Primorski Gospodar
liist za povspeševarcje kmetijstva v slovenskem primorju.
Ureduje Do mirt ko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p.
Izdaja ,,Goriško kmetijsko društvo
|teo. 1. f gorici, dne 15. januarja 1911. |ečaj ]|£f.
Obseg: 1. Moderno oskrbovanje sadnega drevja in pokončevanje mrčesa (Nadaljevanje.); 2. Dobri in slabi kravarji; 3. Novi način, po katerem se določuje količina alkohola v vinu ; i. Umna reja kuncev ali domačih zajcev; 5. Gospodarske drobtinice; (3. Poročila; 7. Na novo priglašeni udje »Gor. kmet. društvu«.
Moderno oskrbovanje sadnega drevja \r\ pokončevarije mrčesa.
Spisal F. F. P 1 e s k o t
diplomiran vrtnarski arhitekt, lastnik spec. tvrdke aa varstvo rastlin i. t. d.
(Nadaljevanje.)
Hrošči.
Poglavitni škodljivec vseh škodljivcev je jabolčni cveto-d e r (Anthonoinus pomorum). Ta hrošč spada med najnevarnejše sadne škodljivce, posebno pa je nevaren jablanam, ker jim uničuje cvetje in ovira s tem razvoj in zorenje sadja.
Ta hrošč spada k rilčkarjem. Njegovo truplo je skoraj jajčaste oblike ter meri brez rilčka 4 mm. Pokrovke merijo počez 1l/2 rnm. Rilček je razmeroma tenak ter nosi drobne tipalke. Očesi se nahajata na koncu čeljusti, ter nista izbuljeni. Nožice in tipalke so rjaste, glava, oprsje in zadek so večidel črni, a robi trebušnih obročkov so rdečkasti. Pikčasti vratni ščitek je rujavkast, ima ob straneh dve temnejši progi, a po sredi je bolj svetel. Pokrovke imajo po dolgem rujavo-rdeče črte, a preko srede z belimi lasastimi pikicami obrobljen pas. Prednji del je temnejši od zadnjega dela.
Ta škodljivec se pojavi koncem maja ali junija in živi skrit skozi celo leto po drevju v razpokah Iubada, v mahu in celo v zemlji. Oplojena samica ogloda spomladi cvetne popke in poklada v nje
svoja jajčeca. Iz teh jajčec se izvale v kratkem male, breznoge, močno-zabuhle ličinke, katerih glavica in vratni ščitek sta rujava. Njihovo truplo je rmenkasto in do 6 mm dolgo. Ker se žive ličinke s cvetnimi deli, ki služijo za razvoj ploda in se vsled tega daljni razvoj cveta prekine, se cvet ne razvije, uvene, porujavi in se nagrbanči. Pogostoma uniči ta škodljivec drevesu vse cvetne popke, posebno pa tedaj, ko je ob pokladanju jajčec lepo in toplo vreme in nastopi za tem mrzlo in deževno vreme, katero razvoj popkov ovira.
Za kakih 14 dni kasneje, se ličinka preobrazi v bubo. Če bubo-natančno pogledamo, opazimo na njej nožice in pokrovke in pod oprsje zavit rilček bodočega hrošča. Po kakih 8 dneh izleze iz bube hrošč. Ta hrošč ne napravi vidne škode; on prezimi, zato da poskrbi za nov rod, vsled česar je nevaren bodočemu cvetju.
Jabolčni cvetoder potrebuje po tem takem za popolen razvoj le kakih 5 tednov, živi pa v obliki hrošča skoraj eno celo leto in se plodi enkrat v letu
Zatiranje jabolčnega cvetodera se omeji toraj izključno le na hrošča, s čimer se omeji ne le število škodljivcev, ampak ublaži obenem tudi škodo, ki jo napravlja.
Če je sadno drevje nizko in mlado, se lakko vsi po cvetoderu napadeni popki poberejo in sežgejo; s tem se zagotovi vsaj bodoči
Tu ne pomaga nikako škropljenje ali katerosikoli drugo sredstvo, ker ne more raztopina do živega ličinkam in bubam, ki so v cvetih skrite. Pri visokem in starejšem drevju, kjer se ne dado napadeni popki zlehka pobrati, poskrbeti je treba, da se polovi kolikor mogoče mnogo liroščev. — Najprimernejši čas za to je takrat, ko po-klada samica jajčeca t. j. v marcu in aprilu. O tem času naj se razgrnejo o lepih in toplih dneh v jutranjih urah pod drevjem rjuhe ali kake vreče, vzame nato kak drog in z njim otrese hrošče z drevesa, da popadejo otrpli na razgrnjene rjuhe. Hrošči naj se nato poberejo in pokončajo. Pazi naj se pa, da hrošči ne uidejo ali da ne obvise na plahtah. Najlaže se umore, če se vržejo v tak apneni belež„
Pod. 1. Jabolčni cvetoder.
kateremu se je dodala večja množina petroleja. Za otresanje hroščev so najbolj pripravni ne predebeli, sicer pa elastični kolci na katerih gornji konec naj se pritrdi kovinast, v cunjo zavit kavelj, da se veje med otepanjem ne ranijo. Na enak način naj se otresa veje v maju in še celo kasneje. Če je hladno vreme, izda otresanje malo ali celo nič, ker se hrošči o takem vremenu poskrijejo v zimska prebivališča. Nasprotno pa ostanejo na vejah, če pada rahel in gorak dež.
Prav dobro sredstvo za lovenje hroščev pozimi so Pleskotovi kolobarji. Jabolčni cvetoderi se namreč poskrijejo pozimi v skorjine razpoke in špranje itd, zato pa so oni, ki vedo za hroščevo navado, to izkoristili in nadomestili naravna skrivališča z umetnimi. S temi poslednjimi se da poloviti brez posebnega truda velika množica hroščev. V ta namen se ostrže v jeseni z drevja mah in lišaje, stara
skorja se skrbno postrže in vse velo in po tleh ležeče listje odstrani iz vrta. V oktobru, kvečem v novembru se privežejo kolobarji okrog drevesnih debel 1 - 1 '/2 m visoko od tal, posebno pa krog jablan. Hrošči, ki plazijo po deblu navzgor, se zbirajo v teh kolobarjih.
j Čim nastopi prvi mraz, se lahko kolobarji odvijejo in s hrošči vred sežgeio. Ko Tod. 2. Plcskotov kolobar. se k0i0barjj snemajo, naj se preišče tudi del
debla pod kolobarjem in hrošči, ki bi se slučajno tam poskrili, s kakim tršim predmetom zmastijo. Kolobarji naj se puste najdalje do konca februarja na deblih, kakor hitro je pa nastopilo toplejše vreme, se morajo pobrati in uničiti, sicer zapuste hrošči o bolj gorkem vremenu skrivališča in zlezejo na drevje. Dobro je, če se priveže nad te kolobarje še druge kolobarje, ki so se namazali s kakšnim lepilom, ker se polove obenem hrošči, ki lazijo z drevja navzdol. Takšni kolobarji služijo obenem v to, da se polove gosenice malega pedica.
Če se sadjerejec natančno drži tega navodila, je v stanu rešiti drevo skoraj docela tega škodljivca. Dokazano je, da ne škoduje ta hrošč v toliki meri pozno cvetočim in krepko rastočim jabolčnim vrstam, kakor pa zgodaj cvetočim.
Enako škodo, kakor je gori opisana, napravlja na hruškovem in pogostoma tudi na jabolčnem cvetju liruškov cvetoder (Antho-nomus), ki je prejnavedenemu škodljivcu precej podoben.
(Sledi še.)
Dobri in slabi kravarji.
Neki H. Burghauser piše o tem v „Gospod. Glasniku"
sledeče: Znano dejstvo je. da daje isto število krav mnogo več
mleka, če jih molzejo dobri, kakor pa če jih molzejo srednji ali celo slabi kravarji.
To dejstvo se je že večkrat dognalo s poskusi in praktičnimi študijami v zadnjem času od prof. dr. T. Henckla v Weihenstephanu na 12 kravah, ki so se pomolzle po dvakrat na dan in sicer zjutraj in zvečer. Enkrat jih je molzel dober, drugokrat slab kravar in pri vsakem molzenju se je natanko dognala množina mleka in njegova tolšča.
Tako je dognal prof. Henckel, da so namolzli dobri in slabi kravarji pri istih kravah različne množine. Pregled nam kaže sledeča tablica:
Štev. krave	Dober	kravar	Slab	kravar
	mleka kg	tolšče gr	mleka kg	tolšče gr
42	14-8	547-9	11-1	310-5
31	80	306-4	6-0	168-5
47	89	356-9	7-8	236 9
74	5-8	276 0	5-2	2109
72	5-0	220 0	4-7	185-7
33	9-9	4131	8-7	312-0
17	12-4	449-4	11-6	330-6
48	7-7	311-7	7-1	240 9
11	90	418-8	8-0	305-3
50	10-0	344-0	89	215-3
Skupaj . . 105-5 kg 4133'2 gr 917 kg 2857 8 gr
Te številke nam v prvi vrsti jasno kažejo, da ima mleko, ki ga je namolzel dober kravar, 3 90 odst. tolšče, ono pa, ki ga je namolzel slab kravar, le 311 odst. Razun tega je množina mleka pri dobrem kravarju večja za 15 odst, množina tolšče pa celo za 43 odst. večja, nego pri slabem kravarju.
Sicer številk, ki smo jih tukaj navedli, ne smemo smatrati za splošno veljavne, vendar so nam dokaz, da se lahko najdejo celo taki veliki razločki; zato naj gleda umen živinorejec pred vsem na to, da bo imel dobre kravarje, ker bo imel sicer veliko škodo na mleku in na živini.
V praksi se je že večkrat obravnavalo prašanje, ali je boljše krave molzti dvakrat ali trikrat na dan in ali se dobi pri trikratni molži toliko več mleka, da se poplača trud
Splošno je na to prašanje zelo težavno odgovoriti, vendar pa so pokazali večkratni poskusi, da se pridobi pri trikratni molži 15 odst. mleka in kar je za mlekarja posebno važno, tudi za ravno toliko več tolšče in suhe tvari Iz teh preiskav se je sklepalo, da se morajo pasme, ki dajejo prav obilo mleka, na vsak način trikrat molzti, vsaj tako dolgo dokler doje in dajejo še obilo mleka.
Če pa v praksi vzlic temu čujemo, da zadošča dvakratno molzenje, izhaja ta nazor iz tega, ker je za Švicarja vedno bolj komodno pomolzti krave samo dvakrat na dan; seveda se švicarski, najeti kravar iz tega vzroka trudi, da bi svojega gospodarja prepričal o tem in da daje s praktičnimi poskusi navidezne dokaze, ki govore proti trikratnemu molzenju in za dvakratno. Toda o tem bomo govorili še pozneje.
A tudi z gospodarskega stališča je trikratno molzenje opravičeno in vredno priporočila.
Velike važnosti je, da se krava popolnoma izmolze; če namreč pri trikratnem molzenju krav namenoma ne pomolzemo popolnoma, pri dvakratnem pa. potem dosežemo seveda na videz isti uspeh in vendar je to samo premišljeno sleparstvo.
Tako delajo večkrat najeti švicarski kravarji, če hočejo svojemu gospodarju dokazati, da je dvakratno molzenje zadostno in povrh še cenejše.
Kolikokrat se je že marsikateremu mlekarju zgodilo, da mu je kravar z nepopolnim molzenjem pokvaril kako dobro dojnico.
Dober, teoretično in praktično izobražen kravar, ki nima samo ljubezni in navdušenja za svoj poklic in svoje delo, ampak ki skuša tudi iz poverjenega mlekarstva doseči največi dobiček, bo natanko pazil na naslednja pravila in gledal tudi na to, da se bodo njemu v hlevu podredjeni ljudje ravnali po njih:
1.	S kravami se ne stne neprijazno ali surovo ravnati, ampak lepo, da se dado mirno in lepo pomolzti.
2.	Vime naj se pred molzenjem dobro razkuži, najboljše z OT do 0'2 odstotno raztopino formalina, nato pa dobro obriše s kako suho ruto, da se mleko ne onesnaži.
3.	Krave naj bodo vedno snažne, zato naj se večkrat osnažijo; če se živali koža dobro neguje, se počuti žival mnogo boljše.
4.	Nastilja naj se pridno in tudi gnoj skrbno izkidava, da bodo imele krave prijetno in snažno ležišče.
5.	Skrbi naj se za svež zrak, vendar pa pazi, da ne bodo krave na prepihu.
6.	Krave naj se krme šele po molzenju, da bodo med molzenjem mirne.
7.	Skrbeti treba za vzorno snago ne le v hlevu, ampak tudi v shrambi za mleko; kravar naj si pred vsakim molzenjem umije roke z milom ali z 01 do 0-2 raztopino formalina in dobro otre s kako suho in snažno obrisačo.
8.	Posoda za molzenje naj bo vedno snažna, izmije naj se dobro po vsakem molzenju z vročo vodo, ki se ji tu in tam doda nekaj sode, in na prostem dobro posuši.
9.	Seske treba v začetku gladiti, da mleko laže pride; zelo priporočljivo je molzenje s celo roko, pri čemur kravar samo malo pritiska.
10.	Krave se morajo vsakrat čisto in popolnoma izmolzti, ker se sicer zamašijo z ostalim mlekom mlečne žleze in dajejo krave potem manj mleka.
Kakor vidimo, je najbolj važno, da oskrbuje molzenje iz-učeno in zanesljivo osobje, dasi je zelo težko dobiti dobre in zanesljive kravarje.
S primerno organizacijo, nagradami pri tekmovanju v molzenju, z nastavljanjem posebnih mlekarskih konzulentov kakor tudi s prirejanjem tečajev za molzenje bi se lahko vzgajalo zanesljivo osobje za hlev in molzenje.
Novi način, po katerem se določuje količina alkohola v vinu.
Za vinsko kupčijo je jako važno, ako se da določiti količina alkohola v vinih natančno na kak priprost način. Onih poti, po katerih se je določeval alkohol v vinu doslej, se ni možno posluževati
■v vsakem posameznem slučaju, kajti porabi se v to precej časa, z druge strani pa stanejo te priprave precej.
Po starem načinu, t. j. potom destilacije se da določiti alkohol v alkoholičnih zmeseh sicer natančno, a porabi se za to mnogo časa in če primerjamo korist te določitve z onim, v kar služi, stane ta določitev nekoliko preveč. Da se sicer določiti alkohol natančno tudi z drugimi pripravami, kakor z Ebulliskopom Malligand, kateri pa stane 90 K in z Vabirometrom ; ta poslednji se pa že "radi njegove oblike ne priporoča. V zadnjem času se je posrečilo izumiti neko drugo pripravo, s katero se da določiti količina alkohola v alkoholičnih zmeseh natančno in katera stane obenem mnogo manj od prejomenjenih.
Določevanje alkohola s to pripravo se opira na raztopnost etera v raznih kapljinah. Eter je namreč kapljina, ki se v vodi ne topi, pač pa se topi v alkoholu in v alkoholičnih zmeseh in sicer se raztopi v slednjih temveč etera, čimveč vsebujejo alkohola, in obratno. Kakor je vsakemu znano, je tudi vino tekočina, vsebujoča večjo ali manjšo količino alkohola. Če se vlije toraj v vino neka gotova mera etera, se gotova količina etera v vinu raztopi, a neka gotova količina ostane neraztopljena. Ker je pa eter lažji od vina, plava, če se v vinu ni raztopil, na površju tega. V vinu pa se raztopi tem večja količina etera, čimveč alkohola vino osebuje in obratno.
Ta priprava obstoji iz naslednjih delov: a) iz takozvane birete ali ozke in na kubične centimetre razdeljene steklene cevi, katera se s pomočjo steklenega ključa, ki je vdelan v spodnji del, po potrebi lahko odpre ali za zapre. Cev je zaznamovana spodaj z ničlo a zgoraj s številko 20; b) iz steklenice posebne oblike, v katero se dene vino, ki se ima preiskati. Nadalje se nahaja v leseni skrinjici nategačica, držeča 20 cm3 in druga, držeča 16 5 cm3 obenem pa še steklenica z alkoholom in druga z eterom. Podoba 1.
Ko se hoče določiti alkohol v vinu, ravna naj se tako-le: Pobere naj se iz skrinjice vse, kar se v nji nahaja, nato naj se skrinjica zapre in utrdi bireta vertikalno v gornji pokrov in nalije v njo alkohol do črtice, zaznamovane s številko 20. Za tem naj se vzame z nategačico 20 cm:! vina, spusti nato v steklenico a poleg tega naj se vzame z nategačico 16 5 cm:l etera in doda vinu ter dobro premeša.
Ko je to dovršeno, naj se dene steklenica, v kateri je vino vmešano z eterom, pod pipco birete in dokapa polagoma alkohol
vinu. Ko bi ne imelo vino nič alkohola v sebi, spustiti bi se mora iz birete v vino ves alkohol, da bi se vinu dodani eter raztopil. Ker pa vsebuje vino že od narave neko gotovo količino alkohola, zato zadošča, da se spusti iz birete v vino za toliko kub. centimetrov alkohola manj, da se ves eter raztopi, kolikor ga vsebuje vino samo na sebi. Ko se je ves eter v vinu raztopil, naj se z dokapanjem alkohola k vinu preneha. V bireti ostane toraj potem, ko se je eter v vinu popolnoma raztopil, neka gotova množina alkohola. Pogleda naj se toraj natačno, koliko cm3 alkohola je še ostalo v bireti. Množina cm:i alkohola, ki je ostala po dokončanem preiskovanju v bireti, odgovarja natančno odstotkom alkohola, ki jih vino vsebuje.
Da se pa ve, kdaj se je nakapljala v vino zadostna množina alkohola, zato je potrebno. da se alkohol polagoma dokapa, posebno pa ko je v vinu malo več neraztopljenega etera in da se opazuje, kakšno barvo ima vino. Vsako vino je namreč več ali manj barvano, eter pa je brezbarven, razen tega je poslednji obenem lažji od alkohola in vode, oziroma vina, vsled česar plava na vinu, če se ni v njem raztopil. Eter izgine toraj iznad vina le tedaj, če ima vino toliko alkohola, oziroma če se mu je dodalo toliko alkohola, da se lahko popolnoma raztopi. Ko se toraj eter iznad vina zgubi ali zgine, naj se z dokapanjem alkohola ustavi.
„Zeitschrift fiir Oenologie" piše o tej pripravi naslednje: Sodba slovitih strokovnjakov, med temi ona prof. W. Seiferta, ravnat, viš. vin. in sadj. šole v Klosterneuburgu, in naše lastne izkušnje so me-rodajne dovolj, da lahko prerokujemo temu novemu načinu za določevanje alkohola veliko prihodnjost. Ta nov način se da uporabiti za določevanje alkohola pri vseh alkoholičnih tekočinah t. j. za žganjarsko drozgalico, žganje, pivo, ocet itd. v prvi vrsti pa za vino. Vsled teh dobrih lastnosti pridobi ta priprava mnogo na veljavi, vrhu tega pa ne stane mnogo v primeri z onim, v kar služi, ter je obenem priprava, ki je neobhodno potrebna v kletarstvu.
Podoba 1.
Znani strokovnjak „P" piše o tej pripravi 4v „Allg. VVeinzeitung'' med drugim sledeče: „Za vsako posamezno določitev s to pripravo s^tj	se rabi dve minuti, na-
sprotno pa se rabi za določitev alkohola z Ebu-lioskopom Malligand 12 do 15 minut, a za ono potom destilacije še mnogo več časa.
Ker je določitev s to pripravo tako zanesljiva, kakor z drugimi natančnimi aparati, nadejati se je, da se tudi ta novi način v praksi kmalu uvede in sicer tolikanj prej, ker stane ves aparat že sedaj na početku malo (K 35*—) in stane vsaka posamezna določitev alkohola razmeroma nialo. Tu opisana priprava se dobi pri tvrdk Anton Eichler, Dunaj, IV/I, Favoritenstrasse 20.
H
Podoba 2.
Umna reja kuncev ali domačih zajcev.
Sestavil P. St. Pol en č an.
Uvod.
Zakaj se rede pri nas kunci vtako mal meri? Nevera, da lahko prinese tudi reja malih živali poljedelcu mnogo koristi, se kaže pri Slovencih ne samo v perot-ninarstvu, temveč tudi v reji kuncev. Akoravno, kakor sem že rekel, slišimo vedne pritožbe o draginji mesa, le redko zašle-
dimo stremljenje po pripomočkih zoper njo; in tak pripomoček lahko imenujemo umno kuncerejo. Pri nas je še v „navadi", da nima posebnega ugleda, kdor uživa kunčje meso, akoravno je ta predsodek popolnoma neumesten. Razven tega se nahaja tudi prazna vera, da se družijo z zajci podgane. Če ti kdo dragi čitatelj, kaj takega pove, zavrni ga in pouči o resnici. Po naravnem zakonu je to popolnoma nemogoče. Podgane so kuncem zelo nevarne živali. Često pomore vse mladiče in tudi starci niso popolnoma varni pred njimi. Za to je treba pripravnega hleva. Kako se ima toraj ravnati s kunci, da se jih redi z uspehom, hočemo v tej razpravi natančno povedati.
Reja kuncev pri drugih narodih in njena zgodovina. „Kunčje meso mora postati ljudska hrana", tako se spodbujajo Nemci in drugi narodi med seboj k reji kuncev.
Ta že jako lepo cvete na Francoskem in Angleškem. Ni je tam večje pojedine, za katero bi se ne pobilo večje število kuncev. Tudi v imenitnih hotelih se nosi tamkaj na mizo kunčje meso. — Nemci se že dolgo trudijo, da bi pridobili kuncu zasluženo mesto na mizah širših krogov svojega naroda. Nebroj društev, mnogo knjig in listov deluje v tem smislu. Zaradi tega pa pri Nemcih kuncereja tudi zelo napreduje. Le Slovenci smo mrtvi za to koristno in zabavno panogo kmetijstva. Malokateri časopis se peča s kuncerejo. Predno govorim o koristi umne kuncereje, moram govoriti o njeni zgodovini, kolikor je znane.
čuditi se moramo, na kak način je nastal naš kunec iz divjega zajca. Že na prvi pogled ga loči od njega njegova barva. Ko se domačemu divjemu zajcu ni bilo treba več boriti za obstanek in za vsakdanji živež, izginili so tudi pripomočki, s katerimi se je uspešno skrival pred zasledovalci, — predvsem barva, ki jo podivjani kunec zopet dobi nazaj. — Prvotna domačija kunca t. j. udomačenega zajca je brezdvomno Španija, od katere je prejel tudi svoje ime, kajti beseda „špan" pomeni v feniškem jeziku kunca. Od tod se je širil proti izhodu in sedaj je razširjen po vsem svetu. Celo v Avstraliji in Holandiji se nahaja v neizmernih množinah, tako da je že škodljiv, ker dela domači živini nevarne rove v zemljo.
Različno podnebje je vplivalo na kunca, da se je razvil v različna plemena. Razvitek današnjih plemen spada v 18.
stoletje. Da so ljudje že zgodaj spoznali korist reje kuncev, nam dokazuje neki prijatelj 17. stoletja, ki uči, kakšna znamenja mora imeti za njo sposoben kunec, dočim še njegovo razširjenje spada v stari vek.
Korist reje kuncev. Često se govori: kuncereja je otrokom v zabavo! Če pa trezno pomislimo, spoznamo kmalu, kakšnega pomena mora biti umna kuncereja za marsikaterega. O sedanji draginji govejega mesa se lahko pride do cenega, enakodobrega kunčjega mesa; marsikatera, tudi ubožnejša, rodbina bi se lahko veselila ob nedeljah dobre kunčje pečenke, kajti kunčje meso je tako tečno kot govedina, kokošje pa celo prekosi.
Kunec pa se ne redi s pridom samo za dom, ampak z njim se da že tudi prav dobro tržiti. Dandanes se po kuncih že splošno močno povprašuje. V 12. stoletju se je plačala za enega kunca vsota kakor za pitanega prešiča in tudi dandanes se plačuje za izvanredno lepe kunce neverjetno velike svote.
Često se zgodi, da pridobi štiri ali pet zajk, ki, kakor pozneje povedano, živijo na prostem v ograji, na jesen iastniku 80 — 100 K. S tem je o vržena vsaka trditev, da se reja kuncev ne izplača. Dražja seveda pride tistim, ki žive v mestih in morajo krmo kupovati; vendar se še vedno prav dobro izplača; gotovo morajo imeti kunci pripravne h!eve in potrebno postrežbo, zlasti je pa pravilno ravnanje z njimi velike važnosti.
Predno pa hočemo o tem govoriti, se moramo seznaniti z nekaterimi važnejšimi pasmami.
Pasme.
Navadni ali nemški kunec.
Često mu pravimo tudi kravji ali hlevni kunec. Ta je ena najmanjših pasem. Le redko doseže 2'/2 kg. Pri nas najdemo več te pasme; često je pomešana tudi z drugo. V drugih deželah so tega kunca že večinoma izpodrinili njegovi večji bratje. Škoda, da so se v prejšnjih časih tako malo pečali s to pasmo; dandanes seveda se tega ne da več popraviti, ker so si že druga večja plemena pridobila svetovno ime. Ker se s to pasmo poprej nikdar ni umno postopalo, je zaostala za vedno, to se
je godilo v misli, da bi ta mala pasma ne mogla biti tudi dobičkanosna.
Nemški kunec je najbolj podoben divjemu zajcu in je navajen našega podnebja ter zato bolj čvrst. Njegova brezmerna plodovitost in zadovoljnost sta obče znani.
Samec ima široko glavo, medtem ko je samičja ozka. Nemški kunec se nahaja v vseh živalskih barvah; vendar najboljše in najbrž najstarejše so pač živali sive dlake. Ušesa merijo približno 12 cm.
Kunci, ki so postali iz križanja nemškega kunca z belgijskim velikanom, so zelo plodoviti, z vsem zadovoljni in potrpijivi, samice so dobre matere, kakor one čiste nemške pasme, a veliki so kakor belgijski velikani.
V nemški pasmi se smatra kot pogrešek kriv rep in podvratnica.
Po »Zadrugi".
(Nadaljevanje sledi.)
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Kako naj se ravna s konjem, ki se je segrel. Ako se
je konj vsled težkega dela ali pa nagle vožnje segrel, snemi mu opravo koj, ko pride domu, in vodi ga potem nekoliko časa na prostem okoli. Če je slabo ali zelo mrzlo vreme, deni konja v hlev in drgni ga s suho slamo tako dolgo, dokler se popolnoma ne posuši. Krme daj mu šele potem, ko se je popolnoma osušil.
Tudi umazane noge ali z blatom oškropljeni trebuh mu dobro odrgni in osuši, a nikdar ne peri konja z morno ali gorko vodo, na vsak način pa ne takrat, ko ga imaš vpreči ali ko se konj vrne z dela. Prav dobro tekne konju, ako ga pozimi zvečer pred počitkom opereš z mrzlo vodo ali če ga pelješ poleti v tako čisto vodo, kjer se lahko sam okoplje.
Zakaj so tvoji travniki preraščeni z mahom? Večinoma vsled pomanjkljivega gnojenja. Prepričal si se mogoče že sam, da izgine mah po primernem gnojenju popolnoma s travnikov
in da zraste namesto njega žlahtna trava. Če boš samo mah strgal s travnikov, travnikov gotovo nikdar ne izboljšaš. Da pa travnike izboljšaš, uničevati moraš mah in skušati, da pri-pornagaš k razvoju trav. To dosežeš pa s temeljitim brananjem in gnojenjem travnikov. Če travnik podolgem in počez z brano povlečeš, izpuliš mah in tla prerahljaš, kar travniku zelo koristi. to pa moraš storiti pred vsakim gnojenjem, če hočeš imeti zaželjen uspeh. Za gnojenje porabiš lahko lesni pepel, dobro uležan kompost, Tomaževo žlindro in žveplenokisli kali.
Osnažite sadno drevje! Če pogledamo pri naših sadjerejcih starejša debla sadnega drevja, zapazimo, da so večinoma močno obrastena z mahom in lišaji. Če mah in lišaj ostržeš, zagledaš raz-pokano in plesnivo lubad in če še bolj natančno lubad preiščeš, zagledaš po razpoklinah raznovrstne sadne škodljivce in njihovo zalego, sicer jih najdeš že v mahu samem. Mah in lišaji sicer sadnemu drevju naravnost ne škodujejo, ker se ne žive od drevesnega soka, ampak sprejemajo potrebno hrano iz ozračja, škodujejo pa kolikor toliko sadnemu drevju, ker nudijo zavetje škodljivemu mrčesu in pre prečijo drevesno dihanje. Ker so sadnemu drevju le v kvar, zato je vsakega sadjerejca sveta dolžnost, da mah, lišaje in staro razpokano skorjo ostrže z debel ln starejših vej. Da se nesnaga z drevja odpravi, vzame naj se drevesna strgulja- ali grebljica, ki je podobna grebljici, kakršno rabijo dimnikarji za ostrgavanje dimnikov.
S tako grebljico ostrgaj toraj že sedaj in sicer o vlažnem vremenu vsa z mahom in lišaji obrastena debla in veje in če je stara lubad, tudi to, a pazi, da pri strganju mlade — tenke lubadi preveč ne raniš.
Preden se lotiš strganja, razgrni pod drevesnim kapom po tleh rjuhe za znašanje stelje, da uloviš vso nesnago v nje. Ko si drevo pošteno ostrgal, spravi nesnago kam na kup, primešaj ji nekoliko suhe slame ali stelje in vse skupaj sežgi. Kajti če spraviš to nesnago samo na kup in jo pustiš, oživi mrčes, ki je bil skrit v njej, spomladi zopet in se povrne na sadno drevje.
Da se drevesna lubad še bolj pomladi, kar zelo pripomore k debelenju debla in vej, napravi iz sveže ugašenega apna belež in namazi ostrgana debla in veje. Če debla in veje s takim ostrim be-ležem namažeš, pomoriš obenem še oni mrčes in njegovo zalego, ki je ostala po strganju na drevj u.
Superfosfat je umetno gnojilo, ki se napravlja iz kosti ali pa iz rudnine, „fosforit" zvane. Iz kosti uapravljen superfosfat s
prodaja pod imenom „kostni superfosfat", oni iz fosforita pa poet imenom „rudninski superfosfat". Obe vrsti superfosfata pa sti enako dobri fosfornati gnojili, seveda pa le tedaj, če vsebujeta primerno množino v vodi raztopne fosforove kisline. Da se dobi kostni superfosfat, se izluži iz kosti najpoprej tolšča, na kar se kosti zmeljejo in polije ta moka z žvepleno kislino ali hudičevim oljem. Ko pride težko v vodi raztopno kostno fosforovo kislo apno z žvepleno kislino v dotiko, spremeni se del tega apna v taksno tosforovo-kislo apno, ki je v vodi lehko raztopno.
Superfosfati vsebujejo navadno 12 do 18 odst. v vodi raztopne fosforove. Po odstotkih v vodi raztopne fosforove kisline se ravna potem tudi cena tega gnojila. Pri superfosfatih se izraža v vodi raztopila fosforova kislina s številkami in sicer l2/14, 1,/l6 in lt!/18. Ta števila pomenjajo, da ima prvi sicer 12, lahko pa tudi več, drugi 14,, lahko pa tudi kaj več, in tretji 16, lahko pa tudi kaj več odstotkov v vodi raztopne fosforove kisline.
POROČILA.
„Gospodarsko društvo" v Krepljah je imelo, kakor se nam je sporočilo, v nedeljo dne 11. decembra redni občni zbor. Glasom letnega poročila je znašal denarni promet v prejšnjem društveni.m letu 47.139 K 94 v. Društvo je prejelo od visoke vlade in goriškega deželnega zbora precejšnjo podporo ter je kupilo pri postaji Dutovlje-Skopo tik ceste 3625 mž zemljišča, na katerem bo zidalo spomladi društveno skladišče.
Kakor je razvidno iz poročila, napreduje to društvo jako dobro, zato toplo priporočamo Kraševcem. bivajočim v njega bližini, naj pridno pristopajo k temu prekoristnemu gospodarskemu društvu.
Pogumnim odbornikom pa kličemo: „Le pogumno naprej v prid in korist neustrašljivim Kraševcem!"
Mednarodni kmetijski kongres. Pri seji takozvane „Com-mission internationale d' agriculture", kateri so prisostovali tudi zastopniki dunajskega c. kr, kmetijskega društva, se je sklenilo prirediti IX. mednarodni kmetijski kongres leta 1911 v
Madridu in sicer v maju. Na lem kongresu se bodo razmotri-vala razna gospodarska vprašanja.
Kdor želi imeti natančen program o tem kongresu, naj se obrne na »K. k. Landwirtschafts-Gesellschat't in Wien", L Schauflergasse 6.
Dražbeni razpis. Goriški deželni odbor razpisuje dobavo raznih konsumnih predmetov, ki jih bo potreboval za tukajšnjo »Deželno umobolnico Franc Josip I." Ponudbe v zapečatenih ovitkih je predložiti deželnemu odboru do 20. januarja 1911 dopoludne.
Predmeti, ki jih bo dobavati od 1. februarja 1911. do 31. julija 1911. so naslednji: Fin kruh, navaden kruh, testenine in mleko, oni pa. ki jih bo dobavati od 1. februarja 1911. do 31. decembra 1911 so: Goveje meso, telečje meso, kava, kavina primes, riž, polenovka. sir in sicer ementalec in svež bovški sir, suh fižol, krompir, posušena zelenjava, slanina, prešičja mast, olje, kis, surovo maslo, jajca, rumena moka, sladkor, sol, milo in vino.
Pojasnila o množini oziroma količini in o kakovosti predmetov in o načinu dobave daje oskrbništvo umobolnice in sicer ob delavnikih od 11.— 12. ure predpoldne.
Pokušnja vin. Tržaški »Trgovski muzej" je sklenil prirediti letos pokušnjo primorskih vin, da dožene, kakšna vina se pridelujejo v eni ali drugi primorski pokrajini, oziroma če so ta vina pripravna za svetovno kupčijo. Vina, ki se pošljejo na to pokušnjo, se toraj ne bodo premirala.
Uvaževaje važnost te pokušnje za goriško vinogradništvo, se je obrnilo »Goriško kmetijsko društvo" s posebno okrožnico do nekaterih naših vinogradnikov in jih naprosilo, da naj bi mu odstopili brezplačno po 3 buteljke takega vina, ki se prideluje na Goriškem v večjem.
Tema vabilu se je odzvalo že precejšnje število vinogradnikov, kdor pa vzorcev za poskušnjo še ni poslal društvu, je naprošen, da stori to vsaj do sobote 2 1. t. m.
Živinska kuga v gobcu in na parkljih. Živinska kuga v gobcu in na parkljih razsaja sedaj že po vseh avstrijskih deželah. dalje na Ogrskem, v Hrvaško-Slavoniji in v Bosni-Her-cegovini. Da se je ta kuga tako močno razširila, kriva je največ zanikernost in brezbrižnost nekaterih živinorejcev in ži-
vinskih prekupcev, kateri izbruha kuge pri svoji živini sploh niso naznanili ali pa so to storili prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci občine s sejmskimi pravicami, kakor tudi drugi, ki imajo opravka z živino (govedo, prešiči, ovcami in kozami), obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, naj izbruh kuge v gobcu in na parkljih ali tudi le sum te kuge nemudoma naznanijo županstvu ali pa bližnjemu okr. živinozdravniku. Kdor izbruha te kuge ne naznani, kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 K. Kdor pa po malomarnosti kugo zanese med med drugo živino, kaznuje se z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev, oziroaz denarno globo od 50 do 200 K. A ko pa zakrivi do-tični večjo nevarnost za kmetijstvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do 2 let. Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so zapostavile lastne koristi ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanile in s tem pripomogle, da se je preteča nevarnost omejila, podeliti premije od 10 do 50 K.
Na novo priglašeni udje „Goriškemu kmet. društvu".
1.	Štemberger Franc — Štjak 39	7. Lutman Ivan — Vogersko 88
—	Sežana.	— Volčjadraga.
2.	Komel Andrej — Loka —	8. Kovačič Franc — Sv. Lucija 65 Kronberg.	9. Vodopivec Vinko, vikar —
3.	Filipič Ivan — Grgar.	Kronberg-Solkan.
4.	Tomšič Ivan — Sovodnje.	10. Legiša Josip — Mavhinje 10
5.	Konič Josip — Jamlje — Tržič.	— Nabrežina.
6.	Peternel Janez — Gor. Vas 8	11. Svetlič Anton — Brestovica
—	Kanal.	26 — Tržič.