Januš Golec: Moč kranjske molitve. (Zagorska.) Večkrat sem že povdarjal, da so Hrvati-Zagorci bogamolni narod in so ravno v tem oziru naravnost vzgledni. Vsako leto opravi hrvatski Zagorec dvojno romanje. Najmanjši bajtarji, ki posedajo poleg kočure ter par slogov zemlje še po en kravji rep, gredo v procesiji k Majki božji na Bistrico ter k sv. Roku v Kumrovac. Bistriška Majka božja je za dušne potrebe; kumrovski sv. Rok za odpomoč pri telesnih nadlogah in za zdravje pri živini. Imovitejši Zagorci, ki imajo hiše, grunt in blago (živino) v hlevu ter vinograd, opravijo eno božjo pot na Bistrico, kjer si operejo ter otešijo duše, drugo k sv. Urbanu na Vino goro, da bi jim očuval ta svetec vinograde pred točo ter raznimi uimami. Vina gora je prav razsežna župnija med Deseničem ter Pregrado. Farna cerkev stoji na ljubkem, ter skoro navpicnem hribu,, ki je obdan krog in krog z vinogradi. Ne smemo misliti, da so ti vinski nasadi enaki ali vsaj podobni onim po naših Slovenskih goricah, ali sploh po štajerskih vinorodnih krajih. Dalec ne! Vino, ki je pridelano pa levi strani Sotle in to po celem Zagorju je mehko, lahko in brez vsake vsebine. Ako je leto količkaj soluno, se oprime tudi zagorskega grozdja nekaj sladkorja, ali joj za grlo, ako je vreme bolj mokrotno ter brez poletne vročine in brez jesenske toplote. V takih slučajih je pristen Zagorec kisel v toliki ostrini, da gre o njem pregorov: Ako bi ga ulil jalovi buši (mršavo bosansko kravše) na rep, bi povrgla! Naj bo tak ali tak, Zagorci so zadovoljni s svojim vinskim pridelkom, ker za prodajo in izvoz ne pride v poštev. Kar Zagorec pridela v vinogradu, to popije njegova vesela družina in če tudi veckrat popiva — do dana beloga! V vinogorski farni cerkvi, ki je res velika, lepa ter prostorna, je poleg drugih, za Hrvate važnih svetnikov stranski oltar, katerega čuva vinogradniški patron sv. Urban. Je to umetniško izdelan oltar, svetnik ves zlat, na knjigi v rokah ima pozlačeni grozd, na papeški palici bogzna koliko raznobarvnih grozdov, katere so navesile razne procesije, ki so ga prosile odpomoči zoper to in ono trtno bolezen. Enkrat koncem maja, ko se da prerokovati, kak in kolik bo vinski pridelek, so praznovali Zagorci na Vini gori urbansko nedeljo. Ta dan se je zbralo na tem stožastem hribu vse iz celega Zagorja, kar se zanima poleg konize še za vinsko kapljo. Vinogorska urbanska nedelja, je bila veličastna cerkvena slovesnost, katero so oznanjali že en dan poprej streli iz topičev, na praznik sam je svirala deseniška banda, bilo je ve&pridig, več sv. maš, petja ter molitve toliko, kolikor je kril vernikov hram božji in prenesla trata pred cerkvijo. Iz Sotelske doline ni hodil nikdo po pomoč k sv. Urbanu na Vino goro, bila je to izkljucno hrvatska božja pot. Leta 1895. je zgubila vinogorska urbanska nedelja za dolga leta ves sloves in to radi tele nesrece: Omenjenega leta je bilo urbansko žegnanje izredno solnčno in je privabilo na Vino goro na tisoče Zagorcev. Se razume, da je bil prostorni hram božji pri veliki službi božji ob 10. uri natrpano poln pobožnih romarjev, istotako trata pred cerkvijo. Pridigoval je deseniški gospod kaplan in ravno v sredini ganljivega govora je zaoril po cerkveni tišini iz ženskega grla krik: »Ljudje božji, rešite se, bežite, stolp se po^ra!« Med množico se je zazibal klopčič prestrašenih, vse je začelo upiti za ono noro baburo: »Bežimo, stolp se podira!« Gospod pridigar je svaril na ves glas s prižnice, vse zaman, nikdo ni mogel več spametovati trenutno preko vseh plank razuma in uvidevnosti prestrašenih ljudskih množic. Vse je tiščalo med krikom ter stokom proti glavnlm vratom, ki so bila trenutno tako zaphana z zbeganci, da ni mogel nikdo skozi. Ko so čuli ljudje zunaj cerkve krik v cerkvi, so ti udrli prvi navzdol po vinogradih in šele po begu teh, so se prerili najmočnejši skozi glavna vrata, za temi so pritisnili slabejši; vsi preplašenci se niso mogli na trati razviti za beg in tako je zašel ta klopčič v farovško veliko parno, ki je bila napol zidana, napol iz lesa. Pod silnim pritiskom stoterih pehajočih in suvajočih se ljudi so odnehale tudi stene na parni, zrušila se je na glave nesrečnikov. Zopet drugi so brzeli liki ponoreli preko teh pokopanih navzdol in vsak v smeri proti svojemu dorau. Vsi ti nepopisno grozni prizori so se doigravali dobrih deset minut. V cerkvi in na hribu je bilo slišati po begu le še krik pohojenih, pogaženih, ranjencev pod ruševhiami parne in rohljanje umirajočih . . . Katera od žensk je viknila oni ponoreli a usodepolni krik, se ni zvedelo; obležalo je takrat na Vini gori 20 mrtvih ter veliko težko in lažje ranjenth. Med mrtvimi so bili po večini moški, ker so bili prvi iz cerkve in jih je pobilo tramovje parne, med pogaženimi ženske in deca. Si pač vsak sam lahko predstavlja, kako je uplivala ta grozna nesreča na sloves vinogorske urbanske nedelje. Nobeden Zagorec še niti pogledati ni upal v smeri proti Vini gori, kaj še le, da bi bil stopil v cerkev! Tudi imovitejši zagorski Hrvati so obmili popolnoma hrbet sv. Urbanu na Vini gori in se preselili glede romanja k sv. Rokn v Kumrovac. Govorilo se je javno ter ter odkrito: Sv. Urban je papež in gospon; sv. Rok je seljačina in ta je za nas. Ako nam rešuje sv. Rok blago, zakaj bi nam vinogradov in vina ne! In res, koj prvo leto po vinogorski nesreci so se zablišcali na potniški palici sv. Roka v Kumrovcah oni razno barvni grozdi, ki so še pred letom kitili papeško palico sv. Urbana na Vini gori. Kaj je vse poskusil vinogorski g. pleban in Vinogorčani, da bi privabili svoje rojake na urbansko nedeljo zopet na Vino goro, a vse je bilo zaman. Oznanjalo se je vsako leto pred urbanskim žegnanjem po zagorskih placih, da bosta to nedeljo svirali na Vini gori po dve bandi, Zagorci so zmigovali z glavami, češ: Prvič nas je pognala v smrt baba, drugič bi nas kar dve bandi, da bi šlo hitreje. Ne boš brate Vinogorac, sv. Urban naj bo za gospodo, za nas je dober seljaški siromak sv. Rok! Tako je torej izpodrinil berač sv. Rok papeža in svetnika sv. Urbana kot zaščitnika zagorskih vinogradov. Leta 1908 je obetal že maj, da bo to leto prav obilno vinskega prideika. Kar najlepše je kazalo po vseh vinogradih na štajerski ter zagorski strani. Omenil sem, da je bila skozi leta opuščena, a nekdaj sloveča božja pot k sv. Urbanu na Vini gori izkljucno hrvatska pobožnost. Ze beleženega leta so se spomnili štajerski vinogradniki iz Sotelske doline, da bi se bilo dobro obrniti do kacega mogočnega svetnika, ki bi jim očuval tako izredno lepi ter mnogo obetajoči grozdni nastavek pred toco in drugimi nesrecami. Kedo od Obsotelčanov je prišel na sv. Urbana na Vini gori, ne vem. Toliko je res, da so sklenili v več župnijah desnega brega Sotle: Na urbansko nedeljo v procesijah k sv. Urbanu na Vino goro! Poslali so sporocilo vinogojrskemu g. plebanušu in na urbansko nedeljo prav zgodaj zjutraj so krenile 4 dolge štajerske procesije preko Sotle na Vino goro. Štajerski roanarji so imeli seboj svoje duhovnike in Hrvati so kar strmeli, kam lezejo Kranjci (Slovenci) in kako se upajo k samemu sv. Urbanu na Vino goro! Vinogorski gospod pleban je sprejel romarje prisrcno in z velikim navdušenjem. Službe božje z dvema pridigama so bile konoane proti poldnevu in nato se je začela pristna štajerska romarska zabava pri mesu in vinu. Na hrib in v cerkev ni bilo niti enega Zagorca, izvzemši Vinogorcane, ker jim je tioal v udih strah pred podirajočim se stolpom, ki je še vedno stal in bo! Do tretje ure popoldne je bilo solnčno jasno vreme, a že koj po odhodu štajerskih procesij se je začelo temniti, gosti oblaki so se preganjali po nebu, bliski so švigali in bobneče je grmelo. V strahu pred bližajočo se nevihto so Štajerci pustili povratek v procesijah. Eni so se porazlezli po zagorskih selih, drugi so brzeli po cesti proti domu. Nevihta se je pripravljala celo uro in oblaki so zagrnili Zagorje v popolno temo, katero so razsvetljevali le pogosti bliski in potresaval grom. Krog četrte urc popoldne se je usul dež, koj za njim toča debela kot orehi in nazadnje v velikosti kurjih jajc. V dobrih desetih minutah je bilo na urbansko nedeljo popoldne 1. 1908. uničeno in zbito v zemljo po celem hrvatskem Zagorju vse, kar je bilo na prostem na polju, travnikih, gozdu ter vinogradih. Vihar je polomil drevje in odnesel s streh slamo, toča je še pobila opeko — imetje in prehrana že itak siromašnih Zagorcev sta bila kot na mah v razvalinah za eno celo leto. Pri prvih pogledih na uničeno njivo, travnik, drevo Sn vinograd so Hrvati vili v obupu roke, vzdihovali proti neizprosnemu nebu, se zaobljubljali na božja pota . . . Komaj se je popeljala nevahita naprej in je obsinilo zagorske vsostranske razvaline solnce, so zapazili Hrvati pod razkritimi bajtami, kozolci ter parnami štajerske preplašene romarje. Kakor bi ustre-lil, jih je minulo pobožno vzdihovanje po božji odpomoči, razlila se je po njih jeza »a kranjske (slovenske) gadine, ki so jim napravile na samo urbansko nedeljo točo. Ni bilo treba nobene spod-  bude, šuntanja ali povelja: lopni po Kranjcu, že so padale med pristno lirvatskimi kletvicami tudi batine po vsem, kar ni spadalo po rodu ter noši v Zagorje. Štajerski moški, ženske in bolj odrasli otroci, vse se je razpršilo pred hrvatskimi udarci na vse strani in vsak je iskal rešitve v kar najbolj naglem pooegu preko njiv, gozdov in vinogradov v smeri proti Sotli. Še le ko je bil daleč proč od Sotle na štajerski strani, se je upal kranjski begunec plaho ozreti nazaj, od koder je pribežal, če mu ne bo pobesneli Hrvat pognal še kamen v hrbet. Štajersko romanje k sv. Urbanu na Vino goro je končalo za Štajerce z udarci izpod zagorskih batin; za Zagorce s pokoncanjem poljskih in vinorodnih pridelkov. Po pobegu preko Sotle in so se kranjske gadine smejale Hrvatom; ker po celi Obsotelski dolini je sijalo solnce, ni bilo tisto nedeljo popoldne niti kapljice dežja kaj še le toče! Še drugo jutro po drugič usodepolni urbanski nedelji je bilo jM) zbitem Zagorju po jarkih in kotanjah na debelo toče. Poleg pobesnele jeze na Kranjce ter kramjske pope, ki so prinesli Hrvatom kar v procesijah točo, se je raznesla kot blisk po vseh selih vest o zločinu, kakoršnega do tedaj Zagorje ni pomnilo. Priprosti poljski križ ob kolovozu iz ceste proti Vini gori je bil spodaj precej podsekan, od podobe odsekani obe roki, da je visel Križani le še za nogi z glavo navzdol, pri križu sekira in v jarku pod klancem na toči zmrznjen Žučkov Tuna in poleg njega prazna steklenica, ki je dišala po žganju. Po šibi božji udarjeni seljaki so pozabili na točo, na krivce toče Kranjce, na lakoto ter pomanjkanje, ki bosta skozi eno leto vsakdanja gosta celega Zagorja, vse je govorilo le o peklenski hudobiji Žučkovega Antuna, ki bo priklicala nad Zagorce še veoje prokletstvo nego je toča. Zaprla so se zagorska usta, ki so bila odprta skozi noč za kletev, vzbudil se je kes in iz potrtih prs so privreli vzkliki: »Onečaščeni Kriste, prizanesi nam, ne pogubi nas vseh radi enega!« Žučkovega Antuna ni pokopal nikdo, ampak je sprhnel nepogrnjen z majko zemljo v^ jarku, kjer si je izkopal sam grob z bogoskrunstvom in žganjem. Vinogorski g. pleban je dal izpuliti onečašceno razpelo in ga prenasti v cerkev in postaviti poleg stranskega oltarja k sv. Urbanu. Kakor je bil nasekan križ in kakor je visel Križani z razsekanimi rokami in glavo navzdoJ, tako so pritrdili razpelo na zid tik oltarja. Vinogorska cerkev se je začela polniti 3 skesano verniin zagorskim narodam in to ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih. Vsak Zagorec, ki je bil obrnil hrbet sv. Urbanu na Vini gori, se je smatral prizadetega po Žučkovem bogoskrunstvu in ga je gnala vest, da je daf tudi on zadoščenje Križanemu. Po oni urbanski nedelji je zaslovela božja pot na Vini gori mnogo bolj nego kedaj poprej. Prihodnja proslava godu sv. Urbana je bila obiskana tako, da nista mogli cerkev in trata pred hramom božjim daleč obseči vsega naroda, ki je prihitel na goro, da vidi onečaščeno razpelo ter prosi odpušcanja. Za ta dan so morali oni križ obesiti za glavni oltar, da so ga lahko verniki častili, plezajoc po golih kolenih krog oltarja. Pri slovesni pridigi, katero je,govoril med glasnim ihtenjem vseh navzocih g. vinogorski pleban, je zabil vsem poslušalcem v uho, da so spametovali, naučili pobožnosti ter prave molitve Zagorce — Kranjci, ki so pa bili žalibog za ta nauk po nedolžnero batinani! Vsem obsotelskim vinogradnikom bo ostalo izvanredno bogato viBsko leto 1908 v trajno dobrem spomuni. Pridelali so vina, da ga ni bilo kam devati. Vsak je prosil soseda, pridi mi pomagat pit; le Zagorci so bili izključeni za eno leto od tega gostoljubja, ker so pretepli štajerske romarje. Jaz ne pomnim, tudi slišal nisem, da bi bila od one urbanske nedelje 1. 1908 še. stopila kaka slovenska romarska noga v vinogorski hram božji. Zagorci so pozneje sami priznavali, da je moc kranjske molitve čudežao velika, nikdo jim ne more izbiti niti danes praznoverja: kranjski popi delajo točo, ki zabije skoro vsako leto precejšen del že itak siromasnega Zagorja. Sv. Urban na Vini gori slavi zopet kot mogočen varuh vseh zagorskih vinogradov. Nad vse dobro je obiskana vsako leto urbanska nedelja, batinan bi bil čisto gotovo celo na ta dan Kranjc in posebno še kranjski pop, ako bi se drznil v ta bram božji, akoravno sta mu pripomogla ona dva po dolgih letih samevanja do sedanjega božjepotnega slovesa, ki sega od izvira Sotle do Marije Bistrice.