OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine E Q W A L : T neodvisen dnevnik za slovenske DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds 12^ XXXVI.—LETO XXXVI. ^kvenson v Indiji DELHI, Indija, 30. apri-Stevenson, bivši ame-. ?overner države Illinois, je /■^pel iz Burme v Indijo. Pot ga preko Kalkute v New svojem prihodu v Indijo Adlai Stevenson glede po-^ja v južno-vzhodni Aziji iz-Ij ' je po njegovem mnenju J%unizem v teh pokrajinah v padanju in da ima demokra-W dobre izglede, da ga končno I Stevenson se hoče na •^6 oči prepričati o položaju kjer se bo zadržal pri-'^0 tri tedene. Obiskal bo tudi CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 30, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 85 klii °So imenovano provinco Kaš- ' glede katere gre še vedno a.U naj pripada k Indiji ali ^ Pakistanu. Prebivalstvo je 1 Večini muslimanske vere, 1 • [J. Ki to deželo vlada, pa je idujec in stoji na strani Indi- So imeli opravka že Zdru-2' Jiarodi, ki naj bi posredo-' %ed Indijo in Pakistanom, komisije irl posebni stavljeni od te organi-niso imeli nobenega uspe- spornim vprašanjem Kaš- ima smolo J] 29. aprila—Ameriška po-Clare Booth Luce je j^^la svoja akreditivna pisma, ^ pooblastila, da uradno za-Ameriko pr6d italijanskim poglavarjem. Po diplo-ali predpisih novi poslanik l^^ankinja preda ta pooblaj ^ državnemu poglavar j*« v %dnik republike Italija je fesor Luigi Einaudi. Einaudi in tako ni mogel spre-J aitieriške poslankinje Luce, kpooblastila je sprejel ita-(j^ki predsednik vlade De in je bilo med obema do-^'^ујепо, da je Italija vzela na k nastop Luce kot ameriške L ^^kinje. Tudi dan, ko se je Javila pri De Gasperiju, se i(^b&ležil kot dan njenega ^ , ^®ga nastbpa, kakor da bi ^Ub • pri poglavarju NAPOVED i^RONTO, 29. aprila—Ka-Klub je imel svojo sejo, ^ ^teri je nastopil tudi zdrav-% John Hepburn, ki je tr-1^'^bo polovica članstva umr-SJ^čni bolezni. Komaj je Hepburn izgovoril to trditev, se je eden od čla-V onesvestil in so ga ' odnesti v bolnico. ■Ml isnice Л" Jennie Jaksetič se je vr-^(k na svoj dom na ,^^^koka Ave. Najlepše se ^ilii vsem za obiske, vo- 'ji kartice in darila. Prijate-lahko obiščejo na 1% ^^olnišni ts. JSqjq ^rs. Katarina ice se je vrnila na -«y Gruden, Schenley Ave., kjer se še Qahaja pod zdravniško Lepo se zahvalujuje V obiske in voščilne kar-^sebno pa krožku št. 1 1 ^^°venk. Prijateljice jo se-^0 obiščejo na domu. Ч Mrs. Amalia Terbi- 36 Vrnila iz bolnišnice na % na 17822 Dillewood Ч VOJNI UJETNIKI-KOMUNISTI! ZA NJE-POSEBNO BIVAIIKE WASHINGTON, 29. aprila—"Mala skupina ameriških vojakov, ki kaže znake, da je zapadla komunistični doktrini, med tem ko se je nahajala v vojnem ujetništvu, se bo nastanila v vojaški bolnici Valley Forge, Pa., da se tam duševno in telesno zdravi!" Tako se glasi obvestilo iz ameriškega obrambnega tajništva. Koliko je takih vojakov, kate-"*-— je še vedno pod zdrav-Najlepšo zahvalo za obiske, cvetlice prejela. Pri-v, vabljene, da jo obi-domu. ri so se navzeli na Koreji komunizma, obvestilo ne pove. Tudi ne, kako dolgo naj bodo vrnjeni vojaki, katere smatra vojaško poveljstvo za komuniste, ločeni od drugega sveta. Zavisi od potreb "zdravljenja." Njihove družine jih bodo lahko obiskale. Tudi sicer bodo ti vrnjeni vojaki imeli vse ugodnosti, predvidene v ameriškem vojaškem zakonu. Ne bo pa dovoljeno zastopnikom tiska, da bi imeli z njimi razgovore, dokler zdravniki ne dajo za to posebnega dovoljenja, seveda s pristankom dotičnega vojaka. Obvestilo obrambnega tajništva nadalje ugotavlja, da so bili ti vojaki izpostavljeni močni komunistični propagandi, ki je izrabila slab socialni položaj v taboriščih, vsled česar so bili bolj nagnjeni in bolj sprejemljivi komunistični doktrini kot pa bi bili, če bi bile okolnosti druge. Radi tega je glede njih potrebno posebno telesno in duševno zdravljenje, da se potem, ko ozdravijo lahko vrnejo nazaj v •olove^o di;iižbo. Na Koreji—zastoj PANMUNJON, 30. aprila— Pogajanja za premirje so zopet zastala. Gre za nevtralno državo, kamor, naj gredo tisti ujetniki, ki ne marajo domov. Teh je kakih 50,000. Zavezniki so predlagali Švico v Evropi, komunisti državo v Aziji. Komunisti so od- bili zavezniški, zavezniki pa komunistični predlog. Danes odleti iz Tokija drugo vojaško transportno letalo, ki bo nosilo v Ameriko 36 ranjenih in bolnih Amerikancev, bivših ujetnikov. Med njima sta dva Ohijca, eden iz Loraina, drugi iz Clevelanda. Jarevski v Ameriko! MONAKOVO, 29. aprila— Poljski letalski poročnik Frančišek Jarevski, ki je pobegnil iz Poljske s sovjetskim lovskim letalom najprvo na Dansko, nato pa se preselil v Monakovo na Bavarskem, odkoder je začel z radijsko propagando na poljsko mladino, je na poletu v Ameriko. Jarevski je zaprosil ameriške oblasti, da ga sprejmejo med ameriške letalce. Izjavil se je pripravljenega, da gre kot letalec v borbo zoper komuniste tudi na Korejo. Obstoji vprašanje državljanstva. Po ameriških zakonih more biti v ameriški .letalski službi kot pilot samo ameriški državljan. V bolnišnici V Woman's bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Rose Gubane iz 16726 Waterloo Rd. Ostala bo tam okrog teden dni. Želimo ji, da bi se zdrava in vesela vrnila v krog svoje družine. Kaj bo s Taft-Hartleyevim zakonom? WASHINGTON, 30. aprila— Danes se zaključi pred senatnim odborom za delavska vprašanja razpravljanje o spremembi delavskega zakona, ki nosi ime Taft-Hartley. Pri tem je zanimivo, da Bela hiša, z drugo besedo predsednik Eisenhower, kljub svojim obljubam, ki so bile podane med volilno agitacijo, ni dal nobenega predloga, kako naj se imenovani zakon spremeni. Eisenhower je kot predsedniški kandidat ameriško delavstvo zagotavljal, da je za to, da se Taft-Hartleyev zakon spremeni, ker so spremembe potrebne. Tudi ko je nastopil na konvenciji A.F.L., je dal delavcem isto trditev in zagotovilo. Sedaj molči. Tudi delavski tjanik Martin Durkin uradno ni zavzel nobenega stališča, kako naj se na novo uredijo ameriške delavske razmere. Durkin je aktiven član ključavničarske unije A.F.L. Svoje članstvo v uniji je stalno novdarjal. Njegova vloga v sedanji republikanski vladi je de-likatna. Drži ga vez do unij, na drugi strani je član republikanske vlade, ki je vlada visokega "businessa." Karkoli bi predla-i^al, bi šlo pod kritiko republikanske kongresne večine. Do sedaj so republikanci zahtevali : Narodno organizirane unije naj se omejijo v svojem 'delovanju. Vzemimo primer ameriških jeklarn. Posamezno pod-ietje je lahko v sporu z delavci, Ч tem pa ni treba, da se morebitna stavka urenese na vso Ameriko. Unije v konkretnih podietiih naj bodo v svojem od-ločevanju samostojne. Borba gre nadalje za tem, ali se dovoli tako imenovana "closed union shop" ali ne. To je, da delavec, kjer obstoja taka unija, mora iti preko unije, predno začne z delom v tovarno. Tako unijo je dosedanji zakon prepovedal. Ameriški delavci zagovarjajo take unije tudi s tega stališča; Taka unija je koristna tudi podjetju. Sama prevz^.me nase odgovornost, da predlaga tako delavstvo, o katerem je prepričana, da bo kvalitetno in moralno na mestu. V končnih posledicah ima od takega delavstva tudi podjetje samo le korist. Zoper "union shop" na splošno ni bilo pomislekov. Taka delavska unija pomeni, da delavec potem ko začne z delom v tovarni, pri podjetju sploh, po gotovi dobi mora pristopiti k uniji ali pa prenehati z delom. Zdi se, da bo" ostalo v veljavi nadaljnje važno določilo dosedanjega zakona, da se v podjetjih, ki so važna za ameriško varnost, kar se tiče njih produkcije, delavci, ki bi hoteli nastopiti stavko, dobijo zapoved od strani sodišč, da 80 dni delajo, v tem času pa se med podjetjem in delavci vršijo pogajanja. Z drugimi besedami, nameravana stavka se za 80 dni odloži. Delavski voditelji so podali svoja mišljenja pred delavskimi odbori kongresa. Republikansko časopisje je večinoma namenoma opustilo objavo njihovih pričevanj, ali pa jih je prineslo v izvlečku tako, da je bilo nemogoče razbrati njih pravi pomen. ALI ODGOVARJA RESNICI? . Britanci imajo svojo posebno zvezo moških, katerih delo je v lepotičenju človeka, bodisi, da gre za lase ali za kožo. Njihova unija je imela svojo konvencijo in je ugotovila: Moški lepotičarji porabijo izredno veliko časa pri olepšavanju žensk. Kajti videz žensk na zunaj je slabši od videza moških. Moški, pa naj gre za ljudi ali za živali, je vedno po naravi lepši kot ženska. . . . JUGOSLOVANSKA— EMIGRANTSKA V Painesville, O., živi Peter Mandič, jugoslovanskega porekla, ki je prišel v Ameriko leta 1912., Mandič je pustil doma svojo ženo, katero je preganjala poleg bolezni še usoda obeh vojn, da tako ni mogla priti za možem. Sedaj sta se združila in ženo Mandičevo jo v Ameriki najbolj začudilo to, da se vse vozi z avtomobili in nihče ne hodi peš. Trdi, da je bil špijon za Rusijo WASHINGTON, 29. aprila— Tad Mosijevski, po rodu Poljak, sedaj naturaliziran ameriški državljan in Clevelandčan, je bil zaslišan pred senatnim odborom za ameriško varnost. Priznal je, da je fotografiral v podjetju General Motors Diesel stroje in slike izročil potom svojih zvez Rusom. To špijonažo je izvršil leta 1943. Nastane vprašanje, ali je Mosijevski, ki je svoje ime amerikaniziral v Mason, še kazensko progonljiv in če njegovo dejanje kazensko ni že zastarano. Mason je bil v letih 1950-1952 na Poljskem, pa ga je komunizem razočaral in se je vrnil nazaj v Ameriko. Sedaj se je nastanil v Wallingtonu, N. J., kjer dela na pisanju svojih spominov. Mason je bil na Poljskem tudi član komunistične stranke, katero je vsled razočaranja nad njenim delom enako zapustil. Italija snubi Rusijo RIM, 28. aprila—Italija je začela volilno agitacijo za splošne državnozborske volitve, ki se vršijo dne 7. junija. Sedaj vladu-joči blok De Gasperija čuti, da je nerešeno tržaško vprašanje tudi za volitve precej važno. Leta 1948 so predstavniki Amerike, Velike Britanije in Francije podali skupno izjavo, da naj se Trst s svojim ozemljem vrne nazaj Italiji. Ruski pristanek k tej izjavi je takrat manjkal. Ruski veto je preprečil, da bi se imenoval governor za Svobodno tržaško ozemlje in bi s tem to ozemlje postalo samostojna državica. De Gasperi poživlja Rusijo, naj se sedaj pridruži izjavi ostalih zaveznikov iz leta 1948. VABILO NA BANKET ki ga priredijo PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE v nedeljo, 3. maja v SLOV. DEL. DOMU .na Waterloo Rd. Pričelek ob 5. uri poooldne Za rezervacije pokličite: KE 1-2173 ali KE 1-4841 Namesto miru-igračkanje z besedami Nič novega na Vzhodu in na Zapadu MOSKVI GRE ŠE VEDNO ZGOLJ ZA PROPAGANDO WASHINGTON, 29. aprila—Moskva je ponovila svojo znano taktiko, da se obrača na svoje propagandne organizacije, kadar zavzema stališča do svetovnih dogodkov. V Parizu zaseda "ljudski kongres za ohranitev miru," ki ima komunistično ozadje. Temu kongresu je naslovil ruski zunanji minister Molotov posebno poslanico, o kateri preda-laga sestanek zastopnikov petih velesil, ki naj rešijo sedanja viseča svetovna vprašanja. Tako Washington, kakor London sta odgovorila na to poslanico, da ne pomeni ničesar novega in da ponavlja stare propagandne besede, če ima kaka država namen"* '—- 1'azpravljati z drugo državo-o zadevah, ki naj se rešijo, in ki so v interesu obeh držav, se mora posluževati diplomatskih zastopstev in diplomatske poti. Za to nalogo so poslaniki, ki spomenice, predloge in podobne uradne akte sprejemajo in na nje odgovarjajo. To je uradna pot. Le tako uradno pot more in mora druga država upoštevati. Za Molotovom se je oglasil kitajski zunanji minister Enlai, ki ie radijskim potom povdaril stališče kitajske vlade, ki da v celoti podpira Sovjetsko zvezo, ko je ta govorila iz ust Molotova. Pojasnilo državnega tajništva "Molotov je smatral za taktično potrebno, da je naslovil svoj predlog o sestanku predstavnikov petih velesil na neuradno organizacijo, ki že dolgo časa služi kot avantgarda mednarodnemu komunističnemu gibanju. Vsebina poslanice je ista kot so bili slični predlogi pokojnega Stalina. "Ameriško državno tajništvo še vedno čaka, da Sovjetska zveza začne s kako uradno akcijo, da se ohrani mir. Preiti pa mora od besed k dejanjem. Sovjetski sedanji predlog je pa nepotreben, ker imamo že organizacijo Združenih narodov, katere pravila so obvezna za vse njene članice, tudi za Sovjetsko zvezo. Organizacija Združenih narodov pa je orodje miru." Tak je komentar ameriškega državnega tajništva. Mišljenje tajnika Dullesa Danes je nastopil državni tajnik John Foster Dulles pred senatnim odborom za zunanje zadeve. Poročal je o položaju v za-padni Evropi in o uspehih zadnje konference N.A.T.O. Po mnenju Dullesa se bo vojaška moč zapadne Evrope to leto dvignila za 30%. Dulles se je bavil nadalje z ameriško pomočjo zapadni Evropi. Obstoja vtis, da se dosedanja ameriška pomoč v evropske obrambene namene ne bo znatno znižala. (Bivši predsednik Truman je stavil predlog, da naj ta pomoč znaša $7,600,000,000. Republikanska večina kongresa se na-giblje k temu, da se vsota zniža za približno dve milijardi.) Pred istim odborom je bil zaslišan tudi Harold Stassen, ki upravlja fonde ameriške pomoči tujini. Stassen je naglasil realnost razprav v Parizu, ko se je zastavil cilj, katerega je v danih gospodarskih in finančnih možnostih evropskih držav možno izvesti. Namesto sto divizij, ki naj bi se postavile na noge koncem leta 1953, kakor si je to zamišljala konferenca v Lisboni, gre sedaj le za 56 divizij, katera številka pa ne bo ostala v zraku, marveč se bo tudi realizirala. Zopet—nemško vprašanje V državnem tajništvu izražajo odkrito zadovoljstvo nad posledicami obiska nemškega kanclerja Konrada Adenauerja Ameriki in Kanadi. Ko se je kander Adenauer vrnil v Nemčijo in najprvo pristal v Hamburgu, je bil brez razlike na stranke, toplo sprejet in pozdravljen od tisoč glave množice, ki ga je pričakovala. Ko je prišel v nemško prestolico Bonn, je bil njegov prihod zopet pravi triumf. Washingtonski krogi na-glašajo, da se je Konrad Adenauer pojavil kot nadstrankarska vodilna osebnost, ki hoče približati Zapadno Nemčijo ne samo Ameriki, marveč zapadnemu demokratskemu bloku sploh. Adenauer je postal splošna nemška ugledna osebnost, kateremu da se bo, tako se pričakuje v Wash-fngtonu z gotovostjo, končno posrečilo, da odpravi zadnje formalne ovire, ki preprečujejo, da bi Nemčiju sprejela zakonitim potom pogodbe, ki bi jo dokončno vezale na zapadni blok. Dulles Amerikanoem Svoje vtise in uspehe v zapadni Evropi, je podal tajnik John Foster Dulles po radiju tudi Amerikancem. Dulles je podčrtal: Zapadna Evropa je sedaj že sama na sebi tako močna, da bi odbila vsak napad. Seveda bi ji priskočila na pomoč v takem slučaju tudi Amerika. Tajnik Dulles pa je zelo zaskrbljen radi zadnjih dogodkov v francoski Indokini, zlasti v državici Laos, kjer prestolico ogrožajo komunisti. Dulles trdi, da je za svetovni položaj ta del sveta danes bolj nevaren kot pa nevarnost, ki bi pretila zapadni Evropi. Rosenbergova— morska kača WASHINGTON, 28. aprila— Vrhovno ameriško sodišče je imelo na mizi pritožbo zakoncev Julija in Ethel Rosenberg, ki sta bila obsojena na smrt radi špijo-naže v prid Sovjetski zvezi. Sodba je postala pravomočna, predsednik Eisenhower je odklonil pomilostitev. Rosenbergova sta vložila pritožbo, oziroma predlog na obnovo postopanja, ker daje njuna obsodba temeljila na krivem pričevanju. Vrhovno sodišče v stvari sami ni odločilo in tudi ni povedalo, kdaj bo o tem predlogu razpravljalo. Drug zanimiv slučaj pred sodiščem je vprašanje diskriminacije. Ali je ustavno, da se ameriška ljudskošolska deca v javnih šolah deli po rasah? Tudi v to vprašanje se vrhovno sodišče za enkrat ni spustilo, temveč je svojo odločitev odložilo. Edenu gre na slabše LONDON, 29. aprila—Urad britanskega zunanjega ministrstva je javil, da se je britanski zunanji minister Anthony Eden moral podvreči novi operaciji. Zadnjo operacijo so zdravniki izvršili dne 12. aprila, ko so Edenu odstranili žolčne kamne. Tedaj je bilo izdano . poročilo, da je zdravstveno stanje ministra po-voljno. Njegovo okrevanje pa ni sledilo napovedbam, marveč je izostalo. Kake vrste nove operacije so zdravniki izvršili, ni bilo javlje-no. V zvezi z boleznijo Edena odpade za enkrat politična kombinacija, da bi Eden nasledil Winstona Churchilla v vodstvu britanske konservativne stranke. Komunisti zmagujejo HANOI, Indokine, 29. aprila —Francoska Indokina je sestavljena iz treh zveznih članic, med katerimi je tudi državica Laos, kateri vlada domača dinastija. Prestolica Laosa je Luangpra-bang, ki je sedaj po komunistih ogrožena. Komunisti se nahajalo le nekaj piilj stran od nje. Francoske čete, ki se skupno z domačimi upirajo komunističnemu navalu, so v nevarnosti, da bodo obkrožene. Razne vesti iz sveta Med delodajalci in delavci v gradbeni stroki bo po vseh izgledih dosežen sporazum in ne bo stavke. Delavcem je ponudeno 12 in pol centa več na uro. Ta iredlog je, tako se trdi, sprejemljiv. 4 Danes ob dveh bo predsednik Eisenhower obrazložil ameriški Dbrambeni program in se dotaknil stroškov, ki so v zvezi s tem programom, Trumanov predlog za tekoče proračunsko leto in stroski za izvedbo tega programa so 46 milijard dolarjev. Eisenhower smatra za možno, da se ti stroški znižajo za dve milijardi. + V Columbiji med pristaniščem Cubisa in Solono se je potopila motorna ladja, na kateri je bilo 52 policajev in 15 mož posadke. Z ladjo vred so tudi ti utonili. PET V POSTELJI POKOPANIH SWINTON, Anglija, 29. aprila—Med zapuščenim železniškim predorom je stalo troje hiš. Zemlja nad predorom in pod hišami se je razpočila in hiše s stanovalci pogoltnila. Tragedija se je izvršila ponoči, ko so prebivalci spali. Živi pokopani so bili starejši ljudje v starosti od 26 do 87 let, dvoje družin pa je s tem popolnoma izumrlo. 42-leinica poroke Danes obhajata splošno poznana Mr. in Mrs. Charles Lampe iz Bishop Rd. 42-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji izrekajo slavijencema svoje iskrene čestitke ter jima želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva v skupnem življenju! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST a ENAKOPRAVNOST _ Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -112.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter AjhtU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 IZDAJSTVO SE MAŠČUJE (1) Na Koreji so se obnovila pogajanja za premirje. Za enkrat naj počiva orožje, za to gre. Če pride do premirja, potem bodo sledila prava politična pogajanja kakšna naj bo Koreja sedaj. Kaj ima Koreja skupnega z izdajstvom? Izdajstvo je v človeški družbi poj m z grdo vsebino. Vsako izdajstvo mora biti po ljudskem čutu tudi maščevano. "Izdal ga je, izdani smo" . . , služi včasih tudi v opravičilo kake velike narodne sramote. Srbi so bili n. pr. leta 1389 težko poraženi na Kosovskem polju v Macedo-niji. Porazili so jih Turki. V posledici tega poraza so bili Srbi v politični in družabni sužnosti cela stoletja. Toda Srbi niso mogli priznati, da so bili poraženi, ker bi bilo to priznanje prehudo. Izgovora j ali so se, da so bili izdani. Iz slavne grške zgodovine se razbere tudi ime Efialta. To ime je postalo mednarodni pojem kadar je šlo za označbo izdajalca. Tudi Grki so se poslužili izdajalca Efialta, da so opravičili svoj težko vojaški poraz na bojnem polju. Izdajstvo naroda, izdajstvo države je grd zločin, ker gre za skupnost usode. Zato razni državni in pokrajinski zakoni izdajstvo kaznjujejo z najvišjo kaznijo, navadno s smrtjo. Ce pa hočemo povdariti, da je narod enoten, združen, da ve za kaj gre, če hočemo posebej pohvaliti svojo vojsko, se radi pobahamo, da v teh vrstah ni bilo izdajalcev. Izdajalca v svojem ni imel številu—pravi Prešeren v svoji znani pesnitvi "Krst pri Savici." Praktično izdajstvo pa je novejši človeški dobi skoraj moderno. Ali nas so obsedli interesi, ali smo postali karakterni slabiči? Izdajstva se dogajajo pa tudi maščujejo. Naj se ozremo le na nekaj slučajev moderne zgodovine. Italija je bila v nemško-avstrijski zvezi prav od leta 1882. Ko pa je nastopila prva svetovna vojna in ko sta bili Nemčija in Av-stroogrska že v bojnem metežu, Italija ni priskočila na pomoč. Eno leto je čakala, dokler ni leta 1915 zagrešila izdajstvo nad omenjeno trozvezo—Nemčija, Avstroogrska, Italija. Z italijanskega stališče vzeto je bilo to izdajstvo tudi poplačano in maščevano. Italija je v prvi vojni precej trpela. Navedli so, da so imeli 600,000 mrtvih Italijanov. Zopet vzeto s strogo italijanskega stališča—kaj vse ji je bilo obljubljeno in kaj je Italija v resnici po prvi svetovni vojni dobila?..... Najbolj živo v spominu nam je izdajstvo, ki nosi ime Monakovo. Bivša češkoslovaška republika je imela s Francijo vojaško in politično zvezo in dogovor, da ena drugi priskoči na pomoč, če bi bila ta napadena. Velika Britanija je garantirala francoske obveznosti. Češkoslovaška, kakor tudi ostale države srednje in vzhodne Evrope, ki so bile s Francijo v politični in vojaški zvezi, so zvesto izpolnjevale svoje obveznosti. Dovolile so penetracijo francoskega kapitala za izkoriščanje domačih zemljskih zakladov; prejemale sc obrabljeno staro francosko orožje in ga plačevale kot novo. Vse z dragim zlatim denarjem, zlatim francoskim frankom! Ko pa je bila Češkoslovaška v nevarnosti, da jo napade Hitler, da od nje odtrga cele pokrajine, je Češkoslovaška mobilizirala. Cehi izven države so se odzvali pozivu mobilizacije in se vrnili domov. Češkoslovaška je zaupala v pogodbo, je zaupala Franciji in Veliki Britaniji. Namesto izpolnitve danih obveznosti, pa je prišlo—Monakovo. V Monakovem so Francozi in Angleži Češkoslovaško enostavno izdali. Prvič so jo razdelili, jo življensko onesposobili, kakor je to zahteval Hitler. Drugič—pripravili so po Hitlerju začrtano pot, da je Hitler kmalu nato zasedel celotno češko državo. Pa še nekaj se je zgodilo. Povdarili smo že, da je izdajstvo grdo in nenaravno, ker končno mora vladati na svetu neki red, neko pravilo, to pravilo pa med drugim tudi pravi, da je sklenjene pogodbe spoštovati. Izdajstvo nad Češkoslovaško je trajalo v svojih posledicah le kratko dobo, kolikor je trajala zadnja svetovna vojna. Izdajstvo je bilo maščevano, ko je bila Češkoslovaška zopet združena. Maščevano pa tudi za zaveznike med vojno, ker Češkoslovaška za Zapad v vojni ni prispevala ničesar. L.C. Uresničenje mojih sanj po 32 letih (nadaljevanje) CLEVELAND, Ohio — Ker sporočil in pozdravov ni vsaki dan, vem, da bodo vsi ti moji znanci veseli teh pozdravov, povdariti pa želim, da vsi, ki ste tukaj v Ameriki, ne pozabite na svoje brate in sorodnike v domovini. Pišite jim, ker zanima jih kako se imate tukaj s svojimi družinami. Ne pozabite od kod ste prišli, kakor je že veliko ljudi storilo, da njih domači ne vedo ničesar o njih. Obujajte si spomine na dogodke, ki vežejo vas z domačimi. Jaz vedno pravim, da hrana ni vse, človek ne živi samo od nje, ampak potrebna mu je tudi duševna hrana, veselje in zadovoljstvo. Prišel je čas za poslovitev. To pa ni bilo nič kaj prijetno. Prišla je stara botrca Žnidarca iz Lož, ki je v slovo klicala "Zbogom, zbogom, Ivanka." Težko se je posloviti od male vasi, kjer iitoji hišica mojega očeta. Tega kar je bilo pred 50 leti, posebej ne bom opisovala, kajti se ne spominjam prav dobro, vem le toliko, da je bil moj oče zidar in kovač. Imel je veliko delavnico in konje. Koval je on in moj stari oče. Za spomin sem zahtevala od mojega strica Štefana kakšno malenkost—orodje mojega očeta. Moje roke so pretipale vse predale in moje oči so našle nekaj, kar mi bo v najdražji spomin—to je star žebelj konjskih kopit, o katerem sem bila sigurna, da je bil last mojega očeta, in meni drag spomin nanj. Od mame sem vzela pest zemlje iz njenega groba. To sem prinesla s seboj in ostala mi bo v trajen spomin. Sedaj pa, zbogom moja rojstna vas, sorodniki in prijatelji. Še ko sem odhajala gori v Senožeti in prišla na vrh, sem se ozrla in zakričala na ves glas—zbogom! Moje spremljevalke so bile Marica Zadnik, Štakarjeva učiteljica, in Pavlina Kocjančič, ki niso me mogle gledati, kajti bilo jim je preveč hudo. To je bilo 24. julija. Potem sem bila: še nekaj dni v Gradišču, nakar sem se podala na cesto, vzela bus in po kratkem slovu sem šla proti Sežani v Trst. Celo pot potovanja nisem poznala nobenega. Tako je šal moj obisk proti koncu in zopet sem začela zavijati in pakirati svoje stvari za po-vratek. Zadnjih osem dni sem 32 samo poslavljala. To je jako mučno in je človek kar ves iz sebe; ne spi dobro, ne je dobro. Vzlic vsemu temu je treba naprej. Dne 4. avgusta je zopet slovo od ljube sestre in brata v Trstu. Tukaj pa ni bilo tako hudo in nisem potočila nobene soke. Korajžno sem se podala na pot proti domu v Ameriko. Prišedši v Pariz, sem si tudi to jnesto nekoliko ogledala. Vzela sem več slik, tudi od Opera House. Celo mesto je kot en sam lark. Reka Seine je zelo velika in š".a sem čez njo. Povabljena sem bila na imenitno večerjo in obiskala sem razne trgovine, da zadostim svoji ženski radovednosti glede mode. Na 6. avgusta ob polnoči se vsedem v letalo, ki se jo dvignilo visoko v zrak in pristalo prihodnji dan ob 5. uri popoldne, z devet-urno zamudo, ч New Yorku. To mesto je nekaj lepega. Vesela sem, da sem imela priliko videti toliko sveta. Dosti ssm videla od New Yorka do San Francisco, Cal., kjer sem bila leta 1946, in od Montane do Galv^stona, Tex., saj sem geo-grafično mnogo prepotovala, ne želim si skoraj nič več. Moji spomni so še vedno živi ker večkrat pišem, revnim pa vedno pošljem kakšen, paket, kar priporočam, da tudi vi sto- lite, za kar boste veseli vi in oni potrebni, ki se jih boste spomnili. Sedaj pa hvala Enakopravnosti za priobčitev mojega skromnega dopisa. Napravila sem po svoji najboljši moči, ako ni vse prav, pa naj bo oproščeno. Pozdrav vsem skupaj. Jennie Hrvatiu Progresivne Slovenke vas vabijo CLEVELAND, Ohio—Kakor vsako leto v mesecu maju, tako bomo tudi letos Progresivne Slovenke Amerike praznovale svoj dan na 3. maja g banketom in lepim programom v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 5. uri popoldne. Sledeče naše pevke bodo nastopile: Mary Ivanusch, duet Jennie Fa tur in Josephine Turkman, Ženski oktet Jadrana, Florence Unetič in Eileen Chichon, torej program bo zelo bogat. Naše žene in dekleta vedno delajo za dobre namene, vedno podpiramo kulturna in dobrodelna podvzetja. Pravkar se je zaključil azelo uspešna kampanja za Ameriški rdeči križ, v kateri S3 je v naši 23. vardi posrečilo preseči nam določeno kvoto $2,808. Naše piidne žene in dekleta so nabrale $3,370.19. Ravno tako vodi naša organizacija Progresivnih Slovenk zelo uspešno kampanjo za zbiranje prispevkov za nabavo inštrumentov in aparatov za glušce v Sloveniji.* Enako aktivno so na delu pri prodaji glasov za Am-basadorico dobre volje Progresivnih Slovenk, ki bo sla v našo lepo Slovenijo. S tem, da se boste udeležili banketa v nedeljo, 3. maja boste dali našim ženam priznanje za vsa dobra dela, ki so jih izvršila, •ter veselje, da bodo v bodoče delala s še večjim veseljem. Na veselo svidenje v nedeljo! Cecilia Šubol Rezervacije za banket CLEVELAND, Ohio — Konferenca vseh krožkov Progresivnih Slovenk Amerike se vrši v nedeljo, 3. maja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja se prične ob 9. uri dopoldne. Zvečer ob 5. uri je pričetek banketa s programom. Apeliram na vse članice krožka štev. 3, da se vdeleže seje in banketa. Vstopnice se dobe pri tajnici, lahko pokličete koliko vstopnic želite in se jih vam prihrani. Pomnite! Danes je zadnji dan, da zagotovo obvestite tajnico; tako tudi vse tiste, ki že imate vstopnice mi sporočite ako jih obdržite ali ne. Pokličite RE 1-4588, ali pa pridite po nje osebno. V torek, 21. aprila smo imele izredno sejo glede konference, da zastopnici dobita nasvete, priporočila, a seja je bila slabo obiskana. Bodite pa prepričane, da bosta delali le v korist krožka in cele organizacije. Sklenjeno js bilo, da imamo po prihodnji redni seji 6. maja malo zabave v počast vseh mater. Vabljene ste vse, tudi tiste, ki niste matere. Ne bomo častile same sebe pač pa vse matere— matere velik mož in žena, ki so dali izum in žrtvovanje v korist nas vseh. , Spomladanske cvetlice že cveto, pripnite si jo na prsi, ko pridete na sejo. Ne pozabite! Danes je zadnv dan, da si nabavite vstopnice za banket. Na svidenje na seji in banketu. Tajnica Aktivnosti Progresivnih Slovenk CLEVELAND, Ohio—Kakor je bilo že poročano v javnosti, imamo Progresivne Slovenke v teku kontest, ki se imenuje "Prijateljska poslanka v Jugoslavijo." Ker je pri našemu krožku št. 1 v tekmi naša tajnica Marian Bashel, je izročila listke naši podpredsednici Frances Henik-man. Ako katera članic želi listke, iste dobi če se zglasi pri Mrs. Henikman na 442 E. 156 St., ali pa jo pokliče telefonično IV 1-0015. Članice, požurite se, da čim več listkov razpečate za naš kontest. Vsak listek šteje šest glasov za kontestinjo, poleg tega pa imate še prilikq dobiti enega izmed štirih dobitkov, to je vladni hranilni bond za $100, za $50 in dva po $25. Prihodnjo nedeljo pa se vrši naš letni Progresivni Dan, ki se letos vrši pod aranžmo št. 1 v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na sporedu bo tudi lep pevski program in sicer popoldne pri banketu, ki se prične ob 5. uri. Vsi tisti, ki še nimate listkov za banket, razervirajte si jih vsaj do četrtka (to je nocoj), da se bo vedelo za koliko pripraviti. Pokličite našo predsednico Mrs. Ano Zaic ali pa našo tajnico za rezervacijo za banket. Listki pa se dobe tudi pri naših članicah. , •rtieresa Gorjanc Slovenija dobi tovarno za proizvodnjo časopisnega papirja Misel, da si Slovenija zgradi lastno tovarno za proizvodnjo časopisnega papirja, je stara že nekaj let. Te vrste tovarno so letos začeli graditi v Vidmu na Savi in bo najmodernejša v Evropi. ' Celokupne investicije za to tovarno bodo znašale tri milijarde dinarjev. Jugoslavija izda za uvoz časopisnega papirja dnevno okrog štiri milijone dinarjev. Sama proizvodnja celuloze in kvalitetnejših vrst papirja je posebno v Sloveniji že dokaj razvita, pa tudi surovinska baza nudi vse potrebne pogoje za razvoj industrije časopisnega papirja. Del opreme za novo tovarno je naročen pri inozemskih tvrd-kah, precejšen del opreme pa bodo izdelale domače tovarne, predvsem "Litostroj" v Ljubljani, tovarna kovinskih konstrukcij "Franc Leskošek" v Mariboru ter "Prvomajska" in "Ventilator" v Zagrebu. To tovarno grade v bližini tovarne "Celuloza," s katero bo tudi tehnološko povezana. Vse delo v tovarni bo popolnoma mehanizirano in celo avtomatizirano. S posebnimi registrirnimi aparati, ki bodo nameščeni v posebnem zasteklenem prosto-l u, bo en sam mož nadziral malone vso produkcijo. Z istimi registrirnimi aparati bodo kontrolirali proizvodnjo tudi v upravnih prostorih. Tudi sam transport lesa bo s pomočjo posebnih vodnih kanalov vse od razkladana dalje popolnoma mehaniziran, tako da se samega lesa do gotovega papirja človeška roka sploh ne bo dotaknila. Slovencem v ponos pa je to, da so idejne načrte za to moderno tovarno izdelali izključno do-j mači strokovnjaki iz "Papir-in-vesta" in "Slovenije-projekta." Tovarna bo dograjena do 29. novembra 1954. Z njo bo Jugoslavija postala neodvisna od uvoza časopisnega papirja. Kasneje pa je celo možnost, da se kapaciteta tovarne celo poveča od 20 na 30 tisoč ton papirja na leto in bi časopisni papir tudi lahko izvažali. TOLMINCI ZA MLADINSKI FESTIVAL 26. aprila so bile v vse olKi^ telovadne in kulturne priredi^^^ V dnevih od 27. do pa bodo dramatske družine pevski zbori imeli nastope Ker je lani okrajni mladinski festival, ki je v Tolminu v dneh 24. in 25. maja, zelo lepo uspel, so tolminski mladinci sklenili, da bo postal mladinski festival vsakoletni tradicionalni praznik Tolminske mladine. Letos ga nameravajo prirediti 30. in 31. maja in so že začeli z obširnim* pripravami. Med lanskim festivalom in letošnjim bo pa precej razlike. Lani so mladinci nastopali v okviru mladinskih organizacij, letos pa bodo nastopali v društvih skupaj s starejšim članstvom. Dramske družine se že pridno pripravljajo, da se bodo na festivalu postavile z igrami, saj je za najboljše igralce določena lepa nagrada. Sestavljena bo posebna komisija, ki bo presodila posamezne nastope ter seveda pri tem upoštevala tudi prilike posameznih zgralskih družin. Nagrajeni bodo tekmovalci tudi v ostalih kulturnih panogah, ki se bodo izkazali za najboljše. 50,000 trtnih ključev so cepili V kmetijski zadrugi Zali hrib. Cepili so vrsto Kober in ključe že položili v kalilnico. Kaljenke bodo prodali članom zadruge po lastni ceni. Na ta način ne bi več primanjkovalo trsnih sadik na Zalem hribu. Letos so kmetje skopali nad 8 ha površin za vinograde. Tudi matičnjak za trsnict) nameravajo urediti. Kmetijska zadruga v Zalem hribu se je v zadnjem času gospodarsko močno razvila in okrepila. Lani je imela 1,673,000 din dobička, ki so ga razdelili takole—za rezervni sklad ,124,000 din, investicijski sklad 640,000 din, sklad za pospeševanje kmetijstva 232,000 din, za kulturo in prosveto 70,000 din, za prosto razpolaganje 118,025 din, ostalo 150,000 din. Poplavljencem na Nizozemskem m v Angliji so dali 30,0000 din, med člane pa 'razde-' lili 228,000 din. 45 hiš in 400 glav živine dobilo pitno vodo V Ravnah nad Grgarjem, kjer so bili mnogo let t rez dobre pitne vode so prebivalci sami popravili stari neuporabni rezervoar, ki je bil zgrajen še v prvi svetovni vojni. Zbrali so nad 150 Ig litega železa, iz katerega so dali vliti glavni ventil. Tudi za gradnjo korit in napajališoa so zbrali staro železje. Za dela jim je občinski odbor v Grgar-ju nakazal 42,000 din, OLO Gorica pa 100 tisočakov. S prostovoljnim delom pa so sami prispevali 415,000 din. Kožbanski predel bo elektrificiran Vasi Kožbana, Brdice, Slap-nik. Nožno, Bela, Golo brdo, Brezovo bodo že pred junijem imele električno luč. Od Nožnega do Brdic že grade glavno linijo, kjer bo stal transformator. V vse vasi je trasirana linija" vodov, posekano drevje in izkopane jame.'Vsa dela so opravili domačini sami brezplačno. Ker je kožbanski predel siromašen, je dovolil občinski odbor na Dobrpvem v gozdu narodne imovine posekati 50 prostorninskih metrov drv, da si s tem pomagajo pri nakupu potrebnega električnega materijala. Vas Golo brdo že ima elektriko, dobiva jo pa iz Italije in mora zanjo dajati devize. Odslej pa bo imela domačo. Na "Goriški teden" se pripravljajo Po vseh občinah goriškega okraja se ljudsko prosvetne, športne in politične organizacije pripravljajo na "Goriški teden," ki bo v okviru prvomajske proslave in uvod v jesensko proslavo priključitve Primorske k FLRJ. medsebojna gostovanja. prvegs maja dopoldne bo v Solkanu ^ Novi Gorici glavna prireditev sprevodom, govorom in vijo nagrad zmagovalcem P majskega tekmovanja ter z govalcem v raznih panes'^ zimskega športa. Popoldne b" Solkanu otvoritev gospoda:^ ^ razstave, okrajnega muzeja ^ okrajne študijske knjižnieei^^ Novi Gorici pa množični ni nastop in nastop najb<' J pevskih zborov. 2. in 3. bodo skupni izleti. Trije važni dogodki V marcu so Fojanci na sen način praznovali doko ureditev zadružnega dom^i nem je domača kmečka de g zadruga praznovala uredi ha novega vinograda, vsi t ^jj ci pa so še slovesno zak J življenje stare kolonske ^ j ge, ki jih je nekoč branila gospodarskim propadom •Italijo. Vsem tem trem dogodkom v čast in spo bila pritejena v dvorani : ^ zadružnega doma vesela P^j^j, ditev, ki je bila zelo dob^o ^ skana. Ples in veselje se J® v legalo po briških gričih P" noč. ■dili no^ V Novi Gorici bodo ure parke in nasade gVOj' ¥ Nova Gorica je bila s » stanovanjskimi bloki brez dov precej dolgočasna, |ep bo pa dobila tudi nasade javni park, za katerega J® jni !al načrt Miha Ogorelc, vrtnar iz Ljubljane. ^ . iJ bodo uredili umetne otroško igrišče ter kop^'^^jp)-zen, namenjen predšolski"' j^pe kom. Park bodo obkrožal® stezice. Z deli bodo pri' bo urejen športni stadio"' 1. maja letos. to J POET WALT Ameriški poet Walt je dobil še za življenja ^ "dobri sivi poet" in ^ f krači je. Ko je še živel' osredotočala kontrovei'^^^^y^ Ijenja največ na obliko pesmi. Ni se držal konve^^ nih pravil pesnikovan]^^ ne v obliki. Kljub temU jiJ njegova dela globok ameriško literaturo. ^ Whitman je pohajal ^ Brooklynu, N. Y. Potei^ učil mizarstva in kas''^^ karstva. Nekaj časa j® f časnikarski urednik. Ta ij izdal svoje najbolj slovito delo "Leaves of leti (Travne bilke). Dve je vandral po Ameriki -^gjgv; i« lavec. Največ se kot stavbinski mizar pi"' delavskih hišic. , . v Po končani civilni voj^ |(0 .J' teri je služil prostoV"^^ 1' oddelku, toda je službo bolniški strežnik, je niški uslužbenec v zakl^ U, tULld jc 1' ker je načelnik oddelk^^ b' ideje izražene v d* kah" za preradikalne-leti je Whitman dobil v«'' napad, od katerega s' ^ prav opomogel. јц Spisal je mnogo јц go pesnitev "O veljali/'pjeg' ^ 'ф vih del, je največje ti'*'' Grass." (Slovenci . "Travni listi." Op. (Common Council Captain!" ki je mu Lincolnu. A od ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Oglašajte ^ Enakopra^^ Pevski zbor Triglav VABI. NA KONCERT in prizor "ŽEGNANSKA NEDELJA" V NEDELJO, 3. MAJA ------------—i--------. дУ^' SACHSENHEIM DVORANI na 7001 DENlSO^ y Pričetek ob 4. uri pop.; po koncertu Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denis*" IGRA JOHN GRABNAR ORKESTER ENAKOPRAVNOST izraelske žene morajo k Vojakom Vsako 18 let staro dekle dobi poziv za odsluženi e vojaškega roka RRAN h IZRAEL—mlada, a hrabra fžava—tako bi jo nekako lahko ®®iačil po svojem tromesečnem •Vanju v Haifi. Polno je težav J® omejitev, toda vse se še neka-° da prenesti—le večna grožnja ^sednih arabskih držav, ki se ®oŽejo pomiriti s sedanjim sta-ne da Izraelcem miru. Za-l^di tega tudi ogromno žrtvuje-^ svojo armado. ^nogi Židi so še zelo konser-l^^tivni in nočejo in nočejo iti s ^som v korak. Tako ima tudi ^zavno vodstvo z njimi velike ®2ave. Naj navedem samo par primerov: Ob sobotah se v Ižra-ustavi ves promet. Tudi v '^^stih ne vozijo tramvaji in, re-jaz kot tujec sem enostav-^ moral proslavljati z Židi nji-praznik, ker nikamor nisem ^°&el. Drug tak primer je odnos židovskih verskih fanatikov v sruzalemu do svojega praznika, dovolijo, da bi ga kdorkoli pa četudi ste turist. Avto-^°bili, ki so ob nedeljah vozili Po starem delu Jeruzalema, so ^ Večkrat komaj odhiteli pred ^-oco kamenja. Tudi kajenje ob Sobotah v tem delu mesta na li-ni .dovoljeno. Sredi takega vzdušja je izrael-vlada sprejela sklep o voja-ski obveznosti deklet in ga tudi Zelo odločno in ostro izvaja. Žene opravljajo vojaško službo sicer ®^mo enkrat v življenju, toda ta-f&t služijo nepretrgoma dve le-ti. Dežela potrebuje za obrambo ®^ojih dolgih m nevarnih meja Vsakega zdravega in za boj spodobnega človeka. Med Izraelom Sosednimi arabskimi deželami sicer sklenjeno premirje—to-to lahko že jutri odpove. Židi slabe izkušnje. Pa tudi se-Л1 pravega miru. Preko,meje ®talno prihajajo manjše skUpine ■Arabcev, ki napadajo naselja in Posamezne potujoče skupine. Zato so poedini predeli v Izraelu še ^edno nevarni in vam oblasti odsvetujejo potovanje v te kraje. V zadnjem spopadu z Arabci ®o sodelovale na židovski strani ^4di žene. To so bili za Žide trdi ^'^evi, šlo je za življenja tričetrt '^^lijona ljudi. Danes jih je v ^®kdanji Palestini še enkrat več. Ker so Arabci v zadnji vojni ^ zenanji mnogo trše in slabše Postopali kakor pa z možmi, je ^^^•da v Izraelu sklenila, da žene ^ bodoče ne bodo več služile v ^""ontnih edinicah. Vkljub temu se mora vsako židovsko dekle ^vežbati v uporabljanju orožja, Predvsem lahkega. Vsaka žena ^ora biti popolnoma usposoblje-Za obrambo lastnega doma in '^''Užine, ako bi sovražnik prodrl "^0 njih. Na ta način hočejo Židi spremeniti vsako hišo v gnezdo ^'^Pora in zadržati napredovanje ■^fabcev, ako bi do tega prišlo. Vojaški rok za dekleta traja leti. Študentke nekaterih ^kultet so oproščene vojaškega l'^ka, dokler ne polože državnega ^Pita, morajo pa tudi v času ^dija obiskovati vsako poletje Posebne vojaške tečaje, kjer do-'jo potrebno osnovno znanje, g ^0 se dekle—vojak poroči v ^su vojaške službe, preneha ||јбпа vojaška služba takoj. De-. cta, ki se poročijo pred 18 le-starosti, so vojaške službe ^Proščena. Zato be v Izraelu de-. s poroko ne šalijo in se jih ^ di mnogo poroči pred 18 letom, ki nimajo otrok, so dode-vojaškim rezervnim eno-in morajo do 36. leta staro-Vsako leto na vojaško vajo, ' traja mesec dni. žene pa so lahko oproščene Vojaške službe zaradi vere, moškim ni mogoče. Ako že-to želi, mora samo predložiti ^^trezajoče potrdilo o veri pod v ^&vno prisego. Kdor pa se skli-svojo vero, a prekrši ver Hevj Zakone, se resno izpostavlja Urnosti, da bo ostro kazno- 2 zaporom do najmanj pe- tih let. Židi nameravajo v bodoče vsako dekle, ki je bilo iz verskih razlogov oproščeno vojaške službe, poslati na obvezno delo v bolnišnice ter zdravstvene postaje in v taborišča za priseljence. Na marših nosijo dekleta—vojaki ravno toliko težko opremo, kakor njihovi moški tovariši. Manevri so skupni. Žene morajo znati upravljati vsa motoma vozila do treh ton nosilnosti, tanki in kolpni avtomobili pa imajo samo moške posadke. Pri signalnih napravah in preciznih instrumentih pa so se žene mnogo bolj obnesle kakor moški in v izraelski vojski ta mesta v vedno večji meri pripadajo ženam, žene so se pokazale kot mnogo potrpež-Ijivejše od moških. V prvem letu vojaške službe se vsa dekleta izobražujejo ne samo vojaško, ampak tudi obvezno poslušajo predavanja iz poljedelstva ter sodelujejo na praktičnem delu. Na zemlji, ki jo vojska obdela in neguje,—tukaj je treba res govoriti o negi—pridelajo toliko zelenjave, da z njo krijejo 16% vseh državnih potreb. To je za Izrael ogromnega pomena, ker je v deželi malo hrane,—ta je tudi izredno draga —število prebivalcev pa še vedno narašča. V Izraelu sploh daje vojska mnogo sredstev za stvari, ki niso neposredno njej v korist. Dežela mora zaradi stalno preteče vojne nevarnosti imeti pod orožjem razmeroma močno armado, ki jo zaposli tudi na javnih delih. Dekleta se v vojski na primer izobražujejo za učiteljice—teh silno primanjkuje—in za otroške vrtnarice. Dekleta, ki hočejo čas, ko služij ovojaški rok, zi-rabiti,' da se usposobijo za bolniško sestro, morajo ostati v vojski leto dni dalje. V tem primeru jih tudi poroka ne razreši vojaške dolžnosti. Tudi žene v rezervi morajo v času enomesečne dolžnosti v vojski opravljati razne dolžnosti. Mnoge pošljejo na delo v taborišča za priseljence, kjer predvsem materam iz vzhodnih pokrajin Arabije nudijo osnovne nasvete iz higiene. Iz Jemena se je preseililo precej Židov, ki so silno zaostali in predstavljajo za zraelsko državo velik problem. Zakaj ? Židi v Jemenu so živeli v krajih, kjer še vedno cveti trgovina z belim blagom. V času, ko Organizacija Združenih narodov na dolgo in široko razpravlja o človeških pravicah, nosi sredi dvajsetega stoletja v tem delu sveta preko milijoh in pol ljudi žig svojega gospodarja. V teh krajih še danes plačujejo sužnje v zlatnikih Marije—Terezije in samo z njimi! Črnce plačujejo— ako preračunamo v dinarje—po 1200 do 6000—za črnsko dekle plačajo trgovci največ do osem tisoč, ako je dekle zdravo, lepo in stasito. Za bela dekleta pa plačajo kupci tudi po 50 in 70 tisoč. Ker pa so v teh pokrajinah vrelci nafte, tudi Organizacija Združenih narodov ni mogla do sedaj ničesar ukreniti proti tej sramoti našega stoletja. Iz takih razmer so prišli torej ti Židi. Za dekleta teh priseljencev je vojska najboljša šola. V vojski se poleg predmetov splošne izobrazbe naučijo tudi hebrejsko. Čeprav se starši večinoma upirajo temu, da bi njihove hčere služile vojsko, navadno kmalu spremenijo svoje mnenje, ko vidijo, da jim gre dobro, da se marsičesa naučijo in da so bistveno spremenile tudi svojo zunanjost. Dekleta se v vojski tudi usposobijo za mnoge praktične poklice, kar jim pride zelo prav. V Izraelu se je število prebivalcev močno povečalo in boj za obstanek ni lahek. Niti 2% vseh deklet, ki so hče- re priseljencev z Vzhoda, niso popolni analfabeti, ko pridejo v vojsko, kaf kaže veliko željo po učenju in-znanju med temi dekleti. Žene na Vzhodu so namreč vedno pravi sužnji svojih mož in mnoge od teh deklet imajo močne manjvrednostne komplekse, proti katerim se pravtako bori vojaško vodstvo. Naloga vojaške službe v Izraelu je, da odpravi velike razlike med dekleti z Vzhoda in Zahoda. Saj so se v Izraelu naselili Židi z vseh delov sveta. Vojska je tukaj res mnogo več kakor samo vojna organizacija. Ima nekaj podobnega z našo armado: vojska je prava šola za narod, je cel vzgojni zavod. Zato pa je tudi ljubljenec vsega ljudstva, ki za svojo oboroženo moč zelo mnogo žrtvuje. B.B. SPALNA BOLEZEN V mnogih krajih tropične Afrike je razširjena spalna bolezen. V Kongu so izumrle cele vasi. V nekaterih krajih imajo to bolezen tri četrtine prebivalcev. Človek, kirima spalno bolezen, je nekaj časa zaspan, potem pa zaspi; spanje traja večinoma več tednov in se zaradi velike izčrpanosti konča s smrtjo. Če zajame bolezen kako naselje, leže ljudje malone negibni v kolibah ali pred njimi. Zdaj pa zdaj se prehude in zaužijejo nekaj hrane, potem, pa spet zaspe. Spalno bolezen povzroča muha cece. če človeka piči, pusti v njegovem telesu zarodke, ki pridejo po krvnih žilicah v možgane, kjer povzročijo motnje v osrednjem živčevju. Posledica te bolezni je trajna onesveščenost in dolgotrajno spanje. Zastopniki Enakopravnosti e Za St. clalrsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76f-h Street UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 • Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 ||а1||1в1||1»||1а1||1а1и1а1||1аУа1||1в1||1в1||1а|||иШ| R>U