Trebnica, rojstveni kraj Radeckega.
Grof Radecki,
oče naših vojakov.
(Sestavil dr. Fr. L.)
Zato ni čudno, da se ga je domovina vedno hvaležno spominjala. Češka mu je postavila v svoji prestolnici velik bronast spomenik — kot svojemu najboljšemu* sinu. Ljubljana ga je vštela med častne občane in mu postavila leta 1860. v »Zvezdi« prav lep doprsni kip na ličen podstav, pod Tivolijem pa je njegov celotni kip, ki posebno zaljša to priljubljeno sprehajališče. In sedaj ima tudi Dunaj spomenik Radeckega: odkrili so ga jako slovesno 24. aprila t. 1. Ta spomenik je postavljen junaku nekako v imenu cele države, zakaj stoji pred poslopjem c. in kr. državnega vojnega ministerstva na Dunaju.
Z veseljem se tudi mi spominjamo tega dogodka, ki je nam Avstrijcem v ponos in vspodbuclo. Najbolje pa lahko raz vidimo njegov pomen iz besedij, katere je govoril nadvojvoda Albreht, naslednik Radeckega, glede na službo in glede na slavo njegovo, ob tej slovesni priliki, vpričo cesarja samega:
»Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko veličanstvo, najmilostivejši gospod ! Po smrti nepozabnega maršala grofa Radeckega je bila splošna želja, posebno onih, ki so se pod njim bojevali,  da se mu  postavi  spomenik
<^^l»^una^1 katerega spomin žele nllPiljI slaviti te vrstice, ni bil Slo* J|hIPJ[ venec,  ampak Čeh; pač pa
,u^MMm Je nJeg°V0 *me nam Slo-/3lP^ vencem, zlasti Kranjcem, tako znano, kakor malokatero drugo. Ko sem bil mal deček in nisem umeval niti kaj je vojska, niti kaj je vojskovoj, slišal sem Radeckega ime tolikokrat, da mi je bilo čisto vsakdanje. In tako je ne samo v jednem kraju, ampak po vsem Slovenskem: Radecki je nam Slovencem prav narodni junak. O njem peva naša narodna pesem, kakor o Lavdonu, o njem se pomenkuje stari vojak, učitelj pripoveduje deci v šoli, pridigar ga stavi na prižnici za vzgled zvestega katoličana, in stara mamica se spominja z veseljem njega, ki je bil v vojski očetovski varih njenemu sinu, saj je bil grof Radecki res oče našim vojakom.
Ne samo za nas Slovence je znamenit Radecki, marveč za vso Avstrijo: saj jo je branil, saj ji je pridobival slavo, saj je bil njen do smrti zvesti sin. Saj so o njem veljale besede, kakor o nadvojvodi Karolu: »V tvojem taboru je Avstrija«.
Grof Radecki.
na Dunaju. Neugodni nemirni časi so ovirali, da se ni zvršila, med tem pa so bile čimdalje redkejše vrste onih veteranov; še-le pred šestimi leti sta resno pričela delo konjeniški general princ Taxis in fcm. baron Schonfeld.
Od mene poklicani odbor se je navdušeno lotil naloge. Ker je Vaše veličanstvo premilostno dovolilo, da se ta spomenik postavi le s prostovoljnimi doneski, dali ste vsem Svojim zvestim podložnikom priliko, da pokažejo svoja domoljubna čustva v bratovski zlogi.
Iz vseh pokrajin širne države so dohajali nešteti doneski, od bogatih in revnih, starih in mladih, vojakov in občin, tako, da so bili v kratkih mesecih troški popolnoma pokriti. Dunajski mestni zastop je poleg lepega darii dal na izbero prostor za spomenik. Naglašati moram posebno uspešno delovanje ožjeg*a odbora, v katerem je člen gospodske 'zbornice, Dumba, neutrudno delal v upravnem in denarskem oziru, mojster Zum-busch pa se je z vso ljubeznijo in vsemi svojimi močmi lotil izročene mu naloge.
Spomenik zvestega služabnika petih vladarjev, junaka in domoljuba, očeta svojih vojakov, osivelega zmagovalca v odločilnih bitkah, je sedaj tu dogo-tovljen ter je ob jednem spomenik hvaležnosti in požrtvovalnosti pod žezlom Vašega veličanstva združenih narodov. Radeckega spomenik naj vsakoga spominja, da je božja previdnost šeststo let avstrijski vladarski hiši v najhujših sliskah vedno naklonila može rešilnih dejanj, ki so hrabre in zveste vojne vodili h končni zmagi, dočim je domoljubje narodov žrtvovalo največje žrtve.
Bog obvaruj tudi v prihodnje vladarsko hišo in njeno avstro - ogrsko monarhijo.
Bog ohrani Vaše veličanstvo do skrajne človeškega  življenja   meje!«
Nato je izpregovoril presvetli cesar sam navdušene besede ter izrazil svoje veselje nad tem plemenitim delom, iz-
rekel odboru zahvalo v imenu vojne in pa zaupanje, da bode ta spomenik oznanjal še poznim rodovom slavo tega junaka. Zagrinjalo je padlo od spomenika, vojaki so streljali, in vojaški škof ga je še blagoslovil. Naposled ga je odbor izročil dunajskemu mestu v varstvo, Tako je bil odkrit spomenik, ki nam je nekaka tolažba v sedanjih nemilih časih. Saj je bil res vzoren junak on, katerega slavo oznanja bronasta podoba. Pa, ker bodemo govorili o junaku pozneje, povemo najprej nekoliko o spomeniku! Radecki je vpodobljen na konju, kakor bi gledal na bojno polje, kjer se bije njegova vojna. Njegov obraz kaže ono starost, v kateri je pridobil največ zmag in bil svojim vojakom »oče Radecki«. Junak s konjem stoji na visokem in lepem podstavu. Spredaj pred pod-stavom razprostira velikanski dvoglavni orel svoje peroti, kakor bi hotel vzleteti. V krempljih ima strelo — znamenje moči. Ta orel znači našo skupno vojno. Nad orlom je v zlatih črkah napis: »In deinem Lager ist Oesterreich«, to je: »V tvojem taboru je Avstrija«. Na dveh podolgastih straneh sta dve vdolbeni sliki (basrelieva): na levi strani junakovi je vpodobljen on sredi svojih generalov, na desni pa sredi svojih vojakov, ko se je dne 12. marca 1. 1849. zopet pričel boj, in so ga njegovi vojaki s silnim navdušenjem pozdravili ter mu deli na pokrivalo lovoriko. Poslednja — krajša — stran ima kratki nemški napis: »Maršal grof Radecki, rojen 2. novembra 1. 1766, umrl 5. januvarja 1. 1858.« Ves spomenik je visok 10*4 metra; kip jezdecev je visok pet metrov in pol. Torej se sme imenovati res veličastno delo, ki je dostojno za svoj namen. Spomenik je  izdelal Kašpar  vitez  pl. Zumbusch.
(Konec.) ^>---------
„DOM  IN SVET!' 1892, štev. 7.                                    319
|41 do 54) pa je dal Virunumu mestno upravo   in  ime   »Claudium Virunum«.
Odslej se zove mesto na nekaterih še ohranjenih spominskih ploščah, n. pr. na ,vetrinjskem kamenu1- »respublica« — občina, in ima vso mestno gosposko, kakor mesta v Italiji. — Občinsko upravo imata v rokah dva moža, »duumviri«, s pridevkom »duumviri iuris dicundi«. Njima so podrejeni drugi uradniki, na pr. edili, kvestorji itd. —¦ Važno nalogo so imeli v Virunumu tudi uradniki, ki so oskrbovali državna rimska posestva v vsem Noriku. Ako še omenim, da je bila tu tudi važna postaja rimske pošte, navel sem vse glavne stvari rimske uprave. — Tako se je mesto Virunum vedno širilo in razcvitalo; doma se je množilo bogastvo, v tujini so se pa Vi-runčani hrabro borili in tako proslavili svpjo domovino.
Zal, da ni bilo zgodovinopisca, ki bi bil ohranil slavo koroškega mesta po-znejim rodovom. Sočasna zemljepisca Plinij in Ptolemej navajata le ime, in iz znanega Peutingerjevega zemljevida po-zvemo samo to, da je bilo mesto veliko in slavno. A čeprav nam pergament ne priča o slavi Virunuma, pričajo nam o tem trdnejši spomeniki, razne kamenite spominske plošče. In takih plošč, ki nam pojasnjujejo zgodovino našega mesta, štejejo učenjaki veliko, veliko. Iz teh ne-
mih prič, kakor tudi iz drugih izkopanih rečij, so si ustvarili učenjaki po mnogoletnem trudu podobo Virunuma, kakor smo  jo  ravnokar  gledali   v domišljiji.
Sicer nam pa te neme priče odkrivajo še marsikatero tajnost. Se celo vsakdanje dnevne novice pozvemo lahko iz njih. Tako nam pripoveduje neka ka-menita plošča, da so je bogat Rimljan, K. Metrius Athenio oženil z bogato Akvi-lejčanko, prišel ž njo v Virunum, pa že prvi dan mu je kruta Morana vzela drago nevesto.
Zlasti še za' jezikoslovca so te — na prvi pogled neznatne plošče — znamenite. Res, da so vse pisane v latinščini, a imena imajo domačo obliko, dokaz, da so tedaj Virunčani poleg latinščine govorili še drug jezik A kakšna so ta imena? Naj navedem nekaj vzgledov! Nekje berem, da se je Virunčan Senogus poročil z rojakinjo Boniato. Sestri ženi-novi je bilo ime Atuia, materi Koma^ staremu očetu Lotto. Tudi nekateri domači bogovi so se ohranili, tako n. pr. bog Belinus in boginja BelesfAs.
Da bi bil sestavek popoln, opisati bi moral še, kako je mesto izginilo z zgodovinskega površja. A o tem molče viri. Razvaline pa pričajo premalo. Najbrže so zapustili stanovalci sami iz strahu pred sovražnimi napadi Virunum in se naselili druerodi.
Grof Radecki,
oče naših vojakov.
(Sestavil dr. Fr. L.) (Konec.)
rofa Radeckega življenje je 1 življenje pravega junaka. Ker so o tem pisali že drugi tudi nepozabni Slomšek je že popisal v »Drobtinicah« leta 1858. —, ni nam treba sestavljati obširnega življenjepisa.
Ivan Josip Radecki se je rodil dne 2 novembra 1. 1766. v vasi Tfeb-nici na Češkem, osem milj od Prage proti jugu, dve uri od Veltave na ju-trovi strani. Njegova rodbina se je imenovala po nekem selu Hradcu in bila torej, kakor kaže ime, češka. Mladi Josip
320                                               Grof Radecki.
je izgubil v zgodnji mladosti oba roditelja ; šestletni dečko je prišel v Prago k svojemu kumu in staremu očetu Vaclavu Radeckemu. A tudi tega variha mu je kmalu vzela smrt, in namestoval ga je njegov ujec, grof Ignacij Radecki. Ta ga je poslal v brnsko akademijo 1. 1781., odkoder je prišel naslednje leto v tere-zijansko akademijo   (sedaj Teresianum)
na Dunaju. Toda 1. 1784. so odpravili akademijo, in Radecki se je moral lotiti
v
dela ter oprijeti nekega stanu. Ze doslej je čital najrajši o znamenitih vojvodah in zmagovalcih, zato ni čudno, da se je 181etni mladenič odločil za vojaški stan. Vse življenje je bil zadovoljen s tem stanom. Stopil je v 2. (tedanji) kira-sirski polk kot kadet. L. 1786. postane
Obraz iz japonskega življenja: Kuhinja. (Po fotografiji.)
poročnik in konec naslednjega leta nacl-poročnik. Takrat se je bila vnela vojska s Turki, katero je tako slavno končal general Lavdon. Tukaj je bila prva šola za Radeckega; gotovo se je navzel od slavnega junaka onega duha, ki je tudi njega samega pri vel do junaštva.
Francoska prekucija je bila kriva, da so se vnele konec preteklega in v začetku. sedanjega stoletja krvave vojske, v katerih je imela opraviti tudi Avstrija.
Ko je bil Radecki 1. 1793. pri naši vojni na Nizozemskem, preplaval je neko noč s šestero konjiki reko Sombro, da bi spoznal, kako je s trdnjavo Charleroisko. Bilo je to drzno in nevarno delo. L. 1794. je dobil dve mali rani na glavi. Odlikovali so ga s tem, da so ga povzdignili za konjeniškega stotnika (ritmajstra). Tudi 1.1795. je bil v ognju in bil na nogi ranjen.
Hude boje smo imeli v letih 1796. do 1800. v Italiji. Tam so Avstrijo zgrabili
„DOM IN SVET5' 1892, štev. 7.                                 321
Francozi s svojim mladim generalom Napoleonom. Marsikaka nesreča je zadela našo vojno, Radecki pa je imel mnogo prilike za junaška dela in podpiral kot major v pijonirskem oddelku prav izdatno svojega poveljnika Melasa. V onem času seje tudi oženil z grofico Franči-ško pl. Stra-soldo - Gra-fenbergovo, s katero je imel pet sinov in tri hčere. Umrla mu je to-varišica življenja 1854. 1. — Njegova pogum-nost pa tudi
bistroumnost v najtežavnejših
naklepih mu je po-mogla, da se je hitro povspenjal od časti do časti. Konec leta 1799. postane polkovnik in se udeleži tudi nesrečne bitke pri Marengu. Ustreljen je bil konj pod njim, njegovo suknjo je prevotlilo pet krogel.
Še istega leta pa ga pošljejo k vojni na Nemško, kjer si je pridobil kmalu tolike pohvale, da so ga odlikovali z viteškim križem reda Marije Terezije. Omenimo tukaj še druge odlike! Leta 1805.
„D0M IN SVET" 1892, štev. 7.
Maršal grof Hadecki (Narisal Jos. Germ.)
postane Radecki na Laškem general-major, leta 1809. feldmaršal - poročnik, 1. 1810. dobi komanderski križ reda Marije Terezije, ker je rešil celo divizijo; po bitki pri Lipskem mu podeli cesar Franc I. veliki križ Leopoldovega reda,
ruski car pa vojaški red sv. Jurija 3. razr., 1.1815 postane tajni svetnik, 1. 1818. namestnik zapoveduj o-čega generala na Ogrskem, dnel8.febr. leta 1829 pa general konjeniški. Te odlike je pa tudi zaslužil. Tako je n. pr. sam naredil načrt za veliko bitko pri Lipskem, v kateri je o-magal silni Napoleon. Prekoračimo sedaj v njegovem življenju
dolgo dobo, katero je preživel večinoma mirno, in spremimo ga na njegovi najslavnejši poti, v boju na Laškem v letih 1848. in 1849.
Skrivne družbe so na Laškem neprenehoma hujskale ljudstvo zoper avstrijsko vlado. Dasi je Avstrija za Lahe vse storila, kar se je dalo, vendar niso bili
21
tf^
322                                               Grof. Radecki.
nekateri rogovileži ž njo zadovoljni. Bili sta Lombardija in Benečija že dolgo časa pod avstrijskim orlom, pa ni jim izginilo upanje, da se bodeta dali odtrgati od cesarstva obe lepi deželi. Ko je 1. 1848. vrelo po vsi Evropi, pripravljali so se tudi Lahi za upor. Posebno je sardinski kralj Karo] Albert preža! na deželi, češ, da hoče zjediniti vso Italijo. Radecki je bil od 1. 1831. poveljnik naše vojne na Laškem, od 1. 1836. pa je bil maršal, kar je najvišja vojaška čast. Ker je dobro poznal Lahe in pa nevarnost, ki nam je vedno žugala, zato je svojo vojno tako uredil in izvežbal, da je bila pripravljena tudi za hude boje. Kar je Radecki prej slutil, to se zgodi: dne 18. marca 1. 1848. poči v Milanu ustaja. Od vseh stranij so streljali po ulicah na naše vojake, kateri so uporneže sicer krotili, toda težavno. ker so se le branili. Kajpada, če bi bili naši ravnali z Milanci tako, kakor so ravnali oni z vojaki, če bi bili zgrabili mesto z vso silo, bil bi kmalu mir, toda Radecki ni hotel, da bi mesto trpelo škodo, zato se je umaknil iz mesta proti Veroni in obljubil, da se kmalu povrne. Milanci so hitro proglasili Lombardijo za neodvisno, hkrati so se uprla tudi druga mesta, kakor Benetke, Videm, Trebiž in Vicenza. Tisti dan (23. dne marca), ko je odšel Radecki iz Milana, napovedal je Karol Albert, sardinski kralj, da pride njegova vojna v Lombardijo in jo združi z Italijo; ob jednem je napovedal Avstriji vojsko. Res se je posrečilo kralju, da je prodrl z vojno precej daleč, ker se mu je Radecki umikal: imel je namreč premalo vojakov in moral svojo vojno še le združiti in pomnožiti z novimi močmi. Tako se je utrdil naposled v Veroni in se pripravil za uspešen boj. Do Verone pa so šli za našimi   tudi Pijemontezi.   Tu
je prišlo do krvave bitke pri sv. Luciji (blizu Verone) dne 6. maja, v kateri je bil sam naš presvetli cesar — takrat še nadvojvoda — in katera je trajala samo osem ur. Sovražnik je bil premagan in se moral umakniti. Naših je bilo 20.000 mož, sovražnikov pa 41.000, ki so šli z bojišča v velikem neredu. Naša zmaga je bila sijajna.
Polagoma je dobival Radecki iz Avstrije pomoči, vojna se je povečavala. Dne 25. maja je dobil novih 19.000 mož in sedaj je mogel sovražnika sam zgrabiti. Pri Curtaloni (blizu Man I o ve) je zadel na Pijemonteze in udaril nanje s tako silo, da je ujel 2000 mož, dobil pet sovražnih topov in voz za smodnik. Sovražnik je bežal tako, da so laški konjiki celo jednega izmed svojih poveljnikov pohodili. Nato se obrne previdni vojvoda nekoliko nazaj, da bi vzel mesto Vicenzo, ki se je bilo uprlo. Moral je ravnati jako previdno, da ne bi imel sovražnika za hrbtom, zlasti tedaj, ko je bila na Dunaju velika zmešnjava, in se je torej maršal lahko bal, da bi ga od tam nič ne podpirali. Dne 10. junija je zgrabil Vicenzo, drugi dan opoldne je vihrala že avstrijska zastava na mestnem stolpu. — Nato je Radecki vedno bolj pomnoževal in zbiral svojo vojsko. Proti koncu meseca julija se je lotil sovražnika.
Zlasti huda bitka je bila dne 24. in 25. julija pri Sommacampagni in Cu-stozzi. Sovražniki so se borili pogumno, a naši niso odjenjali, dokler jih niso pregnali z bojišča. A bili so silno trudni ocl tolikega napora; padlo je pa 1276 mož in 45 častnikov. Hudo so se tepli tudi pri Volti dne 26. julija na večer. Drugo jutro so se morali sovražniki umakniti — popolnoma premagani.
Sedaj je spoznal kralj Karol Albert, da je skoro izgubil vojsko, zato ie prosil
,,DOM IN SVET!' 1892, štev. 7.                                    323
premirja. A ker ni hotel sprejeti naših pogojev, nadaljeval se je boj. — Dne 28. julija je doletelo Radeckega najvišje vojaško odlikovanje: veliki križ reda Marije Terezije, katerega je bil 821etni maršal jako vesel. — Sovražnik se je čim dalje bolj umikal, a Radecki je bil vedno za njim in ga večkrat — n. pr. dne 4. avgusta — zgrabil in otepel. Sedaj je imel Lah dovolj, prosil je resnobno miru, in sklenilo se je premirje dne 5. avgusta, naslednji dan pa je korakala naša vojna v Milan, kakor je bil že prej zažugal Radecki. A ni se maščeval, ampak prišel je v razdejano mesto, da bi mu dal mirii. Razdejali so pa mesto mnogo bolj Pijemontezi, kakor cesarski. Tako se je maščeval pravi junak. S temi zmagami je bila končana vojska leta 1848. Radeckemu in naši vojni v slavo.
Premirje se je podaljšalo samo ob sebi, ne da bi ga bili obe stranki sklepali še posebej. A zviti Pijemontez je porabil to priliko, da se je pripravljal za nov boj. Celo zimo je delal z vso silo.
Med tem je zasedel habsburški prestol za cesarjem Ferdinandom L, ki se je sam odpovedal vladi, sedanji svetli cesar FrancJožefL, kije Radeckega prav po sinovsko ljubil in spoštoval. Ta pre-memba ni škodovala njegovemu delovanju. Bila mu je — rekel bi — namenjena še jedna zmaga, da bi se tako slavno končala njegova pot. Cesar se je Radecki nadejal, to se je zgodilo: kralj sardinski odpove 12. marca 1. 1849. premirje. Vojna naša je bila te novice silno vesela in zaupala je, da jo bode vodil Radecki do zmage. Sedaj je bil pogum, pa tudi bojni načrt vse drugačen, kakor ob začetku vojske preteklega leta. Radecki ni namerjal umakniti se, ampak zgrabiti nasprotnika v njegovi deželi in ga prisiliti, da  sklene trden in za Av-
strijo časten mir. Zato je bilo geslo: »V Turin!« Turin je bilo glavno mesto Pije-montezov. Radecki je naredil bojni načrt, ki je bil ne samo umen, ampak tudi varen. Sklenil je iz Milana pomakniti se nekoliko nazaj, da bi mislil nasprotnik, češ, umaknil se je, potem zasukati se na jugu proti sovražnikovi meji, prestopiti pri Paviji reko Ticin in tukaj spri-jeti se z nasprotnikom. Dne 20. marca popoldne je prekoračila naša vojna reko, a Pijemontezi so mislili šo vedno, da so naši bežali. Bili so že prišli na našo zemljo, a kmalu se vrnili nazaj, ko niso naših dobili. Drugi dan, 21. marca, je bil prvi slavni dan za Avstrijo. Pri Mortari je pobil del naše vojne oddelek sovražnikov in ujel 2000 mož. Nadvojvoda Albreht je bil poveljnik zmagoviti diviziji. Dne 23. marca pa se je vršila velika in odločilna, res krvava bitka pri No vari, ki je dala Radeckemu poslednji venec slave na glavo, nasprotniku pa vzela kraljevo krono. Izprva so se borili naši jako trdo in težko, ker niso bili vsi naši oddelki takoj na bojišču, ampak sta prišla 3. in 4. oddelek (corps) še-le pozneje. Ko je bil došel poslednji, tedaj je bila zmaga odločena, dasi je 2. oddelek mnogo trpel v groznem boju, v katerem je moral zadrževati vso silo sovražnikovo. Zares je malo vzgledov v zgodovini, da bi se bilo 15.000 mož branilo 60.000 sovražnikov pet ur, ne da bi omagali. Noč je zagrnila krvavo bojišče, katero je ogledoval z mestnega nasipa premagani kralj. Videl je svojo vojno vso razbito in v neredu. Zato pošlje svojega ministra k Radeckemu, da bi mu predlagal, naj se pretrga bojevanje. A Radecki se ne uda, ker ga je bil Pijemontez že jedenkrat z vodil na led. Ko povedo kralju, da Radecki ne dovoli miru, pokliče kralj svoje generale in pa svojega sina Viktorja Ema-nuela in se vpričo njih odpove prestolu,
21*
324                                               Grof Radecki.
zakaj vedel je, cla je on sam največji zadržek mini. Se tisto noč se je na tihem odpeljal iz svoje dežele in kmalu potem pozabljen umrl na Portugalskem. Dne 26. marca pa se je sklenilo premirje in 6. avgusta istega leta se je določil stalni mir. Bilo je to res veliko delo 831etnega starčka. Pomislimo, da je bil nasprotnik močan, da je bila tedaj Avstrija v raznih stiskah in je potrebovala svoje vojne moči tudi drugodi, zlasti pa, da so bila laška mesta našim večinoma sovražna. Zato je cenila vsa Avstrija velike zasluge sivega poveljnika. Se ko je bil v Novari, prineslo mu je poslanstvo dunajskega mesta pismo, s katerim ga je imenovalo za častnega meščana dunajskega. Radecki je bil tega jako vesel, bil mu je to mil in res hvaležen pozdrav iz domovine.
Zmaga je bila dobljena, vojska slavno končana, zmagovalec je sedaj lahko počival na lavorikah in odlikah, ki so mu dohajale od vseh stranij. Spoštovanje do njega je bilo vsestransko in skoro brezmejno. Redkokdaj se je kak človek v svoji slavi in sreči veselil tako občne ljubezni, kakor Radecki. Ko je prišel meseca septembra istega leta na Dunaj, sprejelo ga je mesto s toliko slovesnostjo, kakor nekdaj Rim svoje zmagovite poveljnike.
Poslednja leta so potekla slavnemu starčku v miru in sreči. Svetli cesar ga je postavil za državnega in vojaškega načelnika v lombardo - beneškem kraljestvu. Radecki je vladal obe deželi milo in krepko. Vse žaljenje, vse prebite težave je pozabil in si z ljubeznijo pridobival srca Lahov. L. 1855. je praznoval petdesetletnico svoje generalske časti, naslednje leto pa je pozdravil cesarja in cesarico kot 901etni starček na laških tleh, koder sta potovala. Ob tej priliki je svetlega cesarja zopet prosil,
naj ga odpusti iz službe. Nerad, a skoro primoran mu je dovolil dne 28. febru-varja 1. 1857. cesar, da izstopi iz službe, saj je zahtevala pravica, cla se odvzame 91 letnemu starčku težavno breme, možu, ki je služil državi 72 let vedno zvesto in se ni bal nikdar za življenje, kadar je bilo kaj storiti za domovino. Svetli cesar mu je hotel ohraniti tako dragoceno življenje in določil, da sme prebivati, kakor mu je ljubo, v raznih cesarskih gradovih in palačah, na Laškem ali na Dunaju. Tako ni še noben avstrijski cesar odlikoval svojega podlož-nika.
A Radeckega dnevi so potekali. Dne 21. maja istega leta pade in si zlomi zgornji del noge. Le polagoma je okreval in se vozil v Milanu na sprehod. Konec meseca decembra pa ga prime velika slabost, in zdravniki spoznajo, da se mu bliža smrt. Poslednji dan tistega leta so izpove in prejme z največjo pobožnostjo sveto popotnico. Dne 2. januvarja 1. 1858. ga denejo v sveto olje, slabosti mu nekoliko odležejo, luč življenja posveti mu poslednjič. Dne 5. januvarja zjutraj ob osmih izdihne v roke Zveličarjeve  svojo junaško dušo.
Cela Avstrija je žalovala, vojna je bila globoko potrta od bolečine. Pokopan je bil z največjo vojaško častjo v Wetz-dorfu na Spodnjem Avstrijskem, kakor je bil sam določil, dne 19. januvarja.
Grof Radecki se sme prištevati velikim zgodovinskim junakom vseh časov. V zgodovini naše domovine pa je zapisano njegovo ime z zlatimi črkami. Bil je varih, bil je steber domovine. Bil je pa, kar je posebno važno, vseskozi krščanski junak, poln žive vere in navdan s pravo pobožnostjo, katere se ni nikdar sramoval. Ona roka, ki je vihtela junaški meč v boju, držala je z  ljubeznijo   rožni venec  dan na dan;
„DOM  IN SVETi' 1892, štev. 7.                                   325
molitev je bila vir njegovega junaštva. Zato je bil tako čudovito dobrega srca, tako mil in prijazen, pa tudi tako miren, da ga ni niti največja nevarnost pripravila v razburjenost ali malosrčnost. Zato je pa Bog tako blagoslovil njegovo delo, zato je njegov značaj tako čist in brez madeža, da se sveti kot vzor vseh krščanskih in domovinskih krepostij. Prav zato smo mu tudi v teh skromnih vrsticah postavili neznaten spomenik.
Radecki ni bil velik, toda krepke, ravne postave. Obraz mu je bil okrogel, čelo visoko, pogled bister, pa prijazen. Nosil je po stari navadi golo brado, kakor ga kaže tudi naša slika. Po bitki pri Novari pa je pustil, da so mu rastle brke pod nosom — bele, kakor so mu bili lasje beli. Zanimiva anekdota o teh brkah je vredna, da jo zapišem. Nekoč ga vprašajo na Laškem častniki, zakaj vendar ne nosi brk, ko jih imajo drugi vojaki. On odvrne, da se ravna po stari navadi. »Toda«, tako dostavi, »če bo-demo jedenkrat sovražnika prav dobro natepli, potem bodem nosil tudi jaz brke.« Kajpada je bilo smeha dosti, a šaljivi maršal je izpolnil besedo. — Bil je živahne nravi, dobrovoljen, prostodušen in rad vesel. Naši stari vojaki so pripovedovali sto dogodbic, kako so kramljali po domače z Radeckim. Hodil je rad okrog po vojaškem taboru, ogledoval si to in ono, popraševal vojake, kako jim je, tudi k njim sedel in se vedel, kakor oče pri svojih sinovih. Le vprašaj starega vojaka, ki je služil »pod Radeckom« — naši so mu rekali »Ra-decek« —, in ne poneha kmalu pripovedovati o njem. Navdušenje zanj je bilo brezmejno. Vojaki so ga tudi opevali; pesem o njem — bodisi v tej ali oni obliki — je postala narodna pesem. Tu poda-
jemo jedno obliko v zabavo in pouk — ne jezikovni — mladim čitateljem.
Radecki.
Oj, zdaj na Laško pojdemo, Bog ve, če kdaj se vrnemo!
Banda nam bode špilala, Lepo nam bo muscirala.
Badecki pa na konj' sedi, Nas, mlade fante, on dobi.
Radecki 'ma sivo glavo,
Pa vendar gre na vojsko ž njo.
Radecki pa na konj' sedi, Pa rožniven'c v rokah drži.
Radecki je en prav' gospod, On bo premagal zmir povsod.
Radecki pa korajžo 'raa, Ker same mlade fante 'ma.
Radecki pa na konj' sedi, Pa oster meč v rokah drži.
Fantje, bodimo zdaj vesel', Ki smo ta lepa mesta vzel1!
Bila so mesta Lahova, A zdaj so pa Radeckova.
Vlan' so b'la Sardinčeva, Letos so pa Radeckova.
Verona je tud1 laška b'la, A zdaj je pa Radeckova.
Radecki je pa prav vesel, Ker je Milansko mesto vzel.
Radecki je pa žlahten mož, Je vojsko peljal skoz in skoz!
Radecki je pa fin gospod, Žulaj je pa največ' falot!
Le zahvalimo vsi Boga,
Ker nam še Bog Radecka da!
Radecki j' bil pravičen mož, Je bil cesarju na pomoč.
(Zapisal F. B.)
Pesem je po vsem Slovenskem razširjena, pa v raznih oblikah. Več ali manj je zna vsak Slovenec; to pa priča, kako priljubljen je bil Radecki slovenskim bojevnikom.
4gg^