluške obveznice 74 denar, dalm. agr. 68 denar, 4% severni agfarji 52 blago, 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo 88 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Trboveljska 245.50—247.50, Gutmann 60 blago, Sladk. tov. Osijek 140 denar, Osj. livarna 160 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98.75 denar, agrarji 53 denar, vojna škoda prompt. 427-428 (427, 426.75), begluške obveznice 77.50 do 78, dalm. agrarji 72—72.50 (72), 4% severni agrarji 50.50 denar, 6% šumske obveznice 68 do 69.50, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 89.25-90 (89:50), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Narodna banka 7450 denar, Priv. agr. banka 193 denar (drobni kosi).
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: stara ne notira, bač. 125 do 126, bač. pariteta Indjija 124—125. Tendenca neizpremenjena. Promet slab.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	krškem okraju dne 2. februarja 1940. Voli:
I.	vrste do 6.50, II. vrste do 6, III. vrste do 5, telice: I. vrste do 5, II. vrste do 4.50, III. vrste do 4, krave: I. vrste do 5, II. vrste do 4, III. vrste 2—3, tel ta: I. vrste do 7, II. vrste do 6, prašiči: špeharji do 9, pršutarji do 7 din kg žive teže. — Ooveje meso I. vrste 10, II. vrste 8, svinjina 12— 14, slanina 17—18, svinjska mast 20—22, čisti med 16—22, volna: neoprana 16, oprana 20, surove kože: goveje 10—14, telečje 12—15, svinjske 8—10 din kg. — Pšenica 200—225, iečmen 150—175, rt 200, oves 175-200, koruza 174—200, fižol 400—600, krompir 150, lucerna 80, seno 75— 100, slama 25—50, jabolka: I. vrste 500, II. vrste 400, III. vrste 300, suhe češplje: I. vrste 400—500,
II.	vrste 300—400, moka: pšenična 300—400, ko-rujna 225—250, ajdova 400—500 din 100 kg. — Drva 60—75 din kub m, jajca 0.75—1 din komad, mleko 1.25—2 din liter, surova maslo 24—26 din kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.75 din liter, finejše sortirano vino * 5—6 din liter,
V	Kranju dne 5. februarja 1940. Dogon: 30 volov, 13 krav, 3 teleta, 1 junica, 29 svinj in 35 prašičev. Prodanih je bilo: 23 volov, 10 krav, 3 te eta, 1 junica, 21 svinj in 18 prašičev. Cene so bile sledeče: voli: I. vrste 6, II. vrste 5.50, III. vrste 5, telice: I. vrste 6, II. vrste 5.50, III. vrste 5, krave: I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3.75 -4, teleta: I. vrste 8, II vrste 7, prašiči: špe-harj! 9.50-10, pršutarji 8—8.50 din kg žive teže; mladi pujski 7-8 tednov stari 130—240 din komad. — Goveje meso: I. vrste 14, II. vrste 12,
III.	vrste 10, svinjina 14—18, slanina suha 24— 26, svinjska mast 22, čisti med 24—26, volna: neoprana 26—28, oprana 36—38, surove kože: goveje 14—16, telečje 18, svinjske 9-12 din kg — Pšenica 250, ječmen 225, rž 200, oves 200, koruza 1/5, fižoi 500 —700, krompir 150, lucerna za krmo 125, seno 125, slama 75, jabolka: I. vrste 600, IL vrste 500, III. vrste 400, suhe češplje: I. vrste 100, II vrste 900, III. vrste 8000. moka: pšenična d,5—400, koruzna 250, ajdova 375- 600 din 100 kilogramov. - Drva 110-115 din kub. m, jajca 1.75—2 din komad, mleko 2.25—2.50 din liter, surovo masio 34—38 din kg.
Najvažnejši viri našega premoženja:
Dvignimo kakovost naše živinoreje
Ljubljana, v februarju. I red kratkim smo pisali na tem mestu, da je živinoreja glavni denarni vir našega kmečkega stanu. V tem času, ko se bo treba s podvojeno silo boriti za stalen in urejen vir denarnih dohodkov, moramo torej silno pozorno spremljati ves razvoj na domačem in tujem trgu in gledati, da čim bolj dvignemo kakovost naše živine, posebno pa naše klavne živine. V sedanjih časih bo Slovenija s precejšnjo lahkoto in z večjim zaslužkom vnovčevala samo še les poleg živine; na inozemskem trgu se je položaj v zadnjem času tako spremenil, da bo verjetno povpraševanje za naš les stalno rastlo. Živine in mesnih proizvodov bomo lahko mnogo izvažali, najbrž največ v Nemčijo, in zato moramo gledati predvsem na kakovost naših izvoza sposobnih predmetov.
Naša klavna živina doseže na zunanjem trgu oceno drugega ali tretjega razreda
V	Sloveniji pa proizvajamo le malo klavne živine, ki bi bila prvorazredna. Na zunanjem trgu dosežemo s svojo klavno živino komaj drugo ali pa tretje mesto.
Klavno živino ocenjujejo na zunanjem trgu po odstotku izkoriščanja, ki ga dobimo, če primerjamo težo živine v živem in zaklanem stanju potem, ko smo ji odstranili glavo, rep, noge do kolena in prebavno drobovje z vsebino vred. liri vsem tem pa mora živina ustrezati v vseh drugih ozirih, mora biti mlada, mesnata itd. Živali, ki so koščate ali umazane, kupci ne prevzemajo radi ali pa odračunajo primeren odstotek na račun teh pomanjkljivosti.
Živinorejske zadruge bi morale spremeniti način svojega dela
V	Sloveniji smo že mnogo storili za napredek živinoreje. Določene so pasme za posamezna okrožja, preskrbujejo se čistokrvni biki, vrste se pre-movanja, nekatere selekcijske in bikorejske zadruge delujejo prav dobro, druge pa samo še životarijo. Delo zadrug pa do sedaj še ni imelo večjega vpliva na vzrejo dobre klavne živine, ker to tudi ni bil glavni namen zadrug.
Ce hočemo z zadrugami dvigniti kakovost naše klavne živine, moramo uvesti številne izpreniembe. Spremembe pa bomo mogli uvesti najbrž le na ta način, če bomo proučili, kako so druge sosedne države poskrbele za dvig kakovosti klavne živine na zadružni podlagi. Pri tem bomo morali upoštevati v glavnem izkušnje tistih držav, ki so na glasu kot najboljše dobaviteljice kakovostne klavne živine.
Zadružne zveze bi naj poskrbele za vodstvo tega dela
Na Madžarskem ima pristojna zadružna zveza
poseben odsek, ki vodi vsa dela v zvezi z vzrejo in izvozom živine za zakol. Ta odsek ima potrebna sredstva, nastavljenih ima dovolj strokovnih, moči, in uživa pri vseh oblasteh naklonjenost in vso podporo.
Po navodilih in ugotovitvah tega odseka poiščejo nato v zvezi včlanjene zadruge med svojimi člani take kmete-živinorejce, ki bi bili pripravljeni in v stanu vzrejati živino za zakol. Organi tega odseka pri zadružni zvezi kupujejo nato na sejmih mlado, mršavo, vendar za hitro vzrejo in pitanje primerno živino, jo plačajo z lastnimi sredstvi in
izroče v rejo ktnetu-živinorejcu, ki se je priglasil pri svoji zadrugi, da hoče gojiti klavno živino. Oba, in sicer kmetovalec in zadruga, podpišeta tozadevno pogodbo, ki vsebuje navodila, kako mora kmet z živino ravnali v času pitanja. Pri odseku obremenijo kmeta za nabavno vrednost v pitanje dane živali. Prav tako ga tudi obremenijo za stroške nakupa, nadziranja reje, morebitno zdravljenje itd.
Ko je žival s|>ilana oziroma godna za zakol, jo odsek proda oziroma izvozi, skupiček pa izroči kmetu jio odbitku že prej omenjenih obremenitev, obresti in provizije. Vsota, ki jo kmet dobi, je odškodnina za rejo in njegovo delo.
Pitanje živine po točnih navodilih
Odsek zadružne zveze izroči kmetu pri sklepanju pogodbe natančni predpis o vsem, kako mora z živino postopati. Kmet mora živino rediti točno po teh navodilih. Člani odseka glavne zadružne zveze tudi nadzirajo, ali pitajo živino po teli predpisih ali ne. Kjer navodil ne upoštevajo, tam živino kmetu odvzamejo, morebitno škodo pa od kmeta izterjajo. Rejo pri kmetu nadzirajo od-sekovi strokovnjaki in živinozdravnik.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da se je tak način reje klavne živine obnesel in da so imelo korist ne samo države in zadruge, ampak predvsem tudi kmet. Tuje kmečke zadruge postavljajo na ta način na inozemski trg stalno prvovrstno klavno živino, dočim se naša klavna živina postavlja v drugo ali tretjo vrsto. Seveda je zato tudi
cena našega izvoza klavne živine slabša kot pa cena naših sosedov. Ves ta način pa se je obnesel zato, ker je kmet že vnaprej uvidel koristi svojega dela in reje, ne da bi mu bilo treba pri tem vložili glavnico.
Tudi pri nas bi mogli poskušati uvesti tak način vzrejo živine za zakol na zadružni podlagi. Naše sedanje živinorejske zadruge pa za tako delo niso primerno organizirane. Za tak način delovanja bi bilo treba nekatere zadruge spremeniti ali pa ustanoviti nove, ki bi opravljale samo to nalogo. V Sloveniji bi bilo dovolj, če bi ustanovili tri ali štiri take zadruge. Pri pristojni zadružni zvezi pa bi se moral ustanoviti odsek, ki bi vodil to delo. Organizacija bi bila pri nas Slovencih kmalu taka, da bi brezhibno poslovala in bi člani resnično imeli kmalu od tega velike koristi. Cas za vse to je zelo ugoden, ker |>rav sedaj razpravljajo o tem, kako se naj preuredi naš izvoz živine za zakol.
Te dni pa se sestane tudi banski svet, ki je naša osrednja ustanova, ki obravnava vse naše skupne probleme v Sloveniji. Letos bodo verjetno posebno industrijski in trgovski krogi morali najbolj podčrtavati svoj težavni položaj zaradi vojne, ki vihra v ostalem delu Evrope. Naš kmečki stan pa mora tudi povedati svoje potrebe in predloge in zaščita glavnih denarnih virov našega kmečkega stanu, to je živinoreja, bo pač. morala najbolj stopiti v ospredje. Zavarovali in koristno zaščitili pa se bomo proti vsemu hudemu najbolj na ta način, če bomo z vsemi sredstvi skušali dvigniti kakovost tistega, kar se lahko uveljavlja v mednarodni konkurenci na gospodarskem trgu.
Sonja Henie: Dolarska milijonarka
Na večer zasluži 20.000 dolarjev
V Nevvjorku, konec januarja.
V poslednjih tednih je ime svetovne drsalke m filmske umetnice Sonja Henie spet spreletelo svet in sicer iz treh razlogov. Prvič je Sonja Henie dobila v Hollywoodu v dar krzno najlepše norveško platinaste lisice in sicer od Zveze norveških rejcev platinastih lisic, in Sonja bo nekako za reklamo norveškega krzna platinastih lisic in bo tako koristila svoji norveški domovini. Drugič, poslednji Sonjin film je postal po svojem velikem uspehu v USA slaven tudi po raznih evropskih mestih in velika privlačnost za blagajne kinov! In tretjič je Sonja Henie vložila prošnjo za državljanstvo Združenih ameriških držav.
Za prijatelja športa, ki se ne zmeni za drsanje, lisičje krzno in za filine, pa je Sonja Henie zaradi nečesa drugega zanimiva. Ona je tista oseba, ki je leta 1939 zaslužila s športom največ de-narja^ Noben moški ne more stopati tozadevno z njo vštric, celo tisti ne, ki zasluži največ s športom in to je boksač Joe Luis. S tem je postala Sonja Henie čudovitost svoje vrste in je že bolj pojava družabne zgodovine kot športnica.
Hol)ywoodski filmski bogataši se nikakor ne trgajo za športne ženske. Saj imajo svoje tozadevne skušnje z Gertrudo Ederle, z Didriksono-vo in Madisonovo. Te so nastopile v enem samem filmu — potem pa konec. Sonja Henie pa je hotela filmskim mogočnikom dokazati, da zna »kaj več ko hruške peč'«. Po olimpiadi leta 1936 je potovala po Združenih državah. V Newyorku, Ci-kagu, Pittsbourgu, St. Louisu, Minneapolisu, Bostonu — povsod je napolnila dvorane. Mnogo drsališč so po mnogih letih spet odprli; zaradi Sonje
Henie je drsanje v Ameriki spet oživelo. V nekaterih mestih je Sonja Henie s svojim predvajanjem prejela tudi jx> 20.000 dolarjev za en večer. Ko je nastopila v holly\voodski polarni palači, je bila navzočna vsa filmska kolonija. Neko podjetje ji je za en sam kratek prizor v revijskem filmu ponudilo 35.000 dolarjev. Toda Sonja je sprejela boljšo ponudbo družbe Tvventjeth Century Fox, ki je hotela iz Sonje napravati filmsko zvezdnico. Sonja je jx>stala zvezdnica Foxa, kjer igra v dveh filmih na leto in prejme za slehernega 125.000 dolarjev. Njena predvajanja na ledu kot drsalka pa ji zdaj, ko je filmska zvezdnica, donašajo prav toliko na leto. V Ameriki je Sonja tudi reklama za lutke »Lutke Sonje Henie«, za puder in drsalke in od teh proizvodov prejema tudi visoke vsote dolarjev na leto. Tisti, ki Sonjo Henie poznajo, pravijo, da je v treh letih zaslužila že dva milijona dolarjev I
k flo 12. fcurussia 1.1.
si lahko pridobite pravico do ene od 700 lepih nagrad, ki jih za svoje naročnike razpisuje „Do-moijub" I Poravnajte lakaj naročnina za „Domol|uD"(
„Daj mi šemberlena
H
Hokejska tekma med Protektoratom in Slovaško t Garmisehn
Znano je, kako je dežnik angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina že kar zgodovin-ski.v V tem smislu se je tudi zgodila mična dogodivščina v vagonu lokalnega nemškega vlaka — Nedavno je vstopil kmečki človek v prenar>oln jen vagon in je dal velik dežnik na polico. Ker jn bilo toliko ljudi in je hotel kmetic izstopiti, se je komaj izmotal do vrat. Cez minuto nato je bil pa že pri vratih vagona in je zapvil: »Tak dajte mi no mojega šemberlena ven...« Te besede so v vagonu koj razumeli in so brž dali kmetiču dežnik skozi okno... (Tako poroča nemški list.)
Povodnji v Belgiji
Beg iz Varšave
Pri vsakem napadu se je strah večal.
»iNe hodi od mene!« je Stachowiak govoril Mariji, boječ se, da jo izgubi kje v gostem gozdu. Ležala sta na njegovem obronku. Skrila sta se pod grmovje. Stacliowiak jo je prosil, naj drži glavo kolikor mogoče nizko m naj se obrne k tlom, naj se vleže na plašč, rfaj se stisne k zemlji. Sam je ležal vznak in gledal v nebo.
»Ne lete nad nami. O, to so še daleč,« ji je lagal, ko so letala nad njimi.
Vedno je šlo v napad po nekoliko deset letu!. Izginjala so za gozdom, umolknila, pa se zopet čez pol ure prikazala in krožila nad okolico. Če so bila ista ali druga, ni mogel ugotoviti.
V vsem vlaku je Stachowiak našel le enega znanega, ki je imel s seboj družino. Ta se je odmikal vedno dalje v gozd. Bil je ves bled in tresli sta se mu roik. Njegova žena je vodila za roko majhno, smejočo se deklico.
»Vedno dalje in dal je,« je govorila deklica. »Nočem tako daleč. Vlak bo odpeljal in bomo ostali tu.«
»Ne odpelje, deklica, ne odpelje. To vem za gotovo,« jo je tolažila mati in izginjala z njo v gozd.
»Po vojni,« je rekel Stachovviak, »se vrneva sem.«
Vedno sta si želela kupiti kakšen košček zemlje v lepi okolici
»Vrneva se,« je pritrdila Marija.
Letala so odletela Bila je zopet tišina. Že se je mrnčilo. Polagoma sta se okrenila nazaj k vlaku. Po poti sta se vsak čas ustavljala, kajti
žal jima je bilo, oditi že odtod, ko nimata cilja. Strah ju je bilo tega prenapolnjenega vlaka in teh preplašenih ljudi.
Ob vlaku pa so imeli svojo senzacijo. Dva | tukajšnja [Kilicaja sta iskala neke ženske. Ne-j kdo ju je videl, da sta šle proti gozdu. Cela truma ljudi je takoj obenem s policajema stekla tja. Čez nekaj minut so se vrnili. Dve ženski sta jokajoč šle med njimi. Legitimirali sta se že in se opravičevali, da sta šle iskat mleka ter jokali od sramu.
»Dve ženski,« je rekel policaj, »in moški v temni obleki.«
Ljudje so se sumljivo ogledovali. Ustavili so vse moške, ki so imeli temne obleke in jih takoj legitimirali. Toda vsi so imeli dokumente v redu.
Moški iz Stachowiakovega kupeja so bili pozorni že zjutraj na to, da je ženska v smučarskih hlačah izginila že zjutraj. Melanijina hčerka je to ponavljala, kar je slišala od drugih.
»Jaz ne vem ničesar,« se je opravičevala že v naprej, govorim samo to, kar sem slišala.«
Pravili so, da je ta ženska, ki je bila že poročena, šla k možu, ki dela v okolici Varšave, pa ga ni dobila. Poklicali so ga k vojakom. Ni se hotela vrniti domov — v Šlezijo... Kako naj se vrne? Zato je šla k bratu, ki je delal nekje v okolici Demblina.
Vse to se je sedaj zdelo sumljivo. Že to, da je iz_ š lezi.je, pa tudi to, da je stopila v vlak ponoči in to tudi, rta je šla iz vagona pri vseh postankih.
Stachovviak jo je opravičeval nasproti Mariji: »Morda nima denarja in se preživlja sedaj v tej okolici.«
Iskali so jo po vseh vagonih. Čakali so nestrpno na njen prihod. Nekdo je že preiskal njeno |>rtljago.
Tedaj se ie vrnila, No sama. Mladi častnik jo je spremljal. Vsedel se je na jesene pragove,
Iz Bruslja poročajo: Južno vreme se je začelo tudi v Belgiji in ker vmes tudi dežuje, so nastale že povsod velike povodnji. Reka Henna je tako narasla, da bo zdaj zdaj prestopila bregove.
ki so bili ob tiru. Ona pa je gledala skozi okno. i ako sta se pogovarjala do večera, do odhoda vlaka. Nihče ni več zahteval od nje legitimacije in dokumentov.
Prišla je tretja noč. Vsi so bili že utrujeni. Že zjutraj so se ustavili pri Laskarževu. Okrog sedmih rano. Pripel jal je drugi vlak, postal trenutek od njih in odpeljal. Kmalu pa so ga ustavili nekaj kilometrov dalje. Z nasprotne strani je pripeljal vojaški vlak in obstal naravnost nasproti njim. Vojakom je bilo prepovedano stopiti iz vlaka. Napadi pa so trajali brez prestanka. Bombardirali so vso okolico. Tudi n jim je bilo prepovedano iti iz vluka. Toda kljub temu se je mnogo ljudi razkrojiilo jio okolici.
V kratkem prestanku, ko je Stachowiak mislil, da se napad ne bo več ponovil, je šel iskat tople vode. Našel jo je v železniški stražnici in jo prinesel Mariji Umila se je v vagonu.
»Tudi jaz bi se rud umi].« je rekel Stacho-wiak in' šel od nje. dasi nerad. Obstal je pri vagonu in potem se je ustavil še ob koncu vlaka. Oziral se je neprestano proti Mariji, če bi je morda ne zapazil pri oknu. Letal ni bilo slišati. Tako je Stachowiak našel vodnjak, /.a grmovjem se je umil, obril se in se hotel vrniti k vlaku.
Tedaj pa so priletela letala. Našel je majhen ribnik, ki je bil že-skoraj popolnoma izsušen. Ob njegovem bregu se je stiskalo že nekaj družin. Hote! je iti dalje, toda od vseh strani so vpili nanj, naj se skrije. Vlcgel st; je torej pod grm.
»Vsaj ne sedaj!« je govoril zase in šel z očmi za letali. Krožila so nad železniško |x>-stajo. Tja so metali bombe. Kanonada je trajata precej časa. Stachovviak je pomislil, da ne more priti dovolj hitro k vagonu in je začel iskati meslo krog sebe.
»Moral bom priti sem z Matijo,« je pomislil.
Prizor z mednarodnih športnih tekem v Garmisrh-1'artenkirchonu — Nemška svetovna prvakinja v drsanju Herherjeva v pogovoru z majhno drsalko, ki kaže nekoč hiti umetnica
Likvidacijski občni zbor šišenske električne zadruge
Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško jo sklicala likvidacijski občili zbor za nedeljo, 31. dec. 1939. Nekaj dni pred napovedanim občnim zborom pa je več bivših članov zadruge predlagalo na sodišču začasno odredbo, s katero se prepoveduj« opraviti likvidacijski oblni zbor. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlagano začasno odredbo dovolilo ter je bila začasna odredba objavljena v »Jutru . Proti začasni odredbi jo zadruga vložila rekurz na okrožno sodišče v Ljubljani, ki je 26. januarja 1940 izdalo naslednji sklep:
Okrožno kot rekurzno sodišče v Ljubljani je v pravdni stvari tožeče stranke Žemljica Jožka, pos., Ljubljana, Podlimbarskega 31, in 150 ostalih tožnikov, ki jih zastopa odvetnik dr. Zajec Marjan, odvetnik v Ljubljani, zoper toženo stranko Električno zadrugo za Spodnjo in Zgornjo Šiško v Sp. Šiški, r. z. z o. z. v Ljubljani, Drenikova 40, j.o dr. Zitku St. odv. v Ljubljani, radi ugotovitve članskih pravic, vsled rekurza tožene stranke zoper sklep o. s. v Ljubljani od 27. 12. 1939, IVa P 878/39-2, v nejavni seji sklenilo:
Rekurzu se ugodi, pobijani sklep se tako spremeni, da se zavrne predlog na izdajo začasne odredbe. da se toženki, njenemu sedanjemu načel-stvenemu nadzorstvu ter poedinini članom načelstva in nadzorstva prepoveduje opraviti oziroma izvesti od izdaje te začasne odredbe dalje občni zbor, na katerega dnevnem redu naj bi bilo raz pravljanje o likvidaciji zadruge in volitvi likvidatorjev. Ta začasna odredba se izda za čas dn pravomočne rešfttfe ttis. pod fV a 878'39 vložene tožbe, najdalje pa za 18 mesecev. V primeru ne pokoravanja se odreja globa 50.000 din v korist ubožnega sklada mestne občine ljubljanske.
Predlagatelji so nerazdelno dolžni povrniti n i sprotni stranki na stroških rekurza 038 din v 1.". dneh pod izvršbo.
Obrazložitev.
Predlaga se začasna odredba za zavarovanji ugotovitvenega zahtevka, da je izključitev tožnika iz članstva tožene stranke neutemeljena. Za zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov pa začasnih odredb ni moči dovoljevati, ker ne gre za zahtevke, ki bi potrebovali zavarovanja za svojo ostvaritev. ko se ugotovitveni zahtevki ne ostvarjajo.
Kolikor pa začasna odredba zahteva za zava rovanje zahtevka, da je tožena stranka dolžna sklicati občni zbor, na katerem da mora dati v ponovno glasovanje sklr|>e prejšnjih občnih zborov in da mora k temu občnemu zboru pripustiti vse izključene člane, z začasno odredbo pa se naj toženi stranki prepove sklicanje občnega zbora, na katerem se naj bi sklejialo o likvidaciji, se laki začasni odredbi ne more ugoditi, ker bi se s tem posegalo v avtonomijo tožene zadruge. Pravica do takega posega v zadružno avtonomijo se z začasno odredbo ne moro uveljaviti.
Zato je bilo skleniti kot zgoraj.
Izrek o stroških temelji na §§ 143, 152 cpp in 65 ip.
Ta prostor je bil na vsak način boljši kakor pa vagon. Bilo je najmanj kilometer od tira in ni bil raven. Tu se je lahko skriti bodisi pod breg ribnika ali pa v dole, porastle z visoko travo.
Neka ženska je tožilo, da se ji udira v močvirje. Mož jo je zaslanjal. Stachovviak pa se jc ves čas obračal proti Mariji in se pomikal proti postaji. ledaj se je tudi že ozračje pomirilo Odnnlec .je videl Marijo, ki je gledala sko/i okno in iskala njega. Smejala se je in mu mahala z roko.
»Ali, kako dobro!« je zamrmral zadovoljen da je vse v redu.
Naletel je na vagon z vojaško kuhinjo in prosil za vročo kavo. Tam je življenje teki., normalno Vojaki so jedli kruh in jiili kavo ter čistili puške.
V sosednem oddelku je neka ženska toži la: »lakega dne še nisem preživelo.«
Stachovviak je nesel kavo Mariji in tamkajšnjim ženskam.
»Vse je dobro prešlo,« je rekla Marija Čakala je nanj med vrati. Bila jc zavita v kožuh linela je malo vročine Mclanija je prelil,i ko vo v čaše. Njene hčerke ni bilo v kupejti, kajli Irena je ves čas bila v sosednjem vagonu sc pogovarjala s tamkajšnjimi ljudmi in se /r do dobra seznanila z njimi. To je bilo za tovariše njene poti malo nerodno, kajti le tam s lahko zvedel boljša poročila, tam so bili točne je obveščeni o vsem. tam so bili jirija/nejši in tam so vsebolj skrbeli zu hrano pa tudi za zabavo.
Zato pa je bilo razočaranje, ki je prišlo če/ hip, toliko večje. Stali so vsi trije mod vrati vagona. Marija jc sedela v kupeju. T-daj pu jc prišel izredno velik napad in takoj je bilo čuti zelo blizu detonacije Vsi so padali na tla. I rvikrat so sc skrivali pot! klopi. Stachovviak je ženo zakrival s svojim telesom.
S^adne novice
Koledar
Petek, 0. februarja: Apolonija, devica, muče-nfea; Ciril Alek9.
Sobota, 10. februarja: Sholastika, devica, mu-čenica; Solera, devica.
Novi grobovi
■f* V 100. letu umrl. 7. februarja je umrl na PSajnovici, župnija Češnjice, občina Šmartno v Tuhinju Anton Pestotnik, roj. 8. jun. 1810. Po poklicu je bil tkalec lanenega platna in cerkovnik podružne cerkve. Dosegel je tako starost zaradi neomajnega zaupanja v Boga, ki mu je dajalo za-dovoljnost in veselost, ter zaradi skromnega in rednega življenja. Pokojnik je bil do zadnje minute pri i>olni zavesti in je umrl brez smrtnega Ivoja. Pogreb bo v soboto 10. februarja ob 10 dop. Naj mu sveti večna luč!
-f- V Ljubljani je umrl gospod Ivan M i k 1 i 5, železniški uradnik v p. in hišni posestnik. Pogreb bo v soboto ob 4. popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—	Promocija. Nn zagrebški univerzi sta bila promovirana 31. januarja t. I. za doktorja vsega zdravilstva Lev Milčinski iz Ljubljane in Bojan \anilot iz Novega mesta. Čestitamo!
—	V župni cerkvi v Brežicah sta se poročila gdč. Darinka Ter glav, zasebna uradnica in g. M a j n i k Franc, dipl. tekst, tehnik. Mlrtdemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
—	Iz vojaške službe. Napredovali so: v čin rezervnega kapetana I. razr. z rangoin od 28. jun. 1931 intendanlski kapetan II. razr. dr. Ivo Belin, v čin rezervnega kapetan II. razr. z rangom od 31. decembra 1939 pehotni poročnik Karlo Lajdeker, v čin rezervnega poročnika vojne ladje II. razr. z rangom od 31. decembra 1931 poročnik fregate Nikola Baule. — Vpokojen je po potrebi službe letalski kapetan I. razr. Branko Egič. — Prevedeni so v aktivni službi: inženir-major tehnične stroke mornarice inž. Ivan Šebetič za inženirja-majorja topniško-tehnične stroke, v rezervi inženirski poročnik Pavle Dražič v letalstvo, pehotni podporočnik Vinko Petrin v veterinarsko stroko. — Z redom Belega orla III. stopnje je odlikovano Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov kraljevine Jugoslavije — Z zlato medaljo za vestno službo je odlikovan pehotni n.vednk Dušan Gačeša. — Napredoval je za strokovnega državnega mojstra VIII. pol. skup. strokovni državni mojster IX. skup. Josip Rejc. — Izpit 6ta položila: za čin rezervnega pehotnega kapetana II. razr. poročnik Karlo Lajdeker, za čin aktivnega inženirja-kapetana II. razr. topniško-tehnične stroke inženir-poročnik Leonid Envaljd.
kem kraju v dobi po 1. 10. 1935, mu pripada za oni čas povračilo razlike. Isto velja za one, ki so služili v priključenih občinah, če se je priključitev izvršila po 1. X 1935. N. pr. A je služboval v Krče-vini pri Mariboru od 1. IX. 1936. do 1. V. 1938. in je prejemal osebno draginjsko doklado III razreda. Naj služi sedaj kjerkoli, dobiti mora povračilo razlike a din 100 mesečno za vso to dobo, kar znese din 2000. Vse to velja tudi za upokojence. Aktivni nameščenci naj se obrnejo v tej zadevi s primerno vlogo na kraljevsko bansko upravo, upokojenci pa na dravsko finančno direkcijo.
—	Turistični vizum za nemške turiste. Na intervencijo »Putnik-a« je ministrstvo za zunanje zadeve pojasnilo, da imajo V6i turisti iz Nemčije, ki nameravajo obiskati našo državo (zdravilišča, kopališča letovišča itd.) zaradi zdravljenja ali odmora, pravico do turističnega vizuma za dopotovanje in odpotovanje. Ta turistični vizum 6tane le din 10 in ima veljavnost 3 mesecev ter ga izdajajo vsa konzularna zastopstva naše države v Nemčiji.
Pod istimi pogoji se izdaja turistični vizum tudi vsem državljanom Češkega protektorata
—	Tedenski smuški pregled v ljubljanskem radiu bo odslej namesto ob sobotah vsak petek ob 14.
—	Zdravniška zbornica v Ljubljani vabi vso
svoje člane, da se udeleže redne letne skupščine, ki bo v nedeljo 11. februarja ob 8.30 v beli dvorani hotela Union (I. nadstropje).
^^ Kino Kodeljevo tei.4i-64
Danes in jutri ob 20. uri velefilm po Gang hoferjevi noveli
Gozdni akordi
Hansi Knoteek — Paul Richter
Kaznjenci
— Konkurz za sprejem rezervnih pehotnih in topniških častnikov v aktivno službo je razpisan po
odobritvi vojnega ministra. Kandidati morajo imeti čin rezervnih pehotnih oziroma topniških podporočnikov ali poročnikov. Rojeni morajo biti leta 1909 ali mlajši. Ne 6mejo biti oženjeni. Imeti morajo dokončano šolo za rezervne pehotne oziroma topniške častnike oziroma šolo dijaške protiletalske baterije. Kot rezervni častniki morajo imeti vsaj za zadnji dve leti dobro oceno. Narodnost mora biti jugoslovanska. Ne smejo biti še sodno kaznovani, morajo biti moralno neoporečni in zdravi. Pronje 6 potrebnimi dokumenti je treba najkasneje do 15. febr 1940 predložiti neposredno vojnemu ministru — za inšpekcijo pehote in inšpekcijo topništva. Podrobnejše podatke prinaša »Službeni vojni list« št. 4 z dne 3. febr. 1940.
Samo ie danes ob 16.. 19. in 21. uri nepozaben film po slovitem romanu Vidorja Hugoja, ki na pretresljiv način predočuje obupno življenje dveh mladih deklet.
KINO SLOGA, «el. 27.30
DVE SIROTI
strti n
1—2 zrnca omogočajo lahko normalno stolico
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27,—
Itc<r. S. br. 31888/38.
Renne Salnt Cyr, Roslne Dsrean,
Gabriel Gabri o
tammmmm
Vinko Prernk — 70 letnik
Danes obhaja 70letnico svojega rojstva »najmlajši« član ZFO na Vrhniki, g. Vinko Premk, upok. davč. nadupravitelj. Z mladeniško čilostjo še koraka s fanti ob raznih slovesnostih. Tudi ob mladinskih dneh je strumno korakal v kroju na Stadion. Lansko leto pa. ko je bil na Vrhniki notranjski tabor, je precejšen dol skrbi slonel na njegovih ramah. Kljub svoji starosti ima še polno drugih zaposlitev. Je tajnik pri JRZ, blagajnik pri Protituberkulozni ligi« in upravlja še druge posle. Če se obrneš nanj s kakšno prošnjo, bo že toliko časa delal na to, da bo imelo zaželjeni uspeh. Tudi pri vseh dobrodelnih ustanovah ga no manjka. Kar 011 da v take namene, mu šteje samo Bog, ki vse vidi.
Kot dolgoletnemu naročniku >Slovenca* mu želimo, da hi dočakal še mnogo, mnogo zdravih in
srečnih let Bog ga živi!
*
— Drž, nameščencem in upokojencem v okolici mest in trgov! Po uredbi min. sveta z dne 19. IX. 1935. spadajo vsi kraji, ki so vključeni v ožji ali širši gradbeni okoliš bližnjega mesta ali trga v oni draginjski razred, kakor mesto ali trg. Kateri so ti kraji, najdete v banov. Pravilniku gradbenih pred-pisovv, v »Službenem listu« od 19. VIII. 1933 kos 67/815. Ti kraji ni6o le v okolici večjih mest, ampak tudi n. pr. Dolga vas pri Dol. Lendavi, Videm pri Krškem, Boštanj pri Sevnici, itd. Državnim nameščencem in upokojencem iz teh krajev gredo torej od 1 X 1935. »ste dragimjske doklade, ki veljajo za mesto ali trg, v katerega gradbeni okoliš spadajo. Ako je kdo le nekaj časa služboval v ta-
■— Se zmerom oblačno, spremenljivo in malo hladnejše vreme nuni napoveduje vremenska napoved. Tako vreme vlada zdaj po vsej državi, razen v Dalmaciji, odkoder poročajo,
da so imeli predvčerajšnjim zlasti v Dubrovni-niku in Splitu krasno sončno, že čisto spomladansko vreme. — V Dubrovniku so včeraj zabeležili najvišjo temperaturo 15 stopinj C, v Kumboru 14 in v .Splitu 13. Najnižja temperatura je bila včeraj v Mariboru, kjer je obstalo živo srebro na 1 pod ničlo. V Ljubljani je včeraj zjutraj kazal termometer minus 0.2 stop. C. V večini krajev, ki jih registrira vremensko poročilo, so imeli dež.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Konj je brcnil v trebuh 27letnega hlapca Ivana Kosernika s Komenske Dobrave in mu prizadejal zelo nevarno poškodbo. — Pri sankanju si je zlomil levo nogo 11 letni nrevžitkar-jev sin Jože Jakič /. Velikega Ločnika pri Velikih Laščah. — 13letni sin poslovodje Jože Svete iz Podpeči je zlezel na lestev, ki ga pa ni držala. Padel je, se precej potolkel in si zlomil levo roko. — Graničar Vlujko Ivanovič iz Mojstrane se je pri smučanju zadel z glavo v vejo in si občutno poškodoval desno roko. — Delavca na Martinjem vrhu Petra Benedičiča je zadela nezgoda v gozdu. Pri prevažanju hlodov ga je hlod butnil v trebuh in ga smrtno-nevarno poškodoval. — Vse te ponesrečence so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Gg. rezervni oficirjil Vse, kar potrebujete za Vašo uniformo, dobite najceneje pri tvrdki A. K a s s i g, Ljubljana, Miklošičeva c. 17 — blizu glavnega kolodvora.
—	Dva razbojnika pred malim senatom obsojena. Tam v Zgošuh pri Begunjah na Gorenjskem je 10. decembra lani preživljala posestnica Ivana Avsenik hudo noč. V njeno hišo sta vdrla razbojnika Kleinent Seršič, samski delavec, star 20 let, doma iz Jurandvora, Baška, okraj Krk, ter njegov pajdaš Mustafa Lepir, doma iz Sarajeva. Avsenikovi in Ivunki Pucovi sta pobrala razno perilo v vrednosti tOO din. Navalila pa sta na Alojzijo Pucovo, ki je spala v kuhinji. Vrgla sta jo na tla, tepla in dušila. Ivano Avsenikovo sta zaklenila v sobo. Vse sta pretaknila, pa nista dosti našia. Se isto noč sta na Bledu poskušala vlomili v Batino podružnico, pa sta bila prepodena. Pozneje so ju orožniki prijeli in odvedli v zapore radovljiškega okrajnega sodišča. Od tam sta 12. decembra pobegnila. Dva dni sta uživala zlato svobodo. Prijeli so ju in odvedli v varnejše ljubl janske sodne zapore. Oba razbojnika sta vse priznala pred malim senatom. Bila sta obsojena zaradi ropa in vloma: Seršič na 2 let iin 10 mesecev, Mustafa Lepir pa na 3 leta robije.
—	Za 10 1 mleka — 5 mesecev strogega zapora. Mali kazenski senat v Ljubljani je samskega delavca Jakoba Jančarja, doma iz Spodnje Zadobrove, obsodil na 5 mesecev strogega zapora, ker je 7. januarja letos ukradel Gorenjskim mlekarskim zadrugam vrč z 10 1 mleka.
—	Gospodinjski tečaj v Veliki Polani v
Prekmuiju obiskuje 20 kmečkih deklet, ki z vesel j en sledijo praktičnemu pouku. Tečaj bo trajal do srede marca.
Jčaj Jphcvite.?
Človek bi ne verjet, (e bi mu kdo pravil. Pripisoval bi vse besede pustu, ki je onemu »pobodel pamet*. Toda jaz sem bral in se čudoma čudoma čudil. Nisem mogel prav razumeti. Kako more Slovenski narod« — ta zasluti navednice! — priobčili tarnanje in jamranje, da »»napredtljaki** — pišimo jih od sedaj z dvojnimi navednieami —, da, da se »»napredtljaki*** zdaj ne morejo več zabavati, t. j. plesati po vseh prostorih Narodnega' doma? V Narodnem domu je Narodna galerija, da bodo vedeli tudi »»napredtljaki**! 1 Potem ti govori ta pustni pajaco nekaj o »krajcarski akcijiki jc bila svoj čas za zidavo Narodnega doma, in se vprašuje, (emu vendar je bilo vse to, ker niso več vsi prostori na razpolago prvotnemu namenu. Krajcarsko akcijo* so povečini zbirali narodni duhovniki — kako kratek je človeški spomin! — in zdaj — pomislile!!! — zdaj ne smejo »»narodnjaki** plesati, kakor bi radi, po vseh prostorih! Grozno, da, pregrozno! Plast ljudi, ki je vendar za to na svetu, da viivajo, kar so jim »neumni kranjski farji* postavili. Ali se je zgodila kdaj te večja krivica, kakor je ta, da »»naprednjaki** — saj ni da bi mogel povedati svoje ogorčenje nad krivico, ki se jim godi!!
Kaj pravite, (e bi Narodna galerija »Narodov<■ članek spravila v okvir in ga obesila na vrata za spominP Mislim, da bi zanto bolj vabil kakor vse dosedanje tople besede. In večkrat bi nas spomnil na »»naprednost** naših »»naprednjakov** in naših »narodnih* ljudi!
pO- dhžavi
*	Strašen boj ljudi z ledenimi ploščami na Savi.
Iz Slavonskega Broda poročajo: Mornarji na vlačilcih, ki 6e nahajajo na Savi v prezimovališčih so v pu6lni noči doživeli težke ure strahu in panike. Čeprav so pričakovali, da se bo led stajal na svojem mestu in ne bo odplaval po Savi, se to ni zgodilo, marveč se je led pretekli torek proti v;čeru nenadoma začel premikati. Ker so se že prej gromadile ledene plošče druga na drugo, so bili posamezni ogromni deli ledu po več metrov debeli. V prezimovališču na bosanski strani je mestno kopališče, ki so ga pravočasno prepeljali s slavonskega br;ga. Za kopališčem je bilo pet vlačilcev z dvesto vagoni drv za belgrajsko občino in dva vlačilca s tridesetimi vagoni bencina. Največji pritisk leda je bil v torek zvečer ob 11 in je grozila velika katastrofa. Na kopališču, ki nekako varuje vlačilce, je bilo več ljudi, ki so se borili z ledenimi ploščami, katere so pri vsakem udarcu ob kopališče grozile, da ga odtrgajo in odneso. Ledene plošče 60 6e vzpenjale na kopališče in potapljale njegove dele, tako da so bili ljudje na kopališču v stalni nevarnosti. Ker so se bali, da bo pritisk leda porušil kopališče in bi bili
potem izgubljeni tudi vlačilci, so s teh hitro spravili na vamo družine mornarjev. Dolgo v noč je ob svitu bakel trajal boj ljudi z ledenimi ploščami in šele proti jutru je minila nevarnost. Kopališče je precej poškodovano, vendar je uprav kopališče rešilo vlačilce, ki bi jih sicer led gotovo odtrgal in odnesel po vodi. Tudi vojaško kopališče, ki je pri otoku, je znatno poškodovano. Premikanje ledu po Savi je tudi drugod povzročilo veliko škodo. Potopljenih je veliko število vodnih mlinov in pontonov, pri Bosanskem Samcu pa j2 led odnesel tudi bager »Posa-vino«. Z velikimi napori se je posrečilo bager ustaviti, preden 6e je potopil. Iz Bosne prihajajo vesti, da je led na rek: Bosni porušil del mosta pri Mo-driču, most pri Bosanskem Samcu pa je še vedno v veliki nevarnosti in je ves promet čezenj ustavljen. Vsak hip pričakujejo, da bodo ledene plošČ2 porušile tudi ta most.
*	Oropana cerkev
na Bracu, V župnijsko cerkev v Selcih na Braču so vlomili neznani zločinci in odnesli iz ccrkve vse zlato in srebro Odnesli so tudi zlate krone z glav svetnikov. Vlom je bil izvršen zelo spretno in sodijo, da so ga zagrešili tujci. Vlomilci so odnesli dve veliki in dve mali zlati kroni, ki so bile okrašene z zlatimi križci in zvezdicami. Odnesli so tudi druge zlate in srebrne predmete in tri srebrne relikvije Skupno škodo cenijo na lOO.OOO dinarjev.
.* Pri razstrelitvi potopljene ladje se je ponesrečil. V šibeni.ško bolnišnico so pripeljali potapljača Antona Šumerja iz Krapnja, ki se je ponesrečil pri razstrelitvi potopljenega parnika »Avala«. šunier je s petimi drugimi potapljači razstreljeval ladjo, ki leži na morskem dnu, in spravljal razstreljene dele ladje na površje. Preteklo sredo je spet položil razstrel jivno pn-trono. Ker ni prišlo do eksplozije, se je spustil
Iv morje, da bi ugotovil, zakaj patrona ne eksplodira. Ko se je približal potopljeni ludji, jo
nenadoma nastala eksplozija. Potapljač je bil luido ranjen. Izbilo mu je levo oko, desno pa hudo poškodovalo. Ponesrečenec bi kmalu utonil. K sreči so ga tovariši hitro potegnili iz vode in ga prepeljali v šibeniško bolnišnico. Skoro gotovo bo zgubil tudi desno oko in tako popolnoma oslepel.
*	Tisoč brezposelnih delavcev je zastonj čakalo Da podpore. V Čakovcu je v poverjeništvu Javne borze dela, ki je nastanjena v zgradbi mastnega županstva, prišlo do večjih izgredov. Že skoro dva meseca čakajo brezposelni delavci na obljubljeno podporo. Pred osmimi dnevi je prišla iz Zagreba vest od Borze dela, naj se pokličejo brezposelni delavci iz čakovskega in prelovškega okraja, da jih izplačajo podpore. In tako se je pretekli torek zbralo v Čakovcu okrog tisoč delavcev. Denar v znesku 70 tisoč dinarjev pa ni prispel. Na telefonično vprašanje so iz Zagreba odgovorili, da je bil denar poslan z jutranjim vlakom in da bo popoldne že v Čakovcu. Delavci 60 čakali do ene popoldne, ko so pa videli, da tudi 6 tem vlakom ni bilo denarja, so zasedli vso zgradbo in burno protestirali. Na pomoč so morali poklicati policijo. Poverjeništvo Borze dela v Ča-ko vcu je moralo delavcem izstaviti brezplačne vozovnice za poVratek domov. V sredo zjutraj je odpotovala v Zagreb posebna deputacija Delavske zbornice, da protestira proti takemu postopanju.
*	V 23 sekundah ga je obril. V Petrovgradu je bilo tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v britju in friziranju. Tekmovanja se je udeležilo veliko število brivcev iz Belgrada, Novega Sada, Subotice, Kra-gujevca in drugih mest Jugoslavije. Na uspehe tekmovanja so jugoslovanski brivci lahko ponosni. Tr em tekmovalcem se je posrečilo prekositi svetovni rekord v hitrem britju, ki je znašal 27 sekund. Pančevski brivski pomočnik Bela Galin je obril svojega gosta v 23 sekundah, Gjorgjs Agošton iz Pe-trovgrada v 24, Peter Schneider iz Petrograda pa v 25 sekundah. Vera Benak iz Petrovgrada, edina ženska, ki se je udeležila tekmovanj v britju, je opravila svoje delo v 30 sekundah. Bila je tako razburjena, da se je onesvestila, ko je končala 6voje delo. Neki tekmovalec iz Subotice je obril svojega gosta v 16 sekundah, bil pa je diskvalificiran, ker je njegova »žrtev« na večih mestih krvavela. Pri fri^iranju je odnesel prvo mesto pomočnik Ljubomir Telečki iz Belgrada.
*	Boj trgovke z razbojnikom. Pred okrožnim sodiščem v Bjelovarju je bila razprava proti Jovu De-liču, usnjarskemu pomočniku iz Velikih Sesvetov, Dclič je preteklo leto pobegnil iz kaznilnice v Lepo-glavi, kjer je bil zaprt zaradi razbojništva. Komaj je bil na svobodi, je sklenil oropati trgovko Emilijo Heser iz Križevcev. Dne 14. novembra zvečer je čakal na trgovko, ki se je vračala iz prodajalne domov. Iztrgal ji je torbico, v kateri je imela tri tisoč dinarjev. Med obema je nastal boj. Trgovka je roparja ugriznila v prst, ropar pa je trgovki febil zob in jo ranil na glavi Deliča «0 kmalu prijeli, pa je spet pobegnil iz zapora. Nedavno so ga vnovič prijeli in sedaj je dobil plačilo za svoje grehe: 15 let robije.
*	Smrt pod sanmi. Žrtev alkohola je postni l'ilip Nemet iz Puricana pri Bjelovarju. Vračal se je zvečer iz Bjelovarja proti domu. Med potjo se |e oglasil v gostilni in se precej dolgo /adr/al pri pijači Da bi čimprej prišel domov, se je s sanmi, v katere sta bila vprežena dva
Ljut^
Gledališče
Drama. Pelek, 9. ob 15: »StrISek Vanja«. Dijaška predstava Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 10.: »Na prisojni strani?. Red A. Nedelja, 11. ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Praznik cvctočih češenj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: »Gorenjski slavček«. Red B. Nedelja, 11. ob 15: »Lumpa-cius Vagabundus«. Izven. Ob 20: »Frasquita«, Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac,
Radio Ljubljana
Petek, 9. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Po Norveškem, II. del (gdč. Jul. šušteršič) — 12 Iz naših krajev (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: lligijena hiše (Pokom Marija) — 18.20 Pesmice iz Pariza (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — )9.20 Nac. ura: Franjo Supilo o urejevanju srbsko-hrvatskih odnosov (dr. Nik. Lalič, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 Kotiček SPD. O svetih jezerih (dr. V. Bohinec)
—	20 Ura skladatelja Vinka Vodopivca — 21.15 Schubert: Kvintet (Forellen (Juintett, plošče)
—	22 Napovedi, poročilu — 22.15 Instrument, dueti: gosli in kitara (Slav. Marin in St. Prek).
Drugi programi
Pefek, 9. februarja: Belgrad: 20.10 Violina
—	20.40 Zab. konc. — Zagreb: 20.30 Belgrad — Bratislava: 20.30 Schnbertove skladbe — Sofija: 19.50 Opera — Angleške postaje: 22.15 Avstralska ura, 23 Kabaret — Ankara: 20.35 Operetna gl. — Beromiinster: 20:30 Mladi švicarski dirigent — Budimpešta: 19.45 Filharmonični koncert — Bukarešta: 19.35 Opera — Trst-Mi-lan: 17 Konservatorijski konc., 21.40 Moderna glasba — Rim-Bari: 21.10 Fimf. konc. — Flo-renca: 20.30 Operetna gl. — Oslo: 21.10 Norveške pesmi — Sottens: 20.55 Ork. konc. — Stockholm: 20 Pevski in ork. koncert.
Prireditve in zabave
XIV. koncert Ljubljanske filharmonije bo drevi ob 8. v Unionu. — Koncert dirigira znameniti hrvatski dirigent in skladatelj, ravnatelj zagrebške opere g. K. Baranovič. Opozarjamo, da sta prvi vrsti parternih sedežev pri nocojšnjem koncertu odstranjeni. Prodaja vstopnic pri blagajni kina Union.
Naše dijaštvo
AK Straža ima drevi v svojem lokalu članski sestanek. Predava g. Smersu o temi »Tehnika organizacije« Za člane obvezno. Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
konja, peljal kar po snegu čez travnike. Ker pa v temi ni videl, se 'je zvrnil v jarek. Sani so padle nanj in zdrobile prsni koš. Konja sta obstala na robu jarka in se nista mogla ganiti, šele čez delj časa so prišli ljudje, ki so konja odpregli. ISemeta pa so našli mrtvega pod sanmi.
*	Prebrisana goljufija. 161etni posestnikov sin Radomir Gjorgjevič, ki je imel pri sebi v denarnici 4000 dinarjev, je čakal v železniški čakalnici na vlak. Pristopil je k njetnu eleganten gospod in ga prosil, naj bi mu pomagal nesti zavoj. Ko stu govorila, je prišel mimo drugi gospod, ki mu je tedaj padla denarnica iz žepa. Prvi gospod jo je pobral, nato pa ponudil fantu, da bi si denar delila. Prav tedaj pa se je vrnil drugi gospod in začel izpraše-vati, če nista morebiti našla njegove denarnice. Nazadnje je začel preiskovati fanta in mu potegnil iz žepa denarnico, v kateri je bilo 4000 dinarjev. Neznani gospod jo je izročil prvemu gospodu s pripombo, da ta denarnica ni njegova, on hoče le svojo. Ko je drugi gospod še pretipaval fanta, je pa prvi hitro pobral denar 1/. denarnice in jo nato vrnil fantu, šele čez nekaj časa je fant pogledal v denarnico in našel v njej namesto tisočakov časopisni papir, gospoda sta jo pa medtem že odkurila. Toda policija ju je še isto noč prijela in jima vzela denar ter ga vrnila fantu.
*	Soseda izvabil v vinsko klet in ga ubil. Okrožno sodišče v Bjelovaru je te dni obsodilo na 12 let robije Dragutina Novaka iz Pod-gajca pri Bjelovarju, ki je svojega soseda, s katerim sta živela v sovraštvu, izvabil v svojo vinsko klet, češ, da se bosta pomirila. V kleti pa ga je opijanil in nato ubil.
Anekdota
V dobrih starih časih sta zahajala v Štembur-jevo gostilno v Kandiji pri Novem mestu med drugimi dva duhovita moža in prijatelja: profesor Alojzij Virbnik in zdravnik dr. Peter Defranceschi Nekoč, ko sta bila oba v gostilni, stopi doktor pred profesorja, ki je imel malo las na glavi, tako, da se |e svetila na njej pleša, upre v profesorja svoj po-gled in položi roko na njegovo plešo ter vzklikne:
»Kaj bliska se v jasnem?«
Profesorja pa ta opazka ne spravi prav nič v zadrego. Potrka doktorju na čelo in odgovori:
»Kaj votlo doni?«
»Živijo, danes se mi ne bo treba umiti, ko je vodovod zamrznili«
p LJUBLJANA
Gibanje prebivalstva v 1.1939
Ljubljana, 8. oktobra,
Te dni je izšlo »Letno poročilo o zdravstvenih razmerah v Ljubljani za leto 1939«, ki ga je sestavil ljubljanski mestni fizikat. Poročilo vsebuje na 43 straneh obilo zanimivih statističnih podatkov, ki jih pojasnjujejo Številne tabele in grafikom.
Ljubljansko podnebje
Uvod v poročilo tvori analiza ljubljanskega podnebja, kjer prihaja poročilo na podlagi podatkov od leta 1851 naprej do zaključka, da se je ljubljanska klima spremenila v tem smislu, da je postala zima v Lubljani milejša. Čeprav obstoja v Ljubljani velika toplotna razlika med zimskim in poletnim ča6om, je bilo v toku dolgoletnega opazovanja ugotovljeno, da v Ljubljani ni kakih vetjih, zdravju škodljivih skokov, oziroma naglih sprememb temperature, Oblačnost je v Ljubljani precejšnja, zlasti pogostna pa je megla. Ko bo izsušitev Barja popolna, bo v Ljubljani precej manj megle, kar bo dvignilo kakovost pod-r.ebja. Padavin je v Ljubljani mnogo. V zadnjih dveh desetletjih je bilo letno pcrvprečno okrog 1530 mm padavin. Najpogostejši veter v Ljubljani je severovzhodnik, ki prevladuje zlasti pozimi in jeseni. Klima v Ljubljani 6e da označiti takole: relativno visoke letne temperaturne spremembe, vroča poletja in mile zime, brez zdravju škodljivih hitrih temperaturnih skokov, velika oblačnost, velike in pogoste padavine, nalivi v poletju ki v jeseni, ugodni vetrovi in barjanska megla.
Iz splošnih statističnih podatkov poročila «1 oglejmo danes nekoliko številk in podatkov o gibanju prebivalstva v Ljubljani v preteklem letu.
1088 rojstev
Število prebivalcev Velike Ljubljane |e znašalo leta 1939 87 572, celokupna ploskev mestnega ozemlja pa meri 66 kvadr. km in 854.992 kvadr. metrov, tako da prebiva na enem kvadratnem kilometru 1299.4 prebivalcev. Hiš je v Ljubljani 6564.
Leta 1939 je bilo rojenih v Ljubljani skupno 2420 otrok, od tega je bilo 90 mrtvorojenih. Od teh otrok pa so rodile matere domačinke 1088, od katerih je bilo 80 nezakonskih. Med njimi je bilo 571 dečkov in 517 deklic. Ako vpoštevamo le novoro-jenčke-domačine, pride v Ljubljani na 1000 prebivalcev 12.53 rojstev, kar pomeni malenkostno nazadovanje v primeri z letom 1938, ko je znašala ta številka 12.94, bistveno več pa v primeri z letom 1935 (10.9) in z letom 1934 (10.18), ko je bilo število rojstev nižje kakor število smrti. Najbolj 60 se izkazal e ljubljanske matere v starosti od 26 do 30 let, ki so dale življenje 413 otrokom, dalje žene v starosti 31 do 35 let, ki 60 rodile 240 otrok. Žene med 21 in 25 letom se niso izkazale, kajti rodile so samo 218 otrok. Žene pod 20 letom so dale luč življenja 43 otrokom. Matere med 35 in 40 letom so dale življenje 122 otrokom, matere med 41 in 45 leti 32, matere od 46 do 50 let pa so rodile 3 otroke Največ naraščaja 6o dobile obrtniške družine (278), slede uradniške družine (189), potem delavske (179), nižji uslužbenci (156), prosti poklici (115) itd.
Značilno je, da je vsako leto manj tretjih, četrtih in nadaljnjih porodov pri Isti ieoL Opaziti je, da velika večina družin ostaja pri enem ali dveh otrocih. Med 1088 porodi lanskega leta je bilo prvih 394, drugih 306, tretjih 108, četrtih 65, petih 32, šestih 23, eedmih 15, osmih 7, desetih 9, desetih 3, še višjih pa 9. Dvojčkov je bilo lansko leto rojenih v Ljubljani 41, eni družini pa je štorklja prinesla celo trojčke. Nobena žena ni obolela, oziroma umrla za porodno mrzlico, pač pa je umrlo 21 novorojenčkov.
Splavov je bilo lansko leto v Ljubljani prijavljenih 556.
863 Ljubljančanov umrlo
_ Od stalnega prebivalstva Ljubljane je lansko leto umrlo 863 oseb, od tega 417 moških in 446 žensk. Umrljivost na 1000 prebivalcev je torej znašala lansko leto 10.2, napram 9.8 v letu 1938 in 10.86 v letu 1937. Demografski prirastek prebivalstva znaša torej lansko leto v Ljubljani 225.
Razen domačinov je umrlo v Ljubljani preteklo leto še 499 nedomačinov, od tega 309 moških in 190 žensk. Ti so pomrli po ljubljanskih zdravstvenih zavodih. Ljubljanska bolnišnica je 6prejela lansko leto 34.500 bolnikov, dasiravno ima na razpolago samo 949 postelj. V žensko bolnišnico, ki ima 142 normalnih in 59 otroških postelj, pa je bilo sprejetih 2130 bolnic.
Ljubljančani umirajo v visoki starosti
Iz razpredelnice, v Kateri so zbrani smrtni primeri po starostnih dobah, je razvidno, da umirajo Ljubljančani največ v visoki starosti, kar je vsekakor laskavo za presojo zdravstvenega stanja v Ljubljani. V starosti nad 80 let je umrl lansko leto 101 Ljubljančan, od 71. do 80. leta 176, od 61. do 70. leta 152, od 56. do 60. leta 59, od 51. do 55. leta 50, itd. Do prvega leta starosti je umrlo 84 otrok. Najmanjšo številko umrljivosti izkazuje starostna doba med II. in 15. letom, namreč 5, razmeroma precej velika je umrljivost med 16. in 20. letom (25) itd.
Pomembno je za Ljubljano, da je med smrtnimi vzroki, za katerimi umirajo Ljubljančani, na prvem mestu starostna oslabelost. Zaradi nje je umrlo lansko leto 173 oseb. Slede bolezni srca in žil z 131
f>rimeri, za rakom in drugimi novotvorbami a
Obmejna nemSka sira!a na zahodni meji
smrtnimi	^_______________________
je umrlo lansko leto 109 Ljubljančanov, za jetiko 77, za boleznimi dihal 71, za raznimi živčnimi in duševnimi boleznimi 70, za boleznimi prebavnih organov 54, za boleznimi novorojenčkov 47, smrtnih nezgod je bilo 29, samomorov 23, za nalezljivimi boleznimi je umrlo 21 ljudi, za spolnimi boleznimi 8 itd.
Od leta do leta narašča umrljivost za rakom in drugimi novotvorbami, dočim je opažati, da umrljivost za jetiko pada, kljub temu pa je še na četrtem mestu. Izredno veliko je število samomorov, pa tudi smrtnih nezgod.
V prihodnjih Številkah bomo objavili Se nekatere druge zanimive podatke iz zdravstvenega poročila ljubljanskega mesta.
*
1 Postne pridige v stolnici bo imel prevzv. g. knez in škof dr. Gregorij Rozman. Osnova pridig bo: »Zgodi se tvoja volja«. Prva postna pridiga bo danes zvečer ob pol 8 (19.30) Pred pridigo bodo ob 17.46 litanije, ob 18 pa križev pot s petjem. Vernike vljudno vabimo, da se postnih pridig prevzv. nadpastirja v obilnem številu udeležujejo. Vabimo vse, da se po možnosti udeleže tudi litanij in križevega pota. Premišljevanje Gospodovega trpljenja pri križevem potu dušo čudovito lepo pripravi, da more najkoristneje sprejeti resnice ki jih bo razlagal Prevzvišeni v postnih pridigah.
1 Lurška procesija pri Sv. Jakobu v Ljubljani
bo v soboto zvečer ob 6.
1 Liturgične duhovne vaje pri frančiškanih.
Snoči se je pričela v frančiškanski cerkvi v Ljubljani posebna pobožnost: tako zvane liturgične duhovne vaje ali duhovna obnova, ki bo trajala do nedelje popoldne. Govornika strokovnjaka smo dobili iz Maribora v osebi g. konz. svelnika in spi-rituala Antona Karo. Drevi bo govor ob pol 7, jutri zjutraj pa ob 5.30. Za Ljubljano je ta duhovna obnova nekaj povsem novega, zato pa je tudi cerkev do zadnjega kotička napolnjena. Vabljeni vsi, zlasti tretjeredniki!
1 O cehih na Slovenskem bo danes na XIV.
Srosvetnem večeru predaval g. prof. dr. Pavel laznik iz Celja. Sam je.zrasel v mestu, ki še diha o lepem življu, katerega korenine segajo nazaj v početek 15. stoletja, v dobo, ko so nastali cehi in se najbolj razvili v Škofji Loki, ki je izrazito obrtniško srednjeveško mesto. Za uvod pa bo podana recitacija: »škofja Loka«, spesnil dr. Tine Debeljak. Nato bo sledilo predavanje, ki sega globoko v zgodovino obrti in stanovske vzgoje Slovencev po naših srednjeveških mestih. Prepričani smo, da bodo obiskovalci zadovoljni, ko jim bo g. predavatelj odkril tako lep list naše stanovske zgodovine. Predavanje bo podajano ob lepih skioptič-nih slikah, na katerih bomo videli cehovske zanimivosti iz Škofje Loke, Tržiča, Kranja, Ljubljane itd. Pt. meščani pa imajo lepo priliko, da prisostvujejo temu predavanju. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, in v trgovini Ffiligoj, na vogalu frančiškanske cerkve.
1 V letošnjem predpnstn 128 porok. V letošnjem kratkem predpustu so ljudje hiteli z ženitvami. Uradi vseh ljubljanskih župnih cerkva so letos v 5 dobrih tednih zaznamovali 128 porok. V trnovski, viški in bežigrajski cerkvi je bilo po 9 porok, po 11 porok sta imela župni urad pri sv. Jakobu in v Spodnji šiški. Župni urad sv. Nikolaja je imel 4 poroke. Največ porock je imel župni urad pri frančiškanih, kjer je bilo 4Q porok. Na drugem mestu je šentpe-terski župni urad s 33 porokami. V predpustu je bilo pri ljubljanskih notarjih sestavljenih 15 izročilnih in ženitovanjskih pisem.
1 Razstava slik in kipov inž. Mitje Švlglja bo odprta v nedeljo, 11. februarja ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstavljalec, ki na upodabljajočem polju sedaj prvič javjio nastopa, se udej-stvuje predvsem tudi na polju figuralnih kompozicij različnega obsega in sižeja. Poleg tega razstavlja tudi večje krajine, plastike in risbe.
1 »Angleško društvo« je odprlo svoja lepe prostore v Tavčarjevi ulici št. 12 z zelo uspelo čajanko, na katero je povabilo ljubljanske časnikarje, da bi 6e spoznali z odborniki društva, z učitelji na angleških tečajih ter z delom, ki ga to društvo opravlja. Čajanke se je udeležilo lepo število povabljencev, ki 60 se podrobnostno spoznali z delom v prošlosti in načrti za bodočnost. Goste je sprejemal predsednik društva dr. Ferdinand Majaron, stregle pa so jim gospe in gospodične, ki delujejo v društvu. Čajanka je bila zelo prijetna družabna prireditev, ki je pripomogla k temu, da so bili vsestransko navezani novi stiki. »Angleško društvo« v Ljubljani je bilo ustanovljeno 1. 1922 po bivšem senatorju dr. Gustavu Gregorinu ter je takoj našlo velik odziv po mestu in po vsej slovenski deželi. Postopno je razvijalo svoje kulturno delo in doseglo, da ima danes že kar 11 jezikovnih tečajev, ki jih obiskuje 130 učencev angleškega jezika. Društvo upa, da bo krog ukaželjne mladine še razširilo. Tečaje vodijo gospa Olga Groharjeva, gospa Božena Škrljeva, lektorica gospa Co-peland, lektor angleščine na univerzi g. Lawrenson, lektor Syers in njegova gospa. Slednja sta prišla šele nedavno v Ljubljano, ker je društvo zaradi vedno večjega zanimanja za učenje angleščine neobhodno potrebovalo novih učnih moči. Knjižnica društva je zelo bogata in ima najboljše knjige iz moderne angleške leposlovne literature, kakor tudi mnogo oianstvenih knjig zgodovinske in filozofične vsebine. Knjižnica je naročena tudi na veliko število angleških revij Vodi jo gospa Groharjeva, ki potrjuje, da je obisk knjižnice izredno velik,
1 Ljubljanske obrtniške kakor tudi trgovske kroge,vljudno vabimo na velezaniinivo predavanje, o srednjeveških cehih, ki ga bo imel danes ob 20. uri v frančiškanski dvorani g. prof. dr. Pavel Blaznik iz Celja.
1 Članstvu »Tovarištva«, podpornega društva finančnih uslužbencev v Ljubljani (prejšnje »Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine«) sporočamo, da se je društvena pisarna, ki je doslej poslovala v hiši nad kavarno »Evropa«, Tyrševa cesta 13-11, preselila hišo zavarovalnice »Croatia«, Šelenburgova 4-1. 1 Posestniki konj se opozarjajo, da najkasneje do sobote 10. t, m. prijavijo svoje konje zaradi novega popisa mestnemu vojaškemu uradu na
Ambroževem trgu 7, I. nadstr., sicer jih zadene stroga kazen. Stare prijave niso več veljavne, zato mora vsak lastnik svoje konje prijaviti znova.
1 Steklo svojih naočnikov požrl. V polic, zaporih je sedel že nekaj dni 25letni čevljarski pomočnik J. G. Možakarja je pred nekaj dnevi prijel stražnik, ko je v neki gostilni ponujal nu prodaj različne glasbene instrumente, za katere obstoja močan sum, da so bili ukradeni. G.-ju ie bilo v policijskih zaporih očitno nekoliko dolgočasno ter si je zaželel spremembe. Dišala mu je ljubljanska bolnišnica, v kateri je baje boljše kakor v policijskih zaporih. Premišljujoč o tem, kako bi prišel tja, se je sponinil naočnikov. Izvlekel je iz njih stekli in ju požrl. Nato je čakal, kdaj se bodo pojavile bolečine. Te so prišle prej, kakor je mislil. Ko so stražniki v policijskih zuporih videli, du Je možakarju precej hudo, so telefonirali po reševalce, ki so moža z nenavadnim apetitom odpeljali v bolnišnico. Tam ga bodo nenda pr ■Zeleni ili pore.
. .	___________ ____ga
menda precej hitro pozdravili, nakar ga bo lenrik« odpeljal nazaj v policijske za-
1 Spet je bilo ukradenih dvoje koles. Pos. Hribar Anton iz Vevč ie prijavil policiji, da mu je bilo te dni izprecf gostilne pri »Sedmici« ukradeno 1000 dn vredno moško kolo znamke >IIerson< z dinnmo-svetilko. — Simandlu Borisu pa je nekdo z dvoriša v Dvoržakovi ulici štev. 3 odpeljal že precej obrabijeno moško kolo znamke »Marlion«, vredno 400 din.
1 Celo na univerzi kradejo suknje. Sezona tatvin zimskih sukenj še ni minila, kar dokazujejo dnevne prijave pri policiji. Te dni je akademik Vinko Kozjau prijavil policiji, da mu je .bila s hodnika pred zbornično dvorano na univerzi ukradena skoraj nova frnkasta zimska suknja iz marenga, usnjate rokavice in ovratnica v skupni vrednosti 1070 din. — Že pred nekaj dnevi pa je prijavila romunska državljanka Florea Balaj, da sta ji bila na ljubljanskem kolodvoru pri Simplon-ekspresnem vlaku
Naše nagrajene knjige
Slovenska Matica je izdala zadnji dve leti ilirl leposlovne knjige, od katerih so bile naslednje tri nagrajene:
PAVLE SEDMAK: Kaplan Martin Cadarm*"-.
Roman. 240 strani. Nagradila bonska uprti a Dravske banovine 1938/30. Broširan izve d 32'- din, vezan 48'- din.
MI5KO KRANJEC: Kapltanovl. Roman. 384 strani. Nagradila Mestna oblina ljubljanska za
l. 1938. Broš. izvod 40- din, vezan 56- din.
IGO GRUDEN: Dvanajsta ura. Zbirka pesmi. 100 strani. Nagradili bonska uprava Drav-ike banovine 1938139 in Mestna občina ljubljanska za l. 1939. Broš. izvod 16-- din, vezan 28'- din.
Se ceneje pa dobite Matllna knjig«, (e postanete m! (In
Pišite po cenik naših knjig in pristopne pogoje na
Upravo SLOVENSKE MATICE
Ljubljana, Kongresni trg 7
ukradena dva velika potna kovčega z razno obleko in perilom.
1 Drago pustovanje. Zesebnik S. A., si je v noči pustnega torka privoščil nekoliko veselja po ljubljanskih lokalih. Držal se je bolj v šentjakobskem koncu. Obral je več lokalov, v zadnjem pa ga je čakalo nemilo presenečenje. Ko je hotel plačevati, je opazil, da mu je izginila listnica, v kateri je bilo nič inanj# kakor 3500 dinarjev. S. je mnenja, da mu je "nekdo izmaknil denar v onem izmed lokalov, kjer se jo mudil.
H	□	AiJ	fe MARIBOR
Kriminal na severni meji
v
narašča Zanimive številke Iz statistike dri.
pravdnlštva - Tatvine in poškodbe na prvem mestu
Letna statistika, ki jo sestavi državno tožilstvo za področje svojega dela — to je skoraj za vso severno Slovenijo z izjemo Prekmurja in ljutomerskega okraja — ni zanimiva samo za jurista, temveč nudi obilo interesantnega gradiva tudi za druge. Iz suhih številk statistike se prikaže pri globljem pogledu svojevrstna slika življenja tega področja, ki je od leta do leta bolj žalostna. Statistika izkazuje namreč porast kaznivih dejanj v vseh smereh, najbolj pa v takih, ki so za naše narodno in gospodarsko življenje močno kvarne.
Mariborsltemu državnemu tožilstvu je bilo v lanskem letu prijavljenih 4052 oseb. To število je precej večje, kakor ob koncu leta 1938. Od tega števila je bilo postopanje na podlagi poizvedb proti 868 osebam ustavljeno, proti 76 osebam ustavljeno po končani preiskavi, proti 782 osebam usfcvljeno, ker storilec ni znan ali je neznanega bivališča, 86 znanih storilcev ni bilo mogoče še dobiti, 3 storilci so med postopanjem umrli, proti 931 osebam se je postopanje odstopilo okr. sodiščem zaradi manjšega kaznivega dejanja, obtoženih pa je bilo 1477 oseb, postopanje pa je bilo dovršeno proti 1085 osebam. Državno tožilstvo je odredilo zavarovalni ali preiskovalni zapor za 331 oseb. Pred sodnikom poedincem je bilo obsojenih 201, popolnoma oproščenih pa 42 oseb; pred senatom je bfio obsojenih zaradi zločinstva 513, zaradi prestopka 45, popolnoma oproščenih pa 144 oseb. Vsi omenjeni so dobili nepogojne sodbe, dočim je bilo obsojenih pogojno zaradi zločinstva
115, zaradi prestopka 123 oseb. Po prestani kazni so dobile štiri 06ebe očuvalne odredbe — dva so nadaljnji pridržek v zaporu, dve pa se oddasta v prisilno delavnico. Veliko število postopanj so je vršilo proti mlajšim mladoletnim osebam (od 14. do 17. leta). Od teh so bili štirje oddani v poboljševalnico, 15 pa odpuščenih ha preizkušnjo. Zoper obsodbe je vložil državni tož,ilec 11 revizij ter 34 prizivov, obtoženci pa 41 revizij ter 55 pri-zivov zaradi previsokih kazni.
Največ — skoraj polovica vseh obtožencev — se je moralo zagovarjati zaradi telesne poškodbe, ostanek pa odpade večinoma na tatvine. Veliko število prestopkov zaradi telesne poškodbe, ki zadnja leta močno naraščajo, je pač žalosten pojav, ki je v poglavitno zvezan z alkoholizmom. Porast tatvin je gotovo v zvezi s silno revščino, v katero zapadajo zadnja leta cela področja na severni meji. Prav tako pa so socialne razmere v glavnem vzrok kaznivih dejanj po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
♦ . . S \J _ t	-- t -'.^i f
Silno se množijo tudi kazniva dejanja zaradi" oj-prave plodu. Industrializacija in težke socialne razmere imajo tudi pri tem svoj vpliv, ki je za naše kraje močno poguben.
m Notar dr. Sorli se Je poslovil od Maribora.
V sredo zvečer so številni prijatelji priredili slovenskemu književniku notarju dr. Ivo Šorliju v prostorih hotela »Orel« lep poslovilni večer. V imenu Umetniškega kluba se je od plodovitega pisatelja poslovil dr. Šnuderl, v imenu zadržanega župana magistratni ravnatelj Rodošek, v imenu časnikarjev R. Golouh, za umetniški klub »Brazda« pa je spregovoril g. Rehar. Vsem govornikom se je v Kranj odhajajoči dr. Šorli prisrčno zahvalil. Kulturno zaslužnemu možu tudi mi na novem mestu želimo mnogo uspehov.
m V soboto premiera v gledališču. V soboto bodo na odru mariborskega gledališča predvajali klasično opereto »Cigan baron«. Predstava velja za red C.
m Kaj Je zanimivega v evropskih državah? O
tem vprašanju bo na sestanku Prosvetnega društva v Melju, ki bo v nedeljo po večernicah v prostorih otroškega vrtca v Melju, Erjavčeva uL 3, odvetnik dr. Andrej Veble. Vabimo vse Meljčane, da se zanimivega in poučnega predavanja v velikem številu udeležijo.
m Enkratna je predstava Mrakove tragedije »Stari Rimljan«, ki bo uprizorjena v četrtek, 15. t. m. v Narodnem gledališču. Zato opozarjamo na pred-prodajo vstopnic pri gledališki blagajni.
m SSK Maraton — Šahovska sekcija. Članstvo se poziva, da se današnjega sestanka točno udeleži. Prijatelji šaha vabljeni. Sestanek bo v klubski sobi, Sodna ulica 9, I.
m Okrožni urad bo raziiril svoje prostore. Okrožni urad za zavarovanje delavcev ima svojo lastno zgradbo — vogalno poslopje Marijine in Sodne ulice. V Marijini ulici so ambulatoriji in uradni prostori OUZD, v Marijini ulici pa ima en trakt Delaveka zbornica, v drugem pa so stanovanja. Ker pa postajajo prostori za OUZD pretesni, se sedaj proučuje vprašanje njihove razširitve na ta način, da se bodo porabili stanovanjski prostori in pisarniški lokali v Sodni ulici v namene OUZD.
m Ipavčeva župa vabi pevce mariborskega okrožja, da se danes ob 3 popoldne udeleže pogreba pokojnega dirigenta Josipa Hladka.
m Pregled za vojaško službo nesposobnih. Vsi vojni obvezniki od 22. do 50. leta starosti, ki se čutijo za vojno službo nesposobni ter želijo biti pregledani od vojaške zdravniške komisije ob pri-
sm
Samo ie danes
skega naroda iz leta 1918.
Junaki Sibirije
Poljska umetnina. - Film samožrtvovanja, plemenitosti, svobode in suženjstva Polj-Predstave ob 16., 19. in 21.' uri KINO MATICA, telefon 21-24

I
Danes zadnjikrat I
Seviijski brivec
po motivih istoimenske Rossinijeve komične opere. Filmsko delo z najboljšim! predstavniki španske umeinosti. i# ; _ _ ..THalon Zaradi koncerta predstava samo ob 16. uril KI dO II1110 H 22 • zt
I
liki rednega glavnega nabora, naj se takoj — najkasneje do 1. marca javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu.
m Štanglov smuk odpovedan. V nedeljo bi
morala biti tekma v smuku na progi Ruška koča_
Ruše v priredbi SSK Maratona — tako zvani Štanglov smuk. Prireditev, ki se vrši vsako leto v spomin prvega zmagovalca na tej progi, pokojnega urednika »Slov. doma« Zdravka Štangla, pa je preložena, ker so snežne razmere zaradi odjuge preslabe.
m Še več trgovcev je nasedlo sleparju iz Ljubljane. Včeraj smo poročali o spretnem sleparju, ki je opeharil trgovca Laha Ivana za 740 din. Na podoben način pa je ta slepar oškodoval še tri druge mariborske trgovce. Tudi pri teh trgovcih je tele-fonično naročil tri steklenice desertnega vina pod imenom profesorja Bevca ter prosil, da mu pošljejo vino v stanovanje v to in to hišo, obenem pa naj prinašalec vina prinese tudi drobiž, da mu bo izmenjal tisočdinarski bankovec. Trgovci so poslali z vinom in denarjem svoje vajence, katere je slepar počakal pri vhodu v hišo ter vzel od njih denar, nje pa je poslal z vinom v hišo k svoji »ženi«, ki jim bo dala jurja. Policija je ugotovila, da je prišel ta slepar iz Ljubljane menda nalašč s tem trikom v Maribor. Trgovce je oškodoval za okrog 4000 din.
m V eni noči — trije vlomi. Mariborska policija išče sedaj drznega vlomilca, ki je izvršil v eni noči kar tri vlome. Prvega je napravil v Dajnkovi ulici v gostilno »Pri zelenem vencu«, last Križniča. Odnesel je nekaj drobiža in krobas. Potem je vdrl v Vetrinjski ulici v hišo, ki je last Združenja trgovcev. V pritličju je vlomil v pisarno odvetnika dr. Novaka ter odnesel iz predala red sv. Save_iz zapuščine pokojnega notarja Firbasa — ter nekaj drobiža. Potem je vlomil v prvem nadstropju v prostore Obrtnopospeševalnega društva ter odnesel 255 dinarjev.
Gledališče
Petek, 9. febr.: Zaprto. — Sobota, 10. febr., ob 20: »Cigan baron«. Premiera. Red C.
Vesli iz Evrope - razdeljene po verodostojnosti
Ameriški časopis »Los Angeles Times« predlaga, da bi evropske vesti označili z znaki, po katerih bi čitalelj takoj spoznal, ali in koliko jo dotična vest verjetna, List predlaga za začetek takšnele znake:
P = propaganda; 0 = oficielno (uradno); L/. L. P = Lookslike propaganda (je videti kakor propaganda); S. A. — Seemsaulhentic (se dozdeva avtentično verjetno); In tako dalje...
To je res vse lepo mišljeno, toda ali bo zato kaj bolje? Najhujše je vprav to, da realnost ta sistem sproti uniči. Zakaj, kaka »O« novica je dostikrat vsaj »I/. L. I'.«, in to, kar je »S. A.«, je vež-krat samo »P«,
KULTURNI OBZORNIK
Dva koncerta
Violinski koncert Lilije DAlbore — Pevski koncert Marije Tutte
Zadnja dva solistična koncerta (ruskega pianista Magalova in italijanske pianistke Nine Pitini) je ljubljansko občinstvo slabo obiskalo, kot da ne bi prav zaupalo mladini umetnikom, nad katerimi se še ne blesti sij včlike evropska ali morda celo svetovne slave. Res je, da na6 je sem in tja kak inozemski gost kljub zgovorni reklami precej razočaral; a resnica je tudi, da igra pri delu našega koncertnega občinstva precejšnjo vlogo snobizem ,ki ceni predvsem slavna imena, a le kot senzacijo. Po drugi strani pa je krog pristnih ljubiteljev glasbe pri nas brez dvoma številnejši, kot ga je bilo opaziti pri omenjenih dogodkih. Tako nezanimanje je v naših že tako skromnih glasbenih razmerah dvojnega obžalovanja vredno. Ne sama, da so ostali mnogi vsled lastnega nerazumevanja prikrajšani za visok umetniški užitek, ki bi zaslužil večje pozornosti. Vsled tega se je še koncertna poslovalnica (v tem slučaju Glasbena Matica) čutila upravičeno, da prireja v mali Filharmonični dvorani koncerte, katerih umetniška kvaliteta naravnost zahteva za to primernejšega prostora. Enkrat za vselej moramo ugotoviti, da omenjena mala dvorana po 6voji akustiki prostora prav tako malo ustreza koncertnim zahtevam kot klavir tvrdke Seiler, ki krasi njen oder. Upajmo, da 6e bo to nerazumevanje na eni in drugi strani vzajemno izpremenilo v pravo vrednotenje duhovnih dobrin, da ne bo postala še vidnejša kruta resnica o počasnem propadanju naše glasbene kulture. — Končno bi pristavil še to: Kakor so nam v zadnjem času trije solistični koncerti pokazali, da je 6plošno nezaupanje do mladih umetnikov vse prej kot upravičeno, smo po tem, kar sta nam pokazali obe mladi italijanski umetnici, pianistka Pitini in violinistka d'Albore, lahko tudi za naprej prepričani, da to po svojih umetniških vrednotah niso nikaki dunajski darovi, pač pa občudovanja vredni plodovi slavne in bogate glasbene tradicije sosednjega naroda.
Violinistka Lilija d Albore nas je že pri prvi točki koncerta, Vitalijevi Ciacconi, presenetila s polnim, blestečim zvokom, ki ga je s sigurno, iz-brušeno tehniko znala izvabljati svojemu instrumentu, prav tako pa tudi z intenzivnostjo glasbenega oblikovanja, v katerem je bila temperament-nost lepo uravnovešena z zadržanostjo izraza. Prav ta združitev močnega subjektivnega zagona z neprestanim podrejanjem izrazu umetnine same je Značilna za njeno moč v gradbi velikih form. Ta njena odlika se je izkazala v Brahmsovi Sonati še bolj kot pri Vitaliju; v Ciacconi slednjega more namreč le skrajno subtilno niansiranje forte-piano dinamike, predvsem v nežnejših mestih, ustvariti protiutež enakomernemu osnovnemu ritmu te va-riacijske oblike.
V Schubertovi Sonatini in Brahmsovi Sonati v d-molu (op. 108.) se nam je razkrila lepota komorne soigre dveh prirejenih instrumentov (violine in klavirja v tem primeru), ki smo jo tem bolj uživali, ker jo pri nas na javnih koncertih le redko slišimo. Čeprav sta si ti skladbi podobni po zuna-
Ravnatelj Hrvatske opere Krešimir Baranovič v Ljubljani
G. Baranovič, ravnatelj Hrvatske opere, ki dirigira nocojšen koncert Ljubljanske filharmonije, spada med najmarkantnejše skladatelje in dirigente na slovanskem jugovzhodu. Rojen je bil 18%. leta v 5i-beniku. Kot 19 leten fant je 6topil prvič za dirigentski pult, a njegova prva skladba »Konccrtna predigra« ji bila izvajana, ko mu je bilo komaj 22 let. ?.e s 6vojim prvim javnim nastopom je popolnoma uspel in kritika je pravilno zaslutila v njem bodočega mojstra.
V Zagrebu «e je ogrel za motive in glasbo kaj-kavske Hrvatske, kar priča njegova druga skladba »Z mojih bregov«. Tudi v baletu »Imbreg z nosom« je ostal v istem okolju. Pomemben uspeh, ki ga je dosegel s »Simfoničnim scherzom v a-duru« ga je privedel do plesne suite. »Srce iz lecta«, ki si je prav zaradi svoje nasičenosti z narodnimi motivi, ostri ritmiki in svojevrstni barvitosti utrla pot in priznanje tudi pri na6 in v tujini. Največje njegovo delo je opera »Striženo — košeno«.
Baranovičeva slikovita instrumentacija spada med največje skladateljeve vrline. V glasbi uporablja skoraj izključno le folklori6tične elemente, ki jih zna obdelati z velikim čutom in znanjem, zato dostojno predstavlja hrvatsko glasbeno individualnost.
Zdaj komponira opero »Turki gredo« po htimo-rističnem romanu Šenoe in »Simfonijo« v klasičnem slogu.
Kol ravnatelj Opere in njen glavni dirigent, se v kolikor ga ne ovirajo upravni posli, posveča v glavnem dirigiranju. Pod njegovo taktirko je doživela dolga vrsta velikih opernih del sijajne izvedbe, pri katerih so v veliki meri imeli svoj delež tudi slovenski pevci, ki so angažirani v zagrebški operi in ki jih ravnatelj Baranovič zelo ceni. Je stalni dirigent Zagrebške filharmonije, ki uživa pod njegovim vodstvom prav tako kot Opera srednjeevropski sloves. Neštetokrat je dirigiral simfonične koncerte, izvajajoč na njih najtežja dela glasbene literature. Dirigiral je simfonične koncerte v Pragi, Varšavi, , grdega laskavih novabil je moral odkloniti vsled
njih sredstvih, predstavljata vendar dva popolnoma različna svetova. Preprosta Schubertova Sona-tina je privlačna po intimnosti izraza in jasnosti zgradbe. A Brahmsova Sonata v d-molu ni včlika le po svojem obsegu; podobno kot v njegovi 1. simfoniji išče neizčrpna, eruptivna fantazija skladatelja izraza v silnih zagonih, sličnih divji sili in mračnosti jesenskih viharjev. V tej sonati in svetlih barv, miru; še celo pritajenost tretjega stavka je le tišina pred viharjem, ki zagrmi v sklepnem stavku. In kakor lepota viharja je divja lepota tega ogromnega dela, ki je med najlepšimi stvaritvami Brahmsovegs genija.
Že pri oblikovanju Schuberta, 4e bolj pa pri Brahmsu je prevzel vodilno vlogo spremljevalec pri klavirju, izvrstni Hubert Giesen. S svojim silno impulzivnim, kar vidno se izrazajočim neposrednim glasbenim doživljanjem, a zopet s premišlje-nostjo in pretehtanostjo posameznih odstavkov in večjih kompleksov je pokazal tako suvereno obvladanje sonatne forme kot malokateri. Ob intenzivnem sodelovanju obeh umetnikov je bila Brahmsova Sonata res krona večera.
V drugem delu koncerta je sledilo še nekaj krajših točk zopet bolj violinsko-solističnega ali celo bolj virtuoznega značaja. Občinstvo, ki je malo filharmonično dvorano napolnilo do kraja, ni štedilo z navdušenim priznanjem visoki umetniški
stopnji mlade violinistke in njenega soigralca. *
Istočasno s koncertom italijanske violinistke se je v frančiškanski dvorani predstavila ne ravno številnemu občinstvu koncertna pevka in pevska pedagoginja ga. Marija Tutta. Ker sem bil prisoten le pri zadnjem delu programa, morem podati le splošen vtis mesto podrobnejšega poročila. Predvsem je že iz sestave sporeda očividen fin okus ga. Tutte, ki je poleg slovenskih skladb prvega dela (vse te skladbe Kogoja, Lajovica, Škerjanca, Osterca, Švare so skoraj sama res kvalitetna, reprezentativna domača dela), zapela v drugem delu tri arije klasikov Glucka, Scarlattija, Handla, za tem pa še iz modernejše tuje literature po dve pesmi Debussyja, Ravela in špansko uspavanko Cerepnina, vse v originalnem jeziku. Tako nas je seznanila z deli, ki so pri nas kljub originalni lepoti le malo znana. V splošnem je bila interpretacija drugega dela prepričevalnejša, izgovorjava slovanskih jezikov ji je sem in tja malo tuja in trda.
S kultiviranim glasom in občuteno muzikal-nostjo pa je znala v vsaki pesmi zajeti lepoto izraza in tako ustvariti vsaki skladbi lastno razpoloženje, večkrat obogateno z lepimi odtenki glasovnega oblikovanja. Za to svoje delo jo je nagradilo priznanje občinstva, ki so mu ugajale zlasti štiri narodne na koncu (po ena španska, bosanska, ogrska in slovenska).
Pri klavirju je spremljal pevko g. Danilo švara.
dr. W.
prevelike zaposlenosti. 13 let je dirigent »H. P. D. Lisinskega«. Leto dni je bil dirigent slavne plesne skupine velike ruske plesalke Ane Pavlove, s katero je prepotoval skoraj v6o Evropo in se uveljavil pred najkritičnejšim občinstvom.
Ljubljanska filharmonija, ki ima v načrtu, d« prireja koncerte z velikimi tujimi dirigenti, ob katerih se meri in izpopolnjuje reproduktivna sila orkestra, vsled česar pridemo v naših razmerah in možnostih do dobrih, žal preredkih koncertov, je gotovo storila popolnoma prav, da je pridobila g. Barano-viča za nocojšnje gostovanje. S tem gostovanjem pričenja Ljubljanska filharmonija izmenjavo med slovenskimi in hrvatskimi dirigenti, katerim se bodo v kratkem pridružili še bolgarski. Zato je nocojšnji koncert tem pomembnejši, ker je uvod v spoznavanje znamenitih dirigentov jugoslovanskih narodov, in le želeti je, da bi idealna zamisel Ljubljanske filharmonije pri 6voji izvedbi našla oporo v najširših plasteh, ki naj bi goste toplo sprejeli.
»
Prešernova matineja v Zagrebu. Prosvetni odsek društva »Narodni dom« v Zagrebu priredi v nedeljo, dne 18. februarja ob U. uri pred-poldne v zagrebškem Malem ka/.alištu matinejo v spomin 90letnice smrti našega velikega pesnika Franca Prešerna s sodelovanjem odličnih slovenskih zagrebških umetnikov. Po pozdravnem govoru g. vseuč. prof. dr. Borisa Zamika ima sjpominski govor o življenju in delu pesnika. F. Prešerna književnik g. prof. dr. Anton Slodnjak iz. Ljubljane. Po odmoru recitira g. llinko Nnčič »GIoso« in »Slovo od mladosti«, a ^a. Vika Podgorska »Gazele« in »Orglara«. »Novo pisarijo« recitirajo skupno ga. Vika Podgorska in g. llinko Nučič. Nato od poje g. Mario Šimenc Vilharjevo kompozicijo Prešernovega »Mornarja«, a gdč. Olga Kocijančič pesem »Nezakonska mati«. V zaključni točki nastopi zagrebški slov. oktet s pesmima »Strunam« in »Luna sije«.
Nestroveva »Utopljenca« na Rokodelskem odru. Igralska družina Rokodelskega odra je po dolgih letih na pustni torek spet uprizorila priljubljeno veseloigro s petjem v treh dejanjih — »Utopljenca«, ki je kljub svoji starosti ohranila sve/ost življenja, ki pelje v njej v vsej zapletenosti dejanja ob neprisiljeni osebni in situacijski komiki. V Podvinovi spretni režiji je bila zasedba vlog povsem posrečena in izvajanja na višini najboljših uprizoritev Rokodelskega odra. Že kar uvodoma smo videli ob nastopu uslužbencev kapitalista Štefana Pečenka in Bučeve nečakinje Katriee (gdč. Štu-cinova) ter ključavničarja Jakoba Smole (g. Podvin), da so dobro zastavili in da lx> pole-kala igra kar z elanorn, v čemer nas je potem potrdil tudi nastop Štefana Pečenka (g. Gostin-čur), ki je bil kot kapitalist in hlapec od kraja do konca že kar gledališko dober, s prijatelji partnerji (Pavlovčič, Aleš, Korošec), kateri so ob njem in modistki Matildi (gdč. I.avtorjeva) do oknea kakor v tekmi lepo vzdržali. Janez Buča (Debevec) je pa s svojo kreacijo najemnika Štefanovega posestva dal igri največ; pokazal je odlične sposobnosti, s katerimi bi se uveljavil tudi na poklicnem odru. Tudi notarja (Culiberg) je treba pohvaliti in še hlapce in mlatiče, ki so se zavedali, da morajo tudi stranske in malopomembne vloge vzeti tako, da ne skvarijo celotnega vtisa. — Čas uprizoritve je bil nevaren in je izzival, da bi igro vzčli preveč po pustno, to se pravi, da bi na ljubo zabave in smeha željnemu občinstvu komiko pretirali in zašli v neokusnost. Pa so pokazali igralci s svojim režiserjem tudi v tem pogledu pravi okus in zrelost, kar je treba še posebej omeniti in' pohvaliti. — Občinstvo — dvorana
Brezbožnlike zapovedi vojakov sovjetske rdeče armade
Kakor poročajo nemški listi, dajejo člani brezbožniokv vojakom rdeče armade, ki so na finski fronti, naslednjih 10 zapovedi: 1. Zmeraj se zavedaj, da se ne biješ samo za veličino Sovjetske Rusije, ampak tudi za osvo-bojenje Finske. 2. Boriš se za 100 procentno novo finsko državo, ki bo steber brezbožništva v severni Evropi. 3. Vsak vernik je tvoj sovražnik, je sovražnik tvoje domovine in sovražnik Stalina. 4. Zmeraj pomisli na to, da so bile položene mine na bojišču'na ukaz duhovščine. 5. Bodi v bojih vojak, v zaledju pa propagator. 6. Ustreli tiste, ki plenijo, toda brani tiste, ki trpijo zaradi nasilja duhovnikov. 7. Primi slehernega duhovnika, ki gu dobiš na bojnem ozemlju. 8. Nobeni cerkvi ne izkazuj spoštovanja. 9. Spominjaj se vedno svojega gesla, da je »vera opij za ljudstvo«. 10. Zmeraj se zavedaj, da more tvoja smrt pomeniti zmago ateizma in osvobojenje sveta. — Kakšni ljudje morejo nastati na podlagi takih zapovedi? Ali se sovjetski veljaki zares ne zavedajo, da s takimi zapovedmi sami sebi kopljejo grob?
Zdravilna pijača podkraljice
Zdravilo, ki se v mnogih boleznih obnese kot učinkujoče, se že sme imeti zdravilo za vse. Svojo veliko učinkovitost je zdravilo izkazalo pri pobijanju malarije, ko je vsako leto zbolelo za njo 700 milijonov ljudi in ie vsako leto pomrzlo okrog dva milijona ljudi. Zdaj je minilo točno 300 let, odkar je splošno znana moč kinina. Leta 1639, ko je Špance v Peruju napadla mrzlica in je tudi podkraljica, grofica del Cinchon smrtno nevarno zbolela, je star indijanski strežaf skuhal iz skorje drevesa kina pijačo, ki je belo podkraljico otela smrti. Domačini Južne Amerike so že zdavnaj poznali skorjo kinovega drevesa kot odlično sredstvo zoper močvirsko mrzlico, ln Indijanci — ne pa Kinezi (Kitajci) so mu dali tudi ime: k i n i n.
Smrtna kazen za izvoz mladik
Spočetka so dobivali kinin samo iz dragocenih dreves južnoameriških Andov. To drevje so neusmiljeno izsekavali in so tako izro-pali kar širne gozdove, tako da je grozila nevarnost, da bo to dragoceno drevje sploh iz-trebljeno. Seveda so si vsi sosedje zaželili, da
Nemški drsalski mojstrski par v Garmischu Her-berjeva in Baicr
bi imeli to čudotvorno drevo tudi na svojem svetu. Toda južnoameriške države so izdale ukaz, da bo vsakdo ustreljen, kdor bi mladike kinovega drevesa hotel odnesti v drugo državo. Nekemu Evropejcu pa je uspelo, da je prinesel mladiko na otok Java. S tem je bilo zagotovljeno neomejeno izkoriščanje te dragocene zdravilne rastline.
Kinin, ta učinkoviti sok skorje kinovega drevesa, so v začetku 19. stoletja kemiki prvikrat čistega proizvajali. Takrat so odkrili še dolgo vrsto kemično kininu sorodnih snovi, ki so vsestransko uporabne. Od tod je hidro-kinon, ki ga pozna vsak fotograf. Nemški lekarnarji pa zdaj niso več navezani na inozemstvo, če hoče s kininom pomagati bolnikom. Kemiki znajo snov drevesa kina umetno prirediti. Še v takih primerih se umetni kinin obnese, ko pristni kinin nič več ne zaleže, Po umetnem kininu ne šumi v ušes.h in človeku tudi ni tesno pri srcu. Še bolj zdravilen »• umetni kinin zato, ker dolgo kroži v krvi.
ŠPORT
Dvoboj obeh najboljših Srednjeevropejcev
bo v nedeljo r Mojstrani ▼ smučarskem teku na 30 km.
Med sklenjeno vrsto smučarskih tekmovalcev severnih narodov — Fincev, Švedov in Norvežanov — sta se nekaj let sem vrinili dve imeni: Demet* in Smolej, večna rivala za naslov najboljšega srednjevropskega smučarja.
Ko sta se bila zadnjikrat srečala, na svetovnem smučarskem prvenstvu v Zakopanem lanskega leta, je bil na 18 km Demetz boljši. Zato pa se mu je naš Smolej na najtežji smučarski progi, v smučarskem maratonu na 50 km pošteno revan-žiral. Vsem je še gotovo v spominu dramatični potek borbe med Demetzem in Smolejem: Italijan je že vodil z velikim naskokom in nekateri poročevalci so ga že bili po radiju proglasili za najboljšega srednjeevropejca, ko se je na vse-obče presenečenje mnogo prej, kot so vsi bili pričakovali, z visoko startno številko 60 pojavil na cilju Smolej in je bilo takoj jasno, da je boljši od Italijana in da se je vrinil med vrste najboljših severnjakov.
Letos je Demetz v odlični formi, kar je dokazal na vseh letošnjih prireditvah. Toda doslej je startal še samo na kratkih progah na 10 km kot vsakokrat najboljši človek v nemških štafetah in pa na 18 km. Na daljši progi je za letos Demetz še velika zagonetka.
Našemu Smoleju bo za borbo z Demetzom proga 30 km menda prekratka — njegovo najmočnejše orožje je baš v silni izdržljivosti in čudoviti svežosti in čilosti po štiridesetem kilometru. Saj je lani v Zakopanem vzbudil največje občudovanje in priznanje ravno na poslednjih kilometrih, kjer mu je uspelo, z Demetzom definitivno obračunati.
V nedeljo bodo skakalne tekme na Mostecu
Ako bodo vremenske prilike dopuščale, bodo v nedeljo na skakalnici na Mostecu velike skakalne tekme, katerih se udeleže naši priznani skakalci kakor Novšak, Jakopič, Klančnik, Pribovšek in drugi. Tekmovali bodo tudi oni tekmovalci, ki so nastopili v Beljaku in najboljši seniorji in juniorji, zlasti oni, ki so sodelovali preteklo nedeljo na državnem prvenstvu v Planini.
Športni drobiž
Nurmi in Maeki, ki sta že v Ameriki, ne bosta tam samo nastopala v raznih tekmah, temveč bosta na svoji propagandni turneji imela tudi predavanja o finsko-ruski vojni. Oba športnika imata seboj popolno opremo finske smučarske patrulje vštevši male transportne sani in vse, kar še zraven spada.
Maks Schmeling, bivši svetovni prvak v boksu, je izjavil, da je pripravljen sprejeti borbo z najboljšim evropskim boksarjem.
Prvenstvo Amerike v umetnem drsanju si je priboril pri moških Freisinger pred Lainba-Bar-toinenom in Laiglitonom. Med ženskami pa je bila najboljša Horne in Luisa Heron.
Anglija in Francija se spoprimeta prihodnjo nedeljo v nogometu in sicer v Parizu. Za to srečanje, za katero sta se obe enajstorici prav dobro pripravili, vlada veliko zanimanje med športnim svetom. Francozi so svojo enajstorico že preizkusili zadnjo nedeljo v tekmi s Portugalci, katere so premagali z rezultatom 2 : 1, vendar z moštvom niso zadovoljni in bodo imeli še eno poskusno tekmo, ki naj bi odločila končnoveljavno, kdo pojde v reprezentanco.
Hitrostno drsanje v Oslo, ki naj bi nadomestilo odpadlo svetovno prvenstvo, je dobro izpadlo. Na 500 m je zmagal Engnestangen (Norveška) v času 42,8 sek., pred Norvežanom Finn Hodtom, ki je porabil za isto progo 43 sekund.
je bila kar polna — je bilo z igro močno zadovoljno in je celo sodelovalo s Smolo, ki je moral svoje kuplete — ponavljati.
Snežne razmere
Polotilo Tujskopromelnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZŠZ, dne S. februarja 1940
Planica-Slatina (Dom Ilirije) 950 m; —8, oblačno, mirno, 1UU cm snega, osrenjen, drsališče uporabno.
Kranjska gora 800 m: —2, oblačno, mirno, 7t> cm snega, osreujen, drsališče in sankališče nt>orabno.
Podkoren 800 m: —3, oblačno, «1 cm snega.
Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —4, oblačno, 96 cm snega, osrenjen.
Dovje-Mojstrana 650 m: —3, oblačno, 60 em snega, skakalnica uporabna.
Bled 501 m: --i, barometer pada, mejimo, 60 cm snega, osrenjen.
Pokljuka 1300 m: —1. oblačno, 120 om snega, osrenjen.
Radovljica 170: —2, oblačno, 62 cm snoga osrenjen.
Bohinj — Sv. Janez 30 m: —5, 96 cm enega, osrenjen.
Bohinj — Zlatoroi 530 m: —1, oblaSno, 60 em »nega, Osrenjen.
Dom na Komni 1520 m: —2, oblačno, 1S0 cm snoga, osrenjen.
Dom na Krvavcu 1700 m; —3, oblačno, 98 cm snega, osrenjen.
Koča na Veliki planini 1558 m- —a, oblačno, 80 cm snega, osrenjen.
Pnlicvo 620 m: —1, oblačno, 47 cm snega, osrenjen.
Bloke 900 m: —1, barometer pada, oblačno, vetrovno, 40 cm snega.
Pohorski dom 1030 m: Mariborska koča 1080 m: —(I, jasno. 40 cm, snega, osrenjen.
Rimski vrelec 530 m: —1, megleno, 30 cm snega, osrenjen.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Predavanje SPD pod nazivom »Gora in človek v gospodarskem pogledu« bo v torek, dne 13. t. m. ob 20 v »beli dvoranic hotela Union na
Miklošičevi cesti. Predavanje g. dr. Svetozarja Ile-šiča bo poleg stalnih gorskih naselij obravnavalo planšarstvo ter sploh izrabo gorskih tal s pašo, ki je najglavnejša oblika gospodarskega udejstvo-vanja človeka v gorah. V poštev pridejo seveda tudi še druge panoge n. pr. izraba gorskega lesa, izraba gorskih vodnih sil, prometna sredstva v gorah, zavetišča in tujskoprometne naprave. V pojasnilo bodo služili številni diapozitivi, ki jih je SPD naročilo posebej za to predavanje. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1.
*
tSK Hcrmes (centralni odbor). Važna seja c. o. bo drevi ob 19.3(1 v palači Grafike. Ker je to poslednja seja pred občnim 7.1x>roni. se vabijo v i g<r. posebno referenti, da se iste zanesljivo udeleže. Načelniki sekcij naj prineso nn sejo svoje referate z; občni zbor.
Občni zbor klubu bo dne 18. t. m. ob 9. liri dop. v salonu pri Šestiei«.
2SK Hcrmes, nojroinetna sekcija. Službeno. Opo-zarjaino vse aktivne igralce vseli skupin, da 1h> za vse strogo obvezen sestamek na igrišču ir sice- ob 18.30. Vsi in točnol — Načelnik.
ZFO
III. smučarsko prvenstvo ZFO v Mojstrani
Najzanimivejša točka našega nedeljskega sporeda v Dovjem-Mojstrani bodo smuške štafete 4 krat 10 km Za to disciplino vlada v javnosti veliko zanimanje — ni čudno — saj bo namreč prvič, da bodo naši smučarji pomerili svoje moči in zmožnosti v štafetah.
Ker zahteva ta vrsta tekmovanj močno voljo in vztrajno disciplino na račun skupnosti, zaio veljajo štafete kot najzanesljivejša preizkušnja vzgoje jn organizacijske discipline. Na zunaj pa nudijo štafete opazovalcem zanimiv potek dramatične borbe med posameznimi skupinami.
Zaradi tega je tehnično vodstvo ZFO naknadno sklenilo, da se bo darilo mariborskega župana g. dr. Juvana (dragocena brušena vaza na podstavku) izročila kot prehodno darilo najhitrejšemu okrožnemu štafetneniu moštvu.
Darila za zmagovalce no smučarskih tekmah ZFO
Za letošnje smučarske tekme ZFO so darovali lepa darila za zmagovalce ministra dr. Krek in Jevrem Tomič in župana dr. Adlešič in dr. Ju-van. Veliko f>ozornost vzhujata darili županov obeh največjih slovenskih mest. Tako je daroval g. dr. Adlešič zelo originalno palico za smučarje in dr. Juvan krasno kristalno vazo. Smučarska palica je izdelana po načrtih mestnega arhitekta inž. Ko-bela ter kaže novo izvirno smer za darila zmagovalcem amaterjem. Obe darili sla razstavljeni v izložbenem oknu tvrdke Radio, Miklošičeva cesla.
Eksplozija
Kakor poroSaJo U Newyorka, Je bila po eksploziji uničena tvornica tu smodnik t llorkule.su, v državi O hibami. I)ve osebi Je ubilo, več pa ranilo. S0!o nodav
no sb jo pripetila »lična nozgoda v CHlib-stonu (država New Yersey), Iti jo očivi-Joc takole opisuje:
_•	v Newyorku, februarja meseca.
Kdor je kdaj videl ameriške petrolejske vrelce, ta pozna tudi rdeče popleskane mrtvaške avtomobile, ki se ponoči plazijo po cestah in zdaj pa zdaj z glasnim pokom sfrčijo v zrak. To so avtomobili z nitroglicei inom, ki je eden najhujših eksplozivnih movi, kar jih svet pozna. Z nitfoglice-rinom, na primer, pogasijo petrolejske vrelce, če so se vneli. Doslej pač nimamo nobenega drugega sredstva zoper take požare. Zatorej še zmeraj vozarijo rdeči avtobusi po cestah USA in vsako drugo vozilo se brž »požuri«, da se mu čim dalj izogne. Mrtvaški avtobusi smejo voziti samo ponoči in samo po gladkih asfaltnih cestah, saj more vsakršno tresenje povzročiti eksplozijo. Prav zato tudi ti avtobusi ne smejo hitro voziti, le z 20 km brzino. Imajo posebno pravico, da jih druga vozila spustijo naprej in da opozarjajo ljudi z glasnimi zvonci. »Mrtvaški vozniki«, kakor se imenujejo šoferji teh avtov, prejemajo plačo, ki ni dosti manjša od plače bančaih ravnateljev. Nihče pa ne zdrži več ko dve leti v tej službi. Ali je medtem
sfrčal v zrak, ali pa je izgubil živce...
*
Bilo je po sedmih zvečer. Iz tvorniee je odšla druga skupina delavcev. Čakalo je 6000 funtov razstreliva, da bi ga drugi dan odpeljali v drugo tvornieo, kjer bi ga obdelali v vojne namene.
Tvornica je morala nastaviti nove delavce, ki pa še niso znali pravilno ravnati z nevarnimi snovmi Ko so delavci odšli, se je zgodila nesreča, ki še
ue vedo, kako se Je izvršila. Nastala je eksplozija.
»Moja hiša je prva pri tvornici,« pripoveduje delavec 0'Brien. »Zaradi tega ugodnega položaja ne, v slabem vremenu tovariši zmeraj zavidajo. Bliže ko v razdalji 1 km od tvorniee pa ne sme nihče zidati hiše. K sreči sem z ženo stal pred hišo, ko sem hipoma zagledal plamtenje za okni tvorniee. Prej ko čez sekundo nato se je dvignila streha. Zidovi velike Ivornice so se sesuli v prah. Oba z ženo sva dobila sunek, ki naju je vrgel na tla. Žena in znanec, ki je bil z nama pred hišo, sta takoj omedlela. Mojo hišo je porušil zračni pritisk. Takoj sem vxiel, kaj da je, saj eo nam večkrat pravili, kaj se utegne zgoditi..., vendar se nisem mogel niti zganUi. Razločno sem slišal tri eksplozije, ki so sledile druga drugi. Bilo je, ko da bodo plameni do neba prodrli. Zasulo nas je s peskom in nas pokopalo. Nad nami je vihral orkan. Čez nekaj časa nato je bila vsa okolica zavita v črno-rumene oblake dima. Sele čez več ur je prišla pomoč. Skoraj 300 ljudi iz okolice so spravili v zasilno bolnišnico. Zadnje, kar sem še videl, je bilo žrelo v premeru 800 m in z globino 60 m. Noben zid ni stal več, nobenega stroja ni bilo nikjer več. Zdelo se je, da se je tvornica za nitroglicerin v atome razpršila.«
Zaradi eksplozije so bile šipe na daljavo 25 kilometrov vdrte v oknih hiš. Deset kilometrov daleč so čutili eksplozijo, kakor hi bil potres. Ranjencev je brez dvoma nekaj stotin, vendar ni še nobenih podrobnejših vesti o žrtvah eksplozije.
Tukaj korakajo nemški vojaki i lopato in kramp« m mimo betonskih utrdb ln ovir na delo strelsko
jarke
neposredni bITZiri erastel velifc ta mogočen prosvetni dom, ki bo središče našega gibanja v Ptuju in njegovi okolici. — Govorila je se tudi zastopnica DK gdč. Slavica Lovko, ki je tudi poudarjala velik pomen doma za naše organizacije. — Prostor je nato blagoslovil minoritslvi gvardijan g. p. Mirko Godina. Sledilo je predvajanje skioptičaih slik in prijetna družabna zabava.
Pri Sv. Vidu pri Ptuju bosta gostovala v nedeljo 11. t. m. ptujski FO in DK s prekrasno Oblakovo igro »V temoti«. Igra bo uprizorjena v Slomškovem domu in se bo začela takoj po večernicaH.
Krajevna organizacija JRZ na Rogoznici bo imela v nedeljo 11. februarja po osmi maši (ob 8.45) svoj redni občni zbor združen s shodom g. Marka Kranjca v društveni dvorani minoritskega samostana. Udeležba je za vse člane obvezna, vabljeni so tudi drugi naši prijatelji!
Namesto venca na grob pokojnega g. dr. Belo Stuheca je daroval odbor društva banovinskih uslužbencev — pododbor Ptuj 100 din krajevni Protituberkulozni ligi v Ptuju. — Enako je daroval namesto venca primarij ptujske bolnišnice g. dr. Aleksander Kuhar 100 din za mestne uboge. Najlepša hvala I
Poročila sta se g. Franc Malek, mizarski pomočnik in član ptujskega FO, ter gdč. Fanika Fren-kovič, šivilja in posestniška hči iz Brstja. Mlademu katoliškemu paru obilo sreče in božjega blagoslova! — Pri tej priliki je daroval starešina g. Frenkovič Ivan 50 din ptujskemu F0, za kar se mu odbor FO tem potom najlepše zahvaljuje!
Popravek. Nedavno smo poročali, da se je zastrupila na pojedini 14 letna Ana Furek, hčerka banovinskega cestarja iz Zg. Hajdine pri Ptuju. Poročali smo, da se bori s smrtjo in da je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Kakor nas svojci mlade pokojnice, ki je kmalu nato res umrla, sedaj obveščajo, imenovana po naknadni ugotovitvi m podlegla za zastrupljenjem, temveč je umrla na posledicah težkega prehlada.
Celjske novice
e 2e danes opozarjamo na predavanje gosp. prol. dr. Pavla Blaznika o srednjeveških cehih, ki bo v torek, 13. februarja, po programu prosvetnih večerov Katoliškega prosvetnega društva.
Za sadjarje in vrtnarje celjskega okraja priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani v nedeljo, 11. februarja, ob pol 9. dopoldne okrajno zborovanje v telovadnici okol. deške šole v Celju.
c Kmečka zveza v Galiciji je imela preteklo nedeljo zborovanje, katerega se je udeležil tudi senator in načelnik okrajnega cestnega odbora v Celju g. Alojzij Mihelčič. Župan g. Kokolj Martin se je ob tej priliki g. senatorju zahvalil za njegovo požrtvovalno in uspešno prizadevanje za zboljšanje občinskih cest, zlasti pa za nakazano podporo v znesku 10.000 din za cesto Galicija—Lopata ter za preskrbo potrebnega kredita v okrajnem cestnem preračunu za nadaljevalna dela. Gosp. senator je nato poročal o raznih izvršenih in potrebnih delih v celjskem okraju. Gosp. župan Turnšek iz Polzele je z lepim govorom navduševal zborovalce za edino kmečko organizacijo Kmečko zvezo, ki je v kraju združila lepo število stanovsko zavednih kmetov.
Fino čajno pecivo in bonboni!
Bonboniera Ruff, Prešernova ulica 1.
e Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba. V sredo je bilo odigrano 7. kolo glavnega turnirja. Rezultati so sledeči: Grašer : černelč 1:0, dr. Če-rin : inž. Sajovic 0:1, Csorgo : Rupar Vr.Vi, Fajs in Pešič sta partije prekinila. Rezultati prekinjenih partij: Fajs : Schneider remis, inž. Sajovic : Cijan 0:1, Rajhman : Rupar 0:1. Po 7. kolu vodita Pešič in Rupar.
c Fantovski odsek in Dekliški krolek v Sv. Jurju pri Celju priredita v nedeljo, 18. februarja, ob 3. popoldne v Katoliškem domu akademijo, pri kateri sodeluje okrog 100 nastopajočih.
c ^Začasni* kapucinski most čez Savinjo je postal predmet, o katerem se govori marsikje — na sejah, sestankih, zborovanjih itd. Vanj se zaletavajo časopisi, celo pesmice so že skovali o njem, letos pa je prišel ta »začasni« most že na družinski večer KPD. Povsod slišiš: škandal in spet škandal za Celje, most se ziblje, strah nas je, če gremo čezenj, itd. Eno pa so vsi pozabili: most je precej »odporen«. Na njem stoje mlake vode. Ker voda sama ne more v Savinjo, jo skušajo spraviti z mosta razni avtomobili. Včeraj je neki avtomobil zmočil od nog do glave 4 otročičke, ki so šli v šolo. Ali se ne bi dalo ukreniti, da bi vsaj ta »lepa lastnost« »začasnega« mostu bila odpravljena?
c Več pozornosti! Včeraj zjutraj se je v jutranjih urah zvalil s strehe neke vogalne hiše kup snega in padel na kmečko zenico, da je padla in stresla iz košare vso zelenjavo in jajca, ki jih je nameravala nesti na trg. Hišne posestnike prosimo, da v primerih, kjer je nevarnost, da bo zdrknil sneg s strehe, na to opozore občinstvo z drogi.
c Celjska policija je aretirala vlomilce, ki so kradli v Celju in celjski okolici.
Šest oseb pogrešajo
Sftroik/ kotiček
SLON SAMBO
(277) Komaj je sultan stopil v palačo, je služinčadi razodel, da želi, da se priredi velikanska ljudska veselica. »Predvsem pa bom poskrbel za to, da bomo oddali brzojavko po radiu, da bodo vajini starši že vendar prejeli kako vest o vaju!« In fanta sta morala napisati naslov in imena.
(278) Čez nekaj ur nato so sedeli Filipovi in dolgega Jana starši pred radio aparatom in so poslušali razna poročila kot vsak večer. Tedajci je Janova mati planila s stola: »Ti — poslušaj vendar ...« In pri Filipovih starših ni bilo nič drugače. »Filip in Jan ozdravljena — prideta kmalu nazaj v domovino — za zdaj dobro spravljena pri sultanu ...«
Ptuj
Fantovski odsek in dekliški krožek v Ptuja sta te dni odprla na slovesen način svoje nove prostore v prizidku pri minoritskem samostanu. To je lepa soba za društvene sestanke, zliorovanja, seje in podobno. Pri otvoritvi je imel zelo vzpodbuden govor agilni predsednik ptujskega FO, g. Lojze Kostanjevec, ki je omenil, da se mora ptujska in okoiiška "katoliška mladina zadovoljiti zaenkrat s temi skromnimi prostori, dokler ue bo v
Iz Amsterdama poročajo: Med holandskim otokom Schiermonnikoogom in kopno zemljo pogrešajo šest oseb, ki so hotele po ledu priti na otok. Domnevajo, da so ti ljudje zašli iu zmrznili.
Nevtralnost je stara 300 let
Statistik, ki ima brez dvoma mnogo časa, je pravkar izračunal, da je beseda »nevtralnost« zdaj tista beseda, ki jo časopisi vseh držav največkrat uporabljajo. To je sicer jnko razumljivo, saj vsakdo ve, da bi nevtralci radi ohranili svoje pravice in ida so nevtralne države središče splošnega zanimanja.
Sicer pa nevtralnost ni nič novega. Nasprotno, odkar so bile vojne na svetu, so bili tudi narodi, ki se niso tistih vojn udeleževali. Trojanska vojna je poznala svoje nevtralce, prav tako kot perzijske vojne, vojne rimskih pretoriancev in vojne Aleksandra Velikega.
Toda takratni nevtralci so bili le narodi, ki takrat pač niso bili v vojni. Pravnopolitični pojem nevtralnosti v modernem smislu je mnogo mlajši.
Nastati je mogel seveda le tedaj, ko so postale države med seboj enakopravne in so imele svojo lastno samostojnost, suverenost. Zakaj pojem nevtralnosti je pač vezan na pripoznanje višjih pravic nevojujočih se držav po bojujočih se strankah.
Ustanovitelj modernih pravic narodov je hkrati tudi ustanovitelj pojma o nevtralnosti! Veliki hoftndski pravnik Hugcm Grotius je prav pred 300
itvfi 4-vf.i.M§;>'
' "f - v*
naključje, potem pa moramo vendar z današnjega stališča videti v tem naključju neko posebno logiko svetovne zgodovine.
500 let!
Ena najbolj znanih šol sveta obhaja v teh dneh svojo 500 letnico. Ta šola je angleški kolegij v Klonil.
Eton je leta 1440 ustanovil kralj Henrik VI. in to je bilo brez dvoma eno največjih del, kar jih je ta kralj v svojem življenju izvršil. Zakaj, saj je pač malo kraljevskih ustanov, ki bi jim bilo usojeno 500 letno življenje in ki bi mogle biti na svoj EOO. rojstni dan tako zdrave in sveže, da jim človek že koj vidi, da bodo doživele še nadaljnjih 500 let.
Dolgo časa je bil Eton cerkven šolski zavod. Njegov veliki čas je bil v 18. stoletju, ko so bili ondotni gojenci državniki, kakor Pitt, Fox, Wal-pole in bodoči vojvode We!!ingtonski. Zdaj je Eton še zmeraj šola visoke družbe, plemičev, dvorskih krogov in sinov inozemskih princev iz vsek koncev in vogalov sveta.
Eton slovi po vsem «vetu zaradi odličnih načinov vzgoje in šolanja in ker imajo gojenci svojo
4, . M
f w ir T *
■i,' - ■
! v Sk ' »t

mmmmM
t f ,
pililliipiisiip
č* i
: <£»■!-<• "•» * < < f	' * " > f,- sM -ji
.V....
' »C/rVMMnH
. .. , I,V
i:
t i9
Prizor s hokejske tekme med jugoslovanskim in nemškim moštvom v Garmisch-Partenkirchenu
leti napisal svojo slavno debelo kasneje v vse jezike sveta prevedeno knjigo »Do iure belli ac pačiš« — »O pravicah vojne in miru«. V tem svojem ( izčrpnem delu, ki je na podlagi njega dobil Gro-i tius ime »očeta pravice narodov«, je prvič razvil j misli o pravnem položaju nevtralcev, kakor so v • glavnem še dandanes priznane. Nemara pa ni samo naključje, da je bil ustanovitelj nauka v ne-l vtralnosti vprav Holaudcc. Če pa je bilo to samo
Nepričakovano me je zapustil srčno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Ivan Miklič
žel. uradnik v p. in hišni posestnik
Na njivo božjo ga spremimo v soboto, dne 10. februarja 1940 ob 4 popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Svetemu Križu.
V Ljubljani, dne 8. februarja 1940.
V neizmerni žalosti Ema, soproga; Viktor, brat; Frančiška, sestra
posebno značilno uniformo. Malokdo ve, da ima Eton tudi še druge zanimivosti. Koliko mladim fantom, ki brcajo žogo, je znano, da izhaja ta šport vprav od etonskih gojencev, ki so nekako pred 100 leti oživili nekdanjo igro »Football-Plaj« in jo prilagodili modernim navadam?
Za Jegličev Akademski dom
So darovali:
Kova vas. Po 10 din: Feguš J., Kolarič J., Polanec F., Polanec A., Golob Terezija, Firbos Marija; 6 din: Ciglar J.; 5 din: Peklar A.
Markovci: 20 din: Miki A., trgovec; po 10 din-Cimernian F., Strelec M., Stratela F., Rožmarin J., Muhič J., 6 din: Horvat Konrad.
Zabovci: po 10 din: Tement A., Korošec J., Kuhar S., Feguš G.. Krajnčič Ivana, Janžekovič F , Segula F., Obran M., Mikša Marija; 5 din- Kri-stovic M.
Borovci: po 10 din: Valenko Marija, ValiČ M., 5 din: Veselič A., 3 din: Zagoršek M.
Prvenci: 20 din: Zagoršek F.; po 10 din: Lah J., Bezjak F.
Bukovci: po 10 din: Cvetko J., Kekec F., Bezjak F., 6 din: Primožič M., po 5 din: Bezjak J, Ilamersak J., Prelog Marija; 3 din: Markovič M.
t ,' V.UC'Vr 20 d,n: Urbanc J> trgovec; po 10 din:
turk M. Kostanjevec K., gostilna. Legat Marija, fajs A., Štamberger, trgovina, 5 din: Kostanjevec M po 4 din: Rožmarin J., Poljanec M.
Maribor: 100 din: Kunstek Mara, Aškerčeva 7 50 din: Berle Joža, 20 din: Neimenovani.
Vsem darovalcem se akcija za Jegličev akademski dom iskreno zahvaljuje. Naj bi ob dvajsetletnici slovenske univerze darovali za Jegličev akademski dom vsi, ki vam je za rast slovenske akademske mladine lJošiijajte prispevke na Ura nilmco dravske banovine z označbo: Za Jegličev akademski dom.
Križe na Gorenjskem
Letošnja na 6negu in mrazu bogata zima nas ponovno opozarjamo na dve rak-rani v javnih prometnih komunikacijah, in sicer: vprašanje kolodvora na železnici in razširitev ceste, ki vodi od drž. ceste skozi Križe na Golnik. Zadeva železniške postaje ima že dokaj star datum ter ne dela nobene iasti upravi drž. žel. Zelo razvita trgovina z lesom, čevljarstvo in posebno vedno večji pri tisk tuberkuloznih bolnikov, ki prihajajo dnevno na Golnik, zahtevajo postajališko zgradbo. Bolniki izstopijo iz toplega vagona, pa se znajdejo na prostem kot ptica pod nebom — in na vetru, ki na tej ravnini ne varčuje. Kako nevarno je to še za zdrave, kaj pa še za bolnike, ker se posebno v slabem vremenu nima kam zakloniti. Kes je, da v bližnji gostilni radi postrežejo, vendar bi se marsikdo rajši odpočil ali čakal na vlak v postajni čakalnici. Drugi manj prometni kraji na železnicah so preskrbljeni v tem oziru, pri nas se pa mačehuje.
Drugo je vprašanje ceste, ki je posebno skozi Križe tako ozka, da bi se jo iz policijsko varnostnih ozirov žo moralo zapreti. Po polju ni nobenih zadržkov za razširjenje, razen odškodnine posestnikom zemljišča. V vasi pa je na potu električni transforinatoi in pa tako zvana stara šola ali mež-narija. Transformator je bil pred nekij leti prav neprevidno postavljen tik ceste; treba ga l>o preplaviti. To je stvar Bornove elektrarne. Bolj ločljivo za cesto je pri stari šoli, kjer se že v lepem vremenu promet zadržuje. Kaj pa je pozimi, ko zapade sneg so se prepričali organi cestne uprave ravno danes sami, ko so hoteli s snežnim plugom očistiti pot. Zaradi ozke ceste je zaoral prilično velik pa praktičen plug, da ga s tremi pari konj niso mogli premakniti, dokler ročno delo ni odstranilo snega, kar ni nobena olajšava vzdrževanja cest v zimskem času. Tu ni druge pomoči kot z upravo župne cerkve se pogoditi, da se stara stoletna zgradba odstrani, kljub temu, da ima svojo kulturno zgodovino, ker priča o preteklosti, ko je cerkev na svoj račun vzdrževala ljudsko narodno šolo, kakršne so bile redkdo posejane na kmetih. Zdaj služi organistu-mežnarju za stanovanje. Trebalo bi se domeniti z upravo župne cerkve kot lastnico hiše; seveda za primerno odškodnino. ker bo cerkev morala skrbeti na drugi način za stanovanje organista. Cestne oblasti naj bi to izvedle čim prej, ker je stvar nujna zaradi javne prometne komunikacije ter kliče k remeduri.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Lesni manipulant
Išče službo. — Naslov v vseh posloval. »Slovenca« pod št. 1693.	Ca
Mizarski pomočnik
mlad, pridon, Išče službo v Ljubljani ali okolici. -Sprejme tudi drugo delo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mizar« 1598. (a
i lužbodobe
Praktikanta
sprejme večja manufak-turna trgovina. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1687.	(b
Uradnico
z znanjem vseh pisarniških del, knjigovodstva, nemščine, srbohrvaščine, za Zagreb, iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za takoj« 1709. (b
Gostilniško kuharico
samostojno, pridno, pošteno, sprejmem v stalno službo. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov : Andrej Cufor, Jesenice, (b
IMMmjMMgpiBIIBM
Tri gozde na Rudniku
pri Ljubljani prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1668.	(p
Enonadstropno vilo
trlstanovanjsko, v bližini Stadiona, prodam. Hipoteka 130.000 din. Dravska ulica 7, pritličje.	(p
OTVORITEV TRGOVINE!
Čast mi je obvestiti cenjeno občinstvo, da sem z današnjim dnem otvoril
v Ulici 10. oktobra št. 2
SPECIALNO TRGOVINO Z ŽIVILI
Potrudil se bom nuditi. prvovrstno blago po solidnih cenah ter tako popolnoma
zadovoljiti spoštovane odjemalce. Za velik obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
MIRKO H0JNIK, specialna trgovina z živili, Maribor, Ulica 10. oktobra št. 2
=
lil
m jjj
m
(y
m m
i ~ 111=111=111 ~ IEI=111=I! I=111=111=111=111=111=111=111= III=111=111=111=111=111=111=
S TRD 01
Pisalni stroj
dobro ohranjen - kupim. Ponuditi v trgovini Fr. Malgaj, Kolodvorska 30.
Parni stroj
160/400 ks ali lokomobllo, dlnamo ln vefi elektromotorjev za lstosmernl tok kupim. Informacije honorlram. Perlee, Osjek.
čifajte »Slovenca
IE
Hranilne knjižice
obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Lea Potočnik
roj. Šmelcer
učiteljeva soproga
Pogreb bo v soboto, dne 10. februarja, ob 14 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Zagorje, dne 9. februarja 1940.
Alojtif, soprog; Lea, Stane, Adalbert, Silva, otroci; Pavle Kalan, zet; Jelka roj. Berbuč, sinaha; Pavel in Janko, vnuka.
i JOT ETTTrrfl
Preprogo »Buhara«
1.75X1.22 m zaradi odpo-tovanja poceni prodam. Na ogled v trgovini Pr. Jlalgaj, Kolodvorska 30.
Smuči
In smučarske potrebščine dobite najceneje pri Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
Takoj prodam
dve kompletni postelji, omaro, ogledalo, zofo, oleandre ln kuhinjske stvari. Moste, Slapnlčar-jeva ulica 7, dvorišče. (1
^ Premo j ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postralba brezhibna
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše dobre mame
Marije Keršič
posestnice
kakor tudi za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Dalje se zahvaljujemo častiti duhovščini, učiteljstvu in prav vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Podbrezje, dne 6. februarja 1940
Žalujoči ostali
Zahvala
Vsem, lči so ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, dedeta in tasta, gospoda
dr. Stuhec Bele
zdravnika v Ptuju
izkazali težko prizadetim rodbinam sočustvovanje in pokojnega spremili v velikem številu na njega zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se še zahvaljujemo g. dr. V. Blanke-ju za njegovo pomoč v težki bolezni, prečastiti duhovščini, gg. mil. proštu Greifu, sanitetnemu nadsvetniku dr. Vrečku, primariju dr. Kiiharju, šef-zdravniku dr. Okolo-Kulaku iz Vurberga za lepe poslovilne besede ob grobu.
Zahvaljujemo se tukajšnji vojaški komandi in vsem društvom, ki so pokojnika spremljala na njega zadnji poti, posebej še pevskemu društvu za ganljive poslovilne pesmi, in vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja.
V Ptuju, dne 8. februarja 1940.
Globoko žalujoči ostali
Jakob K. Heeri
Beminski kralj
Roman • švicarskega pogorja.
Samo eden je bil ko začaran obstal pred silno milino ženske podobe in skoraj ni več mogel odtrgati oči od nje: Marko Paltram; prišel je bil pred nekaj dnevi, da bi se zahvalil župniku in mu naznanil, da se je že naselil v hiši ribiča Colanija in začel vršiti svoj poklic.
Cilgija mu je bila obljubila, da mu bo povedala zgodbo tega para. Toda odtlej ga ni več videla.
Na cesti je zadonelo v popoldnevni tišini, ki je prehajala počasi v večerni mir, nenadoma veselo petje. Cilgija je radovedno pogledala skozi okno. V vas je prihajala skupina tirolskih koscev in grabljic; vodil jih je dolg sušeč, ki je gibal po taktu pesmi koso na rami. Dekleta so nosila zelene tirolske klobuke, kratka krilca, rožaste modrce in bele, zavihane rokave in so pela, kakor je pri 'prihodu v vas velevala šega.
Vodja, ki bi po svojem vedenju sicer rad veljal še za mladega, pa mu gotovo ni manjkalo dosti do štirih križev, je zaklical Cilgiji: »Mladenka, kje pa prebivala Marko Paltram, kovač, in mladenka Premont?«
»Mladenka sem jaz sama, Paltram pa stanuje nad vasjo v koči, pri kateri ie vodno kolo.«
»Hvala vam, samo videti sem hotel tista dva, ki sta rešila Sigis-munda Gruberja.«
In Tirolci so odšli dalje.
»Grem po glorijo in žojo,« je zaklicala urico kasneje Cilgija v župniščno kuhinjo, kjer je ropotala s posodo postavna dekla Rozina.
Mladenka stopa po grobo tlakovani poti, ki se vije med starimi zidanimi in lesenimi pontresinskimi hišami. Namenjena je k cerkvici Santa Maria, ki sameva in sanja na senožeti nad vasjo pod gozdom Piz Languarda.
Tako dela vsak večer. S slamnikom na roki, razoglava pozdravlja vaščane. Komaj zaznavno je bolj gosposka nego ostali dolinci. Oblači se prav tako preprosto ko druga dekleta, toda namesto rdečega pa-volnatega ogrinjala, ki si ga zavezujejo one v delavnik kot modre, nosi Cilgija tanko belo tržaško platno, in ta majhen lišp je dovolj, da je videti, kakor bi hodila vedno pražnje oblečena.
Za njo govorijo vaščani. Fetanska prigoda se je iztekla tako
ugodno, da si bolj srečnega izida niso mogli želeti. Čeprav so govorili o njej na glas po vsej dolini, ni prišla s Francoskega nobena pritožba.
In koga sta Cilgija Premont in Marko Paltram otela, da ni prišel pred naglo sodbo? Mlajšega sina najbolj znanega in najbolj bogatega tirolskega trgovca.
Poslušati je treba samo tpvornike, kakršen je Tuons, kadar se pogovarjajo o begunčevem očetu: »Lovrenc Gruber je lesni dobavitelj za solarno v Hallu; ljudje v sprednjih Tirolah ga imenujejo zato samo ,ubijavca gozdov' in si pripovedujejo, da začno jelke trepetati, kadar se prikaže on v hosto. Razen tega je v kupčijskih zadevah zaupnik tirolskih samostanov, in če se ziblje na cestah med Landeckom, Bozenom in Tiranom parizar in vprašaš: Čigav je tovor? se glasi odgovor vedno enako: Lovrenca Gruberja s Suldna v Suldentalu.«
O sinu seveda vedo samo malo — z bratom pomaga očetu pri trgovini. Eno pa vedo: da Sigismund Gruber ni bil vohun, temveč vrl, hraber domobranerc.
O tem kramljajo ljudje, kadar gre Cilgija zvečer s knjigo proti cerkvici Matere božje.
Od prvega dne, ko je prišla v Pontresino, ljubi Cilgija to tiho, starinsko častitljivo božjo hišo, pokopališče okoli nje, na katerem se bohotijo po grobovih trava in nageljni, ter širni pokojnomirni razgled.
Pod starovično planinsko vasico šumi, napol skrita v gozdu in soteski, Berninščica in praši svojo vodno paro v zrak. Na oni strani potoka se vzpenjajo jelke kakor boreči se junaki po strmih skalah in za njimi blestijo po večerih rožnordeče najvišji vrhovi berninskega pogorja, ogromen kelih cvetja poln lepote in luči.
Danes sicer gore niso čiste, sonce zlati oblake in zbira vodo po njihovih robovih, vrhovi so sinjkasto zadimljeni
Cilgija sedi na klopici poleg vrat in ne daleč proč koplje stari mežnar, sivi, suhi možiček, nov grob za govejega hlapca, ki je bil hrom in za nobeno rabo več.
Cilgijo pa vežejo na cerkvico Santa Maria bolj mične predstave nego misel na smrt.
Pod kamnitim svodom teh vrat z vklesano letnico 1497 sta stopila v cerkvico zaročenca, ki predeta s svojo usodo zlate niti med Adrijo in tem goratim svetom, kakor jih prede njen lastni spomin; tu sta se združila v zakonsko zvezo Pavel Vergerij in Katarina Dianti, ki je prišla v te gore, da bi vzela za moža prvega protestantskega župnika v Pontresini.
In ob vratih, skozi katera sta stopila kot poročni par tudi njena starša, se spomni na lastno sončno detinstvo v Trstu,
Pred duhom ji vstane vrt s temnim lovorjem, preprezajočimi se vrtnicami in voščenimi kamelijami, bela hiša z verandami, ki jih bohotno obraščajo glicinije, in med drevjem in grmovjem vidi bela jadra sinje Adrije. Bela, zibajoča se jadra na modrem poljul Ako je pa od-radosti nad tem zaploskala z ročicami, je rekla mati: »Lastovička, nekaj je še na svetu, kar je bolj belo nego jadra, to so večni snegovi Engadina. In lepše nego Adrija blestijo jezera ob innu.«
Da, ako bi smela hoditi po gorah in dolinahl Toda stric ne mara in same ne pusti hoditi.
In zdaj prihaja še stari Gruber, da bi jo snubil za sina.
Neumnost, saj vendar ni reševala domobranca iz sovražnikovih rok, da bi se z njim možilal Mar ji je neki Gruberjev sini
Tedaj zadoni v večerni pokoj cerkvice jasni klink-klink kovaškega kladiva — Paltramovega kladival
Cilgija naglo krene z roko, kakor bi hotela hipoma tudi ona krepko prijeti za delo.
Tam spodaj na pol pota med cerkvico in cesto, ki drži na Ber-ninski prelaz, stoji koča, ki jo je dobil z župnikovo pomočjo in si uredil v njej delavnico. Z lastnimi rokami je popravil razpadajočo hiso, napeljal bistri potok do njenih sten ter stesal in postavil vani majhno vodno kolo, da mu goni vigenjski meh.
S pravo naslado posluša Cilgija jasno petje kladiva — ne baš zato, ker ga vihti Paltram, temveč, ker oznanja pridno, koristno delo in njegove zlatorjave oči se svetijo.
Da, takšen kovač bi želela biti tudi samal
kako plje^kL^ifo01331 gr°b " P°SlUŠa V jami' na8l°nien 03 '°Pat0'
i, k * k*' Čl.b[.?e bil? U,stih nerodnosti iz Maduleina,« pravi, stopajoč z groba, »bi bilo z Markom Paltramom vse prav. Kar domač postaja, ljudje mu zaupajo in hvalijo njegovo delo. Vprašajte gostilničarja Pri l Samadenu! Tri leta je pošiljal staro uro zdaj v Cleven nato zopet v Chur, pa ni nikoli pošteno šla. In jo da Paltramu. Zdaj gre natančno ko sonce «
»»Kaj pa govorijo v Maduleinu o Paltramu?« vpraša Cilgija.
»Mm, to so druge stvari,« odvrne mežnar.
»K.do je bila njegova mati?«
vaUUii, 3 žf.nskua ,?°slu^jte: deček se je najrajši igral na guarda-valskih razvalinah, ki čepijo kakor gnezdo roparske ujede nad vasjo, in ,e vlačil tudi svoje mlajše brate tja gor, kjer nima sicer nihče kaj iskati, ln nekoč so opazili nekaj groznega. Marko in njegov brat Rosij sta izvlekla iz razvalin lemez, položila nanj desko in se gugala na zidu med nebom in zemljo.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Souja
Urednik: Viktor CeniiJ