V sredo in saboto
izhaja in velja:
Z*	celo leto	.	6 for.	20	kr.
ti	pol leta	.	S	„	30	„
n	ćotert letu	1	„	10	„
i	mesee .	.	—	„	60	„
Po pošti:
Za celo leto .	7 for. 50 kr.
n pol leta	. 3 „ 80 „
n četert leta .2 „ — „ tt	mesec .	.	—	„	70	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pesem.

Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: o kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiškuje; več« pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora hiti kolek (Stompelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Sl* 'ST S*	V Celovcu v saboto 29. septembra 1866.
Tečaj II*
sprožil, naj se Avstrija na federalni podlagi osnuje in naj se napravi severno-slovanska, gališka, ogerska, nemška in jugoslovanska skupina. Po mojih mislih je ta pravo zadel! Mi Slovenci smo preslabo politično telo, zato nam treba pridruženja k močnejšemu. Zakaj bi južnim sosedom roke ne podali? Delajmo, da vsi avstrijanski Jugoslovani dobijo eno dvorno kancelarijo s tremi odseki, enega za Serbe, druzega za Iier-vate, tretjega za Slovence. V Zagrebu naj se napravi najviša deželna sodnija, v kteri zopet lehko obstojijo trije odseki za Serbe, Horvate in Slovence. V Zagrebu bi stanoval ban za trojedno kraljevino, kakor poli-tišk in vojašk poglavar, v Ljubljani pa cesarjev namestnik za slovenske pokrajine, oba pa bi stala pod jugoslovanskim dvornim kancelarjcm. Vseučilišče in akademija bi bila vsem Jugoslovanom občna znanstvena zavoda s hervaško - serbskim podučnim jezikom, gimnazije v Mariboru, v Celji, v Ljubljani, v Novem mestu, Dorici itd. znajo rabiti slovenski jezik pri podučevanji, vendar hervaško - serbski mora tudi obligaten biti, da se pozneje mladina lehko v njem podučuje. Jugoslovanska skupina bi imela dva zbora, onega v Zagrebu za trojedno kraljevino, drugega v Ljubljani za slovenske pokrajine. Po doveršenih domačih zadevah bi znala obadva so sniti na generalni zbor, kteri bi enkrat v Zagrebu, drugokrat v Ljubljani se sešel in) pretresaval občne zadeve. Vse to je mogoče in Avstriji ni škodljivo. Kakor je cesar Karol VI. pragmatično sankcijo dal sprejeti in priseči od stanov pojedimh kraljestev in dežel, tako jo sedanji svitli cesar naj da priseči od po-jedinib narodov avstrijanskih. Politični ustroj pojedinib dežel ni bil zinirom enoisti, opominjam samo na kraljevino Ilirijo, Ne reke in gore samo, narodi so duša in vezilo Avstrije, in ako so ti zadovoljni, bode monarhija naša še zmirom oblast perve verste in močna, da odbije vsak sovražen napad. Nemška skupina bi imela svoje središče na Dunaji, tam svoj generalni zbor in bi kakor celotno telo bila varovana vsakega potujčevanja in po svojih moralnih in intelektualnih močeh bi še zmirom imela nadvažje črez druge in dobrotvoren vpliv gledč omike.
Tukaj imate moje mnenje dobro prev* darjeno in premišljeno, — le tako znamo politično obveljati, razkosani, kakor sedaj, ne opravimo nič, mi imamo nekoliko političnih tiraileurjev, ali za nami ne stoji nobena zmagonosna vojska.
Ako se te ideje živo ne poprimemo, pustimo politizovanje, in rajši svoje moči obračajmo v prid odgojitve in omike, da pospešimo materijalno blagostai\je našega naroda.
veru, Lah na zapadu in pozneje Madjar rta vzhodu; na srce se mu je vlegla mora, da kri popivši sebe podkrmi, nas pa pokonča. Ni zadosti, čeravno že dolgo bivajoči pod žezlom avstrijskim in zdržema v eni gro-madi živoči, vendar smo bili raztrgani na šest kosov, da bi nas posanme in razdeljene lože potujili, kakor so posarnno palice lože sterd, nego zvezane v breme; kakor menj-šina smo bili privrženi večini, ktera nam nikoli ni priznala pravice. Za Prekmurce kot Slovence madjarske vlada nikdar ni skrbela, še ne zmeni se za nje, zato so prekoredno zapuščeni, tudi vladištvo v dušnem obziru ne skrbi za nje dovoljno. Slovenci na malem Štirskem smo le peta in krma Nemcem bili in hočejo, da smo še dalje, vsaj več dače so nam razmerno nakladali in več junakov v vojsko jemali. Ako smo se oglasili v zboru, da smo narod, da hočemo ravnopravnost, / posmehovali in zaničevali so nas, dali pa ničesar, kar nas ide po Bogu iu pravici. Na Koroškem so Slo venci prisloujenci, v zboru se celd nič ni na nje gledalo; na Kranjskem je Schrner-ling vedel volilni red tako splesti, da so narodnjaki v menjšini bili, nav Goriškem so z velikim trudom se vspeli na enako višino s Lahoni; kako so nas čortili v Porečji, vemo predobro. Tako razcepljeni in požrešnemu pozoju namenjeni za mastno južino smo se vendar vzdržali po neopešanem trudu, borbi in bujenji narodne zavesti ter lani se zedinili za notranjo-avstrijsko skupino iz dveh dobro znanih razlogov. Bi li se bila uresničila, morebiti bi se razmere bile nekoliko zboljšale, vendar se no bi dalo ogniti kosanju in ujedanju predrznih in nadvladati vajenih mejašev. Dokler bodemo zborovali po sedanji osnovi, vos trud je zastonj, kvar za izvrstne može, kteri se močijo m tratijo moči brez uspeha, sreče ondi nikoli ne najdemo, ako bi sto let k njim bodili svojih pravic beračit. Pustimo ini Nemce, Nemci pa naj nas pustč pri miru, naj se zberć v skupino, kakor jim je drago, nas pa tudi ne smejo ovirati v razvoji in ustro|i. Mi se hočemo pogoditi sč vsomi narodi avstrijskimi na podlagi pravice, da si polno poiitiško in narodno svobodo zagotovimo proti vladi. Mi Slovenci vidimo iz zgodovine, da ni za nas drugega rešila, nego slovenska skupina, t. j. zedinjenje vseh zdržema živočib Slovencev pod eno narodno upravo, z enim zborom in kan-celarjem, ali kako bc ta zastopnik pri vladi naj imenuje. Bi li se vladi ta skupina raz-merno proti drugim skupinam premala zdela, kaj pa je, pndužimo se našim po krvi in govoru bratom Hrvatom, da bodemo ž njimi skupina jugoslovanska.
Poslednje četertletje se bliža in tudi mi se bližamo slovenskim rodoljubom ter jih lepo vabimo, naj se vsi, kterim naročba jj^feka, tudi za poslednje tri mesece na „Slo-venca“ naroče. Pred durmi so nain kaj imenitne dogodbe, ko se bojo avstrijanski narodi na „pr o st e j p o t i* pogajali zastran deržavnopravnib zadev. Zatorej je vsakemu narodu živa potreba, da časnike, ki branijo njegove pravice in svetinje, tudi podpira. Slovenci! ne zanašajte se na tuje moči, ne deržite križem rok, ne zategujte svojih mošnjic, timveč zaupajte na samosvoje lastile moči, postavite se na svoje noge, — videli bote, da pojde nam za glavo! Ako nas ne goljufajo vsa znamenja, imamo še pričakovati britkih ur in pili še bomo veliko pelina! Podpirajte časnike, ki se za vas vojskujejo ! Zatorej prosimo, da se še kaj novih naročnikov oglasi; tudi ponavljamo svojo staro, lepo prošnjo, naj čč. gg. svoj stari dolg poravnajo, in pričakujemo, da bode vsak naročnik dopolnil svojo dolžnost.
Kdor je volje vnovič si „Slovenca11 naročiti, naj nam to naznani še pred koncern tega meseca, da vemo, koliko iztisov potrebujemo ; cena za četert leta znaša po pošti 2 gld., brez pošte 1 gld. 70 kr. — Ako število naročnikov vsaj za 100 poskoči, bodemo prevdarjali iu poskušali, „Slovenca11 prihodnjo leto ali trikrat na teden ali pa vsaj dvakrat v večcj o bij ki na svitlo dajati. Rodoljubi pomagajte!
V	Celovcu 20. septembra I860.
Lastnik in v r e d n i k.
'
Naš program po vojski.
VI a.
■*> Oil Savine 8. septembra.
V	poslednjem svojem dopisu sem bil slovenske rodoljube pozval, naj izgovorijo svoja mnenja, ali bi historična ali narodna skupina bila priraerniša za politično samo-stalnost Slovencev ? Oglasil se je bil eden dopigovatelj, kteri je zagovarjal historično skupino. Od onih mal se je Avstrija vsa spremenila in dogodbe so bile tako neskončno velike, da smo vsi le stermeli iu v strahu pričakovali osodo naše domovine. Sedaj i® mir in dolžnost vsakega pravega domoljuba je popravljati razdermano poslopje. Mi hočemo v Avstriji politično živeti, ali n® kot hlapci, torej jo tudi za nas prebivališče potrebno. Ali ktero ? Takošno, da v njem prebivajo otroci ene matere, ker se še najbolje zastopijo. Ni davno, kar je znan publicist v „Nordd. Allg. Zeitung-u“ misel
VI b.
Iz Haloz. K. B.
Neprijazna osoda je Slovence nastanivše se v sedanjih seliščih neusmiljeno šibala, tuji živelj je srkal neprenehoma mozeg našemu narodu, hote ga prestojiti v svojo tvarino, ter sebe krepiti. Nemec je žrl na se-
Avstrijansko cesarstvo.
JV« Dunaju. (Kaj in kako? Dva namestnika. Centralisti, G e nora 1 i p a p o 1 i t i k a. Cesar.) Še vedno se nič gotovega ne sliši, kaj in kako da misli ministerstvo početi. Da jo poslednje dni močno dualistični veter pihal, je znano; pa tudi še zdaj se no kaže nič prida, Le to
nam daje že upanje, ker so se razun nemških federalistov tudi še oglasili nemadjarski narodi na Ogerskem, ki tudi enake pravice z Madjari zahtevajo. Zedinjeni vpor zoper vse dualistično počenjanje bo že prej ali slej ministerstvo zinodril; sicer naj bi so pa tudi ono kaj spominjalo tistega resničnega pregovora, ki pravi : „Ministri gredo, narodi po ostanejo !“ Prav nič ne bo škodovalo, če vsak minister te besedo v resen prevdarek vzame in po tem tudi svoje delovanje uravna. Kakor smo že večkrat omenili, zdi se nam res kaj čudno, zakaj da vlada za češkega namestnika tacega moža ne postavi, ki biv bil prebivalcem po volji in bi ne bil kak Šmerlingovec ali celo Bahovec. Tako je zdaj gotovo, da je vendar grof Rothkirch - Panthen izvoljen, Lazanski pa da gre v pokoj ali kam drugam v službo. Obžalujemo, da se ni Cehom po volji zgodilo. Kavno tako je tudi gotovo, da bode Goluhovski gališki namestnik. Poljakom je to kaj po godu, — Rusini pa so neki poslali nadškofa Litvinoviča na Dunaj, da bi vsaj rusinskemu jeziku nekaj pravic rešil. To je res žalostna, da se ona dva slovanska naroda bratski zastopiti ne moreta!
/£• Zelo se te dni govori, da bodo tudi centralisti nekak shod napravili, da se pomenijo zastran prihodnjosti. Mi jim svetujemo, naj bi djanske in mogoče razmere bolj v pretres jemali in jo tako zasukali, da bi bilo kake sprave in uravnave upati. (Je jo bode vsak še dalje na svojo roko vlekel, najslabsih reči je pričakovati za svobodo in srečo! Želeti pa je iz celega serca, naj bi se prej ko mogoče porazumeli in spravili; kajti mnogo važnih vprašanj, zlasti pa izhodno, terka na vrata, in slaba za Avstrijo, če spet ne bode pripravljena ! Tudi to je nekako spomina vredno, kar jc oni dan „Abcndpost" o naših generalih pisala. Rekla jo namreč, da se oni le tedaj s politiko pečajo, kedar za to kako posebno povelje dobč. Te besede niso kar si bodi in nam razjasnijo veliko. Če se generali naši le takrat s politiko pečajo, kedar se jim zapove, potem pač ta politika ni mnogo vredna in tudi ni čuda, da jo sem in tje tako slabo vozijo ! — Veselo pa je to slišati, da cesar za gotovo gre obiskat vse tiste kraje, kjer je bila vojska in da ga bo minister Belkredi spremlja). Naj bi se na tem potovauju marsikaj na bolje obernilo, posebno da bi ubogo ljudstvo hitro izdatno pomoč dobilo !
— 312 —
Dežele notranje-avstrijanske.
Celoten. (Prosta in spet ne prosta pot! —- Bole. — Nova cerkev. — Kolera). Minulo obletnico 20. septembra je pač moral minister Belcredi videti in čutiti, da se prijatli in nasprotniki obračajo od njega, ker je nekako ustavil ali ceič> popustil tisto „prosto pot“, ktero je tako slavno in s tolikim upanjem nastopil. Res da je preteklo še le eno leto, kar se nam je upanje boljših časov dalo, ali vendar moramo čez leto in dan z žalostjo spoznati, da, če pojde porazumenje tudi po tej poti tako slabo naprej, no pridemo tako hitro do zaželenega cilj in konca, zlasti če še ministerstvo ne gleda na vse narode in jim kakor nalašč take može za namestnike daje, v ktere nimajo nobenega zaupanja. Taka je na Kranjskem in Štajerskem in ravnokar naznanjamo na na drugem mestu, da so tudi Čehom Roth-kirclia za namestnika dali. To se nam nikakor ne zdi pravo! Ravno tako se nam tudi jako čudno dozdeva, ker slišimo, da na Dunaju zdanje prizadevanje slov. rodo-jljubov nič kaj po volji ni. Za Boga, ministerstvo saj ne misli — proti ustavi — kaj za nas brez nas storiti! Če nas je tudi majhno število , vendar pa nismo nič manj vredni, kot Madjari ali Nemci, ker cesar je vse m — tedaj tudi nam — enake pravice zagotovil. Ministerstvo naj tega nikar ne pozabi, kakor delajo njegovi listi, ki sko-rej nikoli nič slovanskih mnenj ne omenjajo. To ni prav! — Ker se tukajšnja poslopja še le zdaj bedijo in popravljajo, sklenilo se je, da se vse šole še le začno 15. oktobra. — Nova protestantovska cerkev se bo jutri 30. sept. slovesno odperla. Zidanje je lepo in okusno, zvonovi in orgle pa so delo znanih ljubljanskih mojstrov. — Kolikor smo slišali, bilo so do zdaj 2—3 osebe od kolere napadene. Ne vemo pa , kaj da našo „Klagenfurtcrieo" tako zelo veseli, da vsak priinerljej, resničen ali neresničen, berž svetu naznani in tako ljudi straši. Tu se jej vendar tako zclč> ne mudi!
Iz lloleiiMlio - ka'Atke okolice. (V)
(Kako je strto? — z n a š i m imetjem? — z našo gosposko i n z n a1 sim novim društvom?) Res so pri nas kot priprostih ljudeh velevažne novice, da bi jih svet z veseljem čital, bele vrane; a vendar, ker redko kterikrat „Slovenec11 od tod kaj prinaša, naj mu vsaj jaz najprej naznanim, da trta v tej okolici dokaj lepo kaže, kjer ni pozebla, ali je toča ni zadela. Le nekaj premrzlo je, da nič kaj po godu
Besednik.
Vsakovrstna roba po grošu,
(N»3i dopisniki, Rogatec in slovenščina. Čitalnica v Rogatcu. O. Rogački.)
— o—. Od gornje Sotle.
(Konec.)
Evo ! la hip ti stopi v sobo prijatelj moj, mlad pa iskren domorodec blizo Rogatca doma. V desnici je nosil poslednji list „Slo-venca“.
„Zdravo brate!“ in podala sva si desnice, med tem ko sem jaz z levico nehote se po-čohal za ušesom mene, da sem se prenaglil sč svojim srdom nad Rogačani. Povem mu, kar mi je težilo srce, in kako da sem že s pestjo žugal Rogačanom, da pa sem se najberže prenaglil, ker sem zdai vendar le „Slovenca" v Rogatcu zagledal.
„Počasi brate" ! zavrn.i me prijatel. Ovi „Slovenec" ti je pa tudi edini v vsej rogaškej fari, in še ta dohaja se le zdaj v Rogatec, odkar sem jaz na počitnicah tukaj. Rogačani ti „Slovenca" še po imenu niso poznali poprej" !
Zdaj pa veš, mili čitateli, zakaj iz rogaške in sploh gornje - sotlanske okrajine nikoli nič ne čitaš v našem „Slovencu".
„A kako inače stoji slovenska reč v Rogatcu"? prašam nadalje tovarša.
„Žalostno! Ima ti sicer tukaj nekoliko gospodov , kterini za Bognedaj ne bi smel reči, da niso domorodci. Ali tužna nam majka! da bi bili vsi narodnjaci naši po njihovem kopitu. Prva dolžnost slednjega domorodca je vendar, da z vso močjo podpira napredek slovenstva. Ali kjer sebični materijalizem vlada, ondi nikoli pravega do-morodstva našel ne bodeš. — O. gg. duhovnika, gg. učitelja, g. okrajni predstojnik in še nekoliko družili uradnikov — vsi radi slišijo, ako se jim pravi, da so domorodni Slovenci. Ali kako sem rekel slabo domo-rodstvo po njihovem pojmu!
Cerkev je slovenska, ker drugačna biti ne more, ako ravno bi Rogačani (tržani) rajši nemške pridige poslušali. Sola jo sicer slovenska, a vendar gg. učitelja nemščino veliko več štulita, ko je treba. In kaj porečem o uradnijah! Da tu pa tu ka-kov slovenski poziv izleze iž njih, to ti je vsa „gleichberechtigung" v rogaških uradnijah.
/ Družba sv. Mohora ima v celej rogaškej župniji deset udov, a kaj je to za žup-
ne zori, in kakor sploh ob deževju spodnje grozdje gnjije, ki nam bo za „noberin", kajti marsikdo vsaj te čobodre željno pričakuje, ker je staro kapljico ali že sam za potrebo prodal, ali so mu jo pa drugi za to postavljeni gospodje na boben deli. Sploh ima gosposka v naših krajih dovolj posla, da prodaja revežem zadnje imetje, menda misleča, da vsaj tu mora še kaj biti, kamor ni bilo onih vragov, ki so po Češkem, kakor kdaj kobilice po Egiptu, pri cemperu vse požrli. Kaj bo, se vprašujemo, in oni, ki pravijo, da sam Bog ve, menda zadevajo najbolje. Čudno in prečudno je le, ako nas že tako sistematično slačijo ali prav za prav odirajo, da imajo še zmiraj n eniške helebarde za orožje, da ko je ubogi vinščak vidi, še ne more vedeti, da mu jutrašnji den z beraško palico žugajo, ako-ravno so je svoje dni po tevtonskih orožni-cah sprehajal. Naši gospodje sicer vsi znajo lepo našinski, in nektere paznam, da nimajo nikakor nasprotne volje; zato morajo že za eno kakor za drugo imeti kaka „skrivna povelja." Torej, gospoda! le vdri-liajte, saj vsaka reč le en čas trpi — rekel je oni, ki je vojaka zibal.
Povem naj še, da se je v Krškem ro- J dilo društvo, pa revše ni še krščeno. Očetje so si v laseh zarad imena, bi bil li Janez ali Caharija — „Leseverein" ali čitavnica.
V tej zadregi, kakor sem slišal, je menda nek šaljiv individuum krško inteligencije predložil premodri nasvet, da naj so ' krst čisto izpusti. Vendar, ker mora, ako ima količkaj človeške podobe, pri nas krščen biti, svetujem vam, ljubi Krča-nje! krstite ga za: pol miši, pol ptiča — slovensko - nemškega pankerta ! Valovi Save. pa naj vas izbistrijo, da Krško je slovensko mestice, akoravno so gospodičine njegove „frajlice", da „summa summarum" ne hote „šalobardice!“
■a Pulju pri Beljaku. 21. sept. $ (O d vojske. — Naša cesta. — Griža. — Letina in vreme.) Tukaj se še zmiraj kaj sliši od vojske govoriti. Vsak vč še kaj povedati, da, večkrat, tudi kaj tacega, kar se gotovo nikjer zgodilo ni. Ljudje pač nimajo časnikov in le govorijo, kar v mestu ali od drugih slišijo. Če jim od vojske praviš, zelo radi te poslušajo in pozabijo na vse drugo.
Zadnjo nedeljo (16. sept.) je bila pri županu seja zavolj naše ceste, ktero je velika nevihta (4. in o. avg. 1.1.) na več krajih zelo pokončala. Sklenilo se je, da naj pošlje vsak posestnik k popravljanju ceste
nijo, ki šteje dva tisoč duš! Slovenska matica pa je todi ne motim se, če rečem, še celo neznana stvar.
Č. g. dekan si deržijo „Novice" pa „Zg. Danico", g. kaplan razun „Slov. prijatelja" nič, gg. učitelja dobivata „Učiteljskega tovarša", in še nek kmet naročil si je „Novice" , „Slovenca" kakor sem še omenil, Rogačani še komaj da po imenu poznajo".
Tako je govoril moj rogaški prijatelj. Žalosten sem poslušal njegov žalostni popis, in od besede clo besede si ga zapazil, kakor si ga dragi moj bralec! ravno zdajle čital.
Rogatec je prav prijazen tržič ob Sotli, od Celja, Maribora in Ptuja skorej enako daleč odstranjen, na hervaški meji, blizo Krapine in Pregrade: in če je nam Slovencem za razvitek slovenske narodnosti in zavesti na spodnjem Štajerskem še najmanj dveh ali treh čitalnic (v Ljutomeru, Rogatcu in v Brežicah) živo potreba, gotovo ni ga kraja za čitalnico bolj pripravnega, nego je Rogatec že samo zavoljo njegove pripravne lege. Ali dasiravno je lega rogaškega trga tako pripravna za čitalnico, vendar nimamo veliko nade, da bi se tu kmalu dal na noge spraviti tak narodni dom. K temu je treba poguma, dobre volje pa pravega slovenskega
etiega delavca in oskrbi potrebno vožnjo; kteri pa tega ne more, naj pa v denarju kaj da. To delo se bo zdaj kmalo začelo, ker na polju ni več toliko opraviti.
Iz vasi Trebnja (2 uri od nas) se sliši, da tam griža hudo razsaja. Tudi v naši občini je ta bolezen že enega iz sveta spravila. Zdaj je pa vendar že povsod boljši. —
Letina tukaj še dosti lepo kaže. Žito se je ravno kar poželo in tudi lepo pospravilo. Posebno lepe klaje se je dosti napravi lo. Tako bo kmetu vsaj mogoče, iz tega kak goldinarček dobiti, da bo davke plačati mogel. — Jabelk in hrušk je pa le Malo videti, ker se ljudje s tem pridelkom tudi le malo pečajo! — Vreme je bilo zdaj uoko dni prav prijazno, ta teden pa ne posebno. V torek je celo sneg gore obelil. Ker je na planinah že premerzlo, so je tudi že vsa živina raz njih domu prignala.
Iz Hiiodnjega Štujerja. Že je bil »Slovenec" naznanil, da je dvema učiteljema iz Celjske glavne šole, namreč gg. Fassl-u in Schelander-u po popečiteljskem ukazu od 15. januarja 1866 št. 6301 zaukazano, da se morata do 1. sept. slovenskega jezika popolnoma naučiti in se sč sve-dočbama spričati, ako hočeta svoji službi °bderžati. Zanašata se še zmiraj na staro krivico, ki se je Slovencem godila. Zdaj je že zopet 1. okt. blizo. C. Fassl je dobil spričevalo od svojega prijatelja g. Konšeka v Ljubljani, Schellander ga pa še do sedaj uima.
Ne sliši se nič, da bi miuisterstvo bilo že službi razpisalo, ker se res nista z veljavnim dokazom, da znata slovenski, spri-eala. Ako se ta stvar sama sebi prepusti, '»stane vedno krivica Slovencem.
Torej Vas, prečastiti gospod, prosim v imenu več gospodov, da razodenete svoje mnenje o tej reči, in storite, kar bi bilo boljše.
Pristavek vredništva: Mi ne moremo ničesar storiti, kakor to krivico pred celim svetom odkriti. Ali tistih go-spodov, ki so ta ukaz izdali, sveta dolžnost j® budeti nad tem, da se njih ukazi tudi “polnujejo. G. Schmerliug sicer za take Ukaze svoje ni veliko moral, kakor vidimo pri vodju nemške glavne šole v Celovcu, ■— od Belcredija se pa vendar nadjamo več pravičnosti.
Pri Celju—y. (D v e šoli.) Na južno zapadnej strani savinjske doline — ravno Žavcu nasproti — leži tara Griže, od koder
— 313 —
je preprijazen razgled po srednjej savinski dolini. V tej župniji ste dve šoli, tarna v Grižah in pa fabrikna šola v Libojih. Gosn. učitelj T., znan slov. domoljub, je za šolo prav kakor vstvarjen. On si veliko prizadeva in večidel v vseh obzirih s hvalevrednim vspohom. To pa mora človeka še bolj razveseliti, da se tudi sč slovenščino tako pridno vkvarja in otroke tudi v lepem domačem petji podučuje. Le tako naprej!
Velike hvale vredno je to, da je fabri-kant g. Fr. v Libojih za otroke ondašnjih delavcev posebno šolo na svoje stroške napravil in da tudi učitelja sam plačuje in celo šolo vzdržuje. Vspen te šole je pa le srednji. Vzroki temu so mnogi, med drugimi je ta, da se otroci skorej le nemški poduču-jejo. Ta vzrok ima zopet druga dva vzroka, namreč da imajo nekteri otroci nemške starše, in pa ker menda g. posestnik tovarničin to tudi zahteva. O tej šoli torej ne govorimo dalje, vsaj bi tudi bilo bob ob steno.
Po majhnem prizadevanji gospodov, ki so za to poklicani in sposobni, bi se obe slov. družbi — posebno pa celovška — v Grižah bolje razširjale. Na delo!
Od IVravhordCM. ? ? (V pojasnilo.) Dasiravno danes, ko to pišem, silni dež lije, mora vendar na političnim polju velika suša biti, da uradni list „Klagenfurter Ztg." tolikanj smešne in do malega izmišljene reči iz našega kraja po „Telegrafu11 posnema in jih svojim bralcem, ne vem, ali za za-juterk, ali za južino, ali za večerjo ponuja. K (jo se ne bi tu nehote spomnil nemškega pavliha bar. Miihlhausen-a, kadar kteri dopis iz našega kraja v „Teleg. “ ali „KI. Z." bere? Ni mo pa volja tu govoriti od dvojnega umora v nekem kraju na Koroškem, od kterega tu do zdaj nihče ne vč; pojasniti hočem le tisto strašno (?) nesrečo, ktera se je praznik Marijnega imena tukaj pri-goclila. Sicer pa je že „Draupost“ to reč nekoliko pojasnila in imenovana lista dobro zavernila, pa vendar je njeno pojasnilo še prestrašno za naša občutljiva, hribovska serca. Dovolite mi torej, da Vam jaz, ki tukaj stanujem, tisto „entsetzlicbes Drama", kakor pravi „DraupoBt", tako popišem, kakor sem od brodnika samega, ki jo ljudi vozil, in od pričujočih gledalcev slišal. — Da jo bilo še čez 10.000 romarjev k cerkvi sv. Križa prišlo, je gola resnica, ker gnjoča v cerkvi in okoli cerkve je bila tolika, da se nihče še kaj tacega no spominja. Pri spovednicah je bilo tako natlačeno ljudi, da
spovedniki skorej iz spovednic niso mogli. Naj bi bilo prišlo še 10 spovednikov, gotovo bi bili imeli vsi dosti opraviti. Že v saboto popoldne ste prišle dve veliki procesiji in nemškega št. Ožbalda in Eibiswalda, ktere sto bile od Dravberškega in domačega duhovnika sprejete. Na večer pred litanijami pozdravi romarje še domači duhovnik v nemškem in slovenskem jeziku. Drugi den so izverstno pridigovali gg. Vozu in Fric slovenski, g. Špenko pa nemški, in službe božje so so zaporedoma verstile, med kte-rimi so izverstni Poherški pevci s premilimi napevi in krasnimi pesmi verne k pobožnosti budili. Posebno jo dopadala pesem (piano) med povzdigovanjem. Po dokončani popoldanski službi božji se povernejo romarji vsak na svoj kraj, in prijazen hribee je bil spet prazen , čo izvzameš tiste, od kterih Zveličar pravi, da se jih nikdar manjkalo ne bo! Nekoliko čez 200 romarjev obojnega spola se hoče po Dravi na Štajersko peljati. Tolika množica je bila pa za Sajko nekoliko pretežka, in ker so ljudje le bolj na eni strani stali ali sedeli, jame se Sajka proti desnemu bregu (ne levemu, kakor pravi „Draupost", ker to bi bilo silno slabo za nje) nagibovati. In sedaj — oh strah in groza!? — nekoliko ljudi v plitvo Dravo proti bregu iz Sajke poskače. Ti so šli po prestani kopeli (saj je bilo pa tudi hudo vroče!) zdravi in veseli po suhem in peš proti domu, oni pa, ki so v Sajki ostali, še bolj veseli po vodi naprej. To je torej ves tisti „entsetzlicbes Drama, — beroische Entschlossenbeit — herzzereissender An-blick“! in kar je take nepotrebne pomade še več.
Iz TomluisUeiKM. (Narodna zavest Akademija v Kološvaru.) Narod slovenski so je zbudil iz večstoletnega spanja. Spoznal je tu pa tam tudi že priprosti kmet, da v sedanji dobi mu ne zadostuje več motika, temveč da mu je treba omisliti si tudi verlo pisanih knjig. Ni pa primernejših za ljudsko omiko kot so knjige „družbe sv. Mohora“, kterej se udje od leta do leta množijo. Tudi na Tominškom imamo že lepo število letnih in dosmertnih udov. Najbolj pa jo začela v Volčeli narodna zavest napredovati. Lansko leto je štela on-dotna fara enega samega uda, letos jih ima pa že osem. Le tako naprej, da tudi pri Vas slovenščini lepši dnevi napočijo ! Tudi bi se dalo v volčanskej fari, ki šteje 2000 duš, poizgledu Poddražanov „bralno društvo" napraviti. Kakor slišimo, bil bi ondotni g. župan J. K. sposoben mož kaj tacega ute-
ki se po rogaškem trgu imenuje Ro gački? In če je res, kar sem slišal, da ima ta mla deneč. veliko pesniškega duha v sebi — go tovo bode poslavil enkrat svoj domačivkraj, da bode ponosno se vrstil Rogatec Šiški, Kosesu in Vrbi! Prvi prvenec B. Rogač-kega, gledtšČTna igra „Kteri bo?“ ima, kolikor sem videl, med mnogimi prednostmi še posebno to, da se zarad obilnega osoblja po naših tesnih čitalnicah lehko predstav ljati lie more. In to je že nekaj vredno, ker po tem takem se igre ne pišejo zato, da bi so predstavljale. — Pa tudi v rajnej „Torbici" blagega spomina pogosto se je nahajalo ime liogački.
Po vsem tem je jasno, da imajo Roga-čani dovolj vzroka ponašati se se svojim vilinskim ljubljencem, in vsega dobrega si nadjati in pričakovati od njega. Samo dajte, Rogačani! napravite čitalnico in tudi jaz bodem prišel, kedar se bo obhajal njen rojstni dan, in to Vam obljubim pred vsem slovenskim svetom, da, ako sem Vas danes grajal in se Vam smejal, peval Vam bodem ondaj slavne slavospeve!
srca — a pri rogaških domorodcih tega ne najdeš' Če vse vkup zvežeš, vendar ne bo- ' deš dobil nijednega pravega ! — Žalostno da morem in moram ovo trditi, ali vendar je resnica! Živo bi trebalo, da bi celjska, mariborska ali ptujska čitalnica v Rogatcu napravila besedo, da bi se tako Rogačani ■natko probudib in predramili iz narodnega »panja. Ko bi prišli čitalničarji celjski, majorski in ptujski, da bi došli tudi sosednji Hervatje: ni vrag - da bi ti malo ne razhudili zaspanih Rogačanov! Dajte, premislite !
Dozdaj sem rane sekal in zabavljal Robanom, zdaj pak hočem kot moder zdravnik tudi malko ove rane obezati. Stavim kaj, da si t*i moj čitatelj , po gornjem popisu misliš da je Rogatec poslednji trg na svetu M da’ vsi Rogačani vkup še piškavega oreha Vredni niso. Ali temu ti ni taka: Rogatec h gotovo ni še poslednji izmed trgov Slo-Venije naše. Da ti ovo dokažem!
Rogatec bil je že za časov staiih Rimljanov znamenit kraj, kar njegovo latinsko 'me „mansio roganda" dovoljno priča. Naše panike kaj rade pripovedujejo, da je bil ^°gatec nekdaj veliko mesto, ki je segalo Ije doli do sv. Vida ob Sotli, na ono stran pa tje gori do rogaške Slatine. AU to [o moralo biti že zel6 v siladavnih
časih, morda še pred stvarjenjem sveta, ker so ondot, koder je nekdaj bilo mesto, zdaj že veliki hribi in visoki bregovi nastali.
Tudi v celjski kroniki in v zgodovini štajerski sploh odmerjeno je rogaškemu trgu dostojno mesto. Da bi imel one knjige pri roči, povedal bi ti marsikaj, ali ker jih nimam, verjemi mi na besedo ! Se celo v turških bojih niso bili junaški Rogačani poslednji med Slovenci. Dostikrat so divje Turke natolkli in vesele zmage obhajali. Le ko jo je poslednjikrat Turek primahal bil in z nekega hrvaškega hriba sč svojilni pogubivnimi kanoni rogaški grad bombardiral, tedaj so rogaški junaki obnemogli in na tihem prosili Boga za srečno poslednjo uro. Razsipal in razdrl je Turek rogaške zicline in še zdaj se slednji Rogačan žalostno zamisli v one nesrečne minole čase, kedar vidi nad seboj razvaline starega gradu.
In ta zgodovinsko-slavni Rogatec, da bi sedaj, ko je duh narodnosti mogočno prešinil vse narode, posebno pa tudi vrle Slovence — da bi zaostal za drugimi! Tega ne bo dal nijeden Rogačan! In tako mora tudi biti; ali mar no veš, mili čitatelj! daje že tudi na obzorji rogaškega slovenstva zajavkala nova zvezda-danica ? Ali ne poznaš mladega pesnika in pisatelja slovenskega,
meljiti, ako bi ne bil s srenjskimi opravili preobložen. Sezite urn pod pazduho vsi tisti, kterim je mar in skcrb za povzdigo slovenščine. — Kako malo sc misli v duhu rav-nopravnosti delati, nam je nedavno slavno rainisterstvo pokazalo. Triletni pravoslovni madjarski akademiji v Kološvaru 'Klausen-burg) na Erdeljskom je dodalo še četcrto leto, tako da ima sedaj take pravice kakor pravoslovske fakultete na vseučiliščih. Ni tedaj čuda, da „Pozor1* proti tacemu početju protestuje in hervaško dvorno kancelarijo vpraša, zakaj se ni kaj tacoga tudi z zagrebško pravno akademijo zgodilo? Le dvalizma nas varuj Bog!
t* Bregn v Dolini, n. (Laški pozivi slovenskim kmetom. Učiteljska služba. Vojaci. Vreme) Ko 5. t. m. na večer prijatla do bližnjega Ospa sprevajam, pride mi naproti mož z li-stekom v roči ter me lepo prosi, da mu razjasnim ta listič, klerega jih je že sedem v rokah imelo in prebiralo, pa nič druzega vedelo povedati, kakor to, da stoji črno na belem ! Vzamem ga v roke in berem med drugim to le : „La s’ invita di pagare entro giorni tre a seanso deli’ esecuzione politica la competcnza i. t. d. Ko mu vse na tanko rasjasnim in rečem, da mora, če je mogoče, še danes izplačati, ker obrok ravno danes izteče, odvrne mi srdito : „Kako morem o pravem času odrajtati, če ne zaslopim tega jezika niti toliko, kar jo črnega nohta.“ Ta-cih listov sem samo v onem dnevu pet prebral. To je očiten dokaz, da v Kopru narodna ravnopravnost še vedno pod mizo leži, da si tudi prebiva v tem okraju večina Slovencev.
Razpisa za novo učiteljsko službo v Bo-ljuucu no mislijo razglasiti po slovenskih časnikih, ampak razpošiljal se bode le po nekterih dekanijah. Kakor zdaj slišim iz gotovega vira, sklenilo se je oznaniti službo za boljunskega učitelja po tržaškem časniku „Osservatoro.1* To tudi res dokazuje, da so v Boljuncu slovenski časniki ros še bele vrane ! Hvalevredno pa je to, da srenjsko predstojništvo v Boljuncu ne tirja od bodočega učitelja znanja italijanskega, jezika kakor je n. pr. lani o tem času dolinsko tirjalo.
Ni še dolgo, kar je prišlo nekaj vojakov polka Marojčiča, kteri so v tržaški okolici razpostavljeni, v majhno vas Sacrb gledat sv. jamo, v kteri je inladeneč Sacrb ali Servul čez poldrugo leto v ostri pokori živel, še bolj pa zahvalit se Bogu, da so po tolikih težavah prehude vojske zopet prišli zdravi na slovensko zemljo, milo svojo domovino. Ker jim ni bilo dovoljeno v sv. jamo, šli so v cerkev, kjer so dolgo pobožno molili.
Šole v dolinski dekaniji so se vse končale. Zadnja se je zaperla dolinska po dokončanih očitnih skušnjah in slovesnem deljenju daril pridnim šolarjem in šohucctn na 16. t. m. popoldne.
Vreme jo kaj čudno in nestanovitno, kakor tudi ne dobro naše za zdravje, ker slišimo slabe novice od ptujega pa dobro znanega gosta „kolere**, ki se zdaj tu sedaj tam prikazuje. Bog odverni to hudo šibo od nas!
- 314 —
obe vladi neko skrivno zvezo sklenilo. — Bismarl je 20. t. m. postal generalmajor; poprej je bi! samo major. •— Kar se pa zbornice tiče, so si spet poslanci pa vlada navskriž, in sicer zavolj denarja, vlada bi rada nekaj na posodo vzela, poslanci se pa proti temu upirajo in pravijo, da tega ni potreba. Če tedaj ne dovolijo, govori se za gotovo, bodo pa spet domu poslani in vlada bode z nova jemala in dajala denar, kjer se jej bo potrebno zđclo^ Bismark tu no za-stopi nobene šale! (Še je dovolilo 40 mil.)
F r a n c o s k a. Napoleon gre v biariške toplice. Obiskat ga tudi pridejo Bismark, Gorčakov, Meternich in še drugi voči in mauji diplomati. Tam se bo spet kaj vga-nilo in skovalo, kakor svoje dni v Plom-bijerskih toplicah. Kar pa druge reči zadeva, kaže se vsak dan bolj očitno, da Napoleon ne mara več za mehikansko cesarstvo in da ga je že njegovi osodi prepustil. Pariški bogatini, ki so cesarstvu potrebni denar priskerbljevali , oklicali so bankrot, kar nam vse razodene. — Zastran turških zadev pa stoji Napoleon z Angleško vred na strani Turkov ter je sultanu po svojem poslancu dal vedeti, da ga bo na vso moč podpiral. Bog ga vedi, če mupamedtem v rokah ne utnerje ! — Z Rusijo niso več tako prijazni. Turčija je tega kriva!
Ruska. Kakor časniki pišejo, sklenil je ruski car, da sc poljsko kraljestvo ne združi popolnoma z ruskim cesarstvom, ka-. kor je bilo poprej namenjeno, ampak da ima svojo posebno upravo itd. Nekaj že tudi to pomenja! Sicer se pa zdaj na Ruskem kaj zelo zoper Turke vnemajo in bi jih radi prej ko mogoče tje v Azijo kam zapodili. „Mosk. viedomosti1* piše, da je in mora tudi biti glavni faktor pri reševanju izhodnega prašanja —• Rusija!
Italija. Mir se bo vendar že konec t. m. sklenil. Napoleon je moral spet pomagati in prigovarjati, da so so enrnalo bolj podvizali. Odškodnina se bo v goldinarjih štela, ni pa še gotovo znano, koliko da bode Italija razun dolga še povork plačala. Menda so si še za 14 milijonov navskriž, ker Italija hoče le 24 m. dati, naša vlada pa zahteva. 68 mil. Zastran meje pa je dunajska j „Abendpost1* vse upanje enkrat za vselej poderla, ker po njenih besedah ni bilo in no bo o tej zadevi nič govora. Čudno! Ranjca „(Jonst. Očstr. Ztg.“ pa nam je enkrat povedala, da si bodo avstrijski diplomati na vso moč prizadevali, da dobi Avstrija proti Laškemu boljše meje itd.
V Biciliji se jo punt že zadušil. Nastal je menda najbolj zavolj tega, ker so samostani vzdignjeni. — Persano je še vedno v preiskovanju. Dotična komisija je vse ladije pregledala ter izrekla, da je bilo pred vojsko vse v dobrem stanju.
Turčija. Iz Kandijc se te dni ni nič posebnega zvedelo. Zavarovavne vlade si neki prizadevajo za mirno spravo, tako da bi se Kreta z gerškim kraljestvom združila in tudi meje proti Severju nekoliko razširile. Toda ne ve se, aii je to kaj več kakor govorica. Sicer pa Turki spet kaj grozovito s kristjani ravnajo; da bi le skorej rešeni bili I
Pluje dežele.
Pruska. Govori se, da se je pogajanje s saksonsko vlado mahoma razderlo. Bis mark bi rad sam kraljeval. Kako da se bc Saksonska iz te homatije izvila pa svoje poprejšnjo neodvisnost obderžala, ne bc težko povedati, če se Bisinarkovo obnašanje enrnalo pregleda. — Parci so tudi zelo nanj hudi, — vlada pa mu je največi red sv Huberta kot plačilo za njegove zasluge po slala! Ali ni to čudno ? Tudi ste mendt
Kazn« novic«.
* Tolovaja Udmaniča še zdaj niso vjeli. Ravno te dni je blizo Zagreba plenil in ropal na potu, po farovžih in v druzih hišah, da je groza slišati. Oklicana je že bojč po vsem Hervaškem in Slavonskem nagla sodba; vojaki, žandarji, kmetje, sodniki — vse je že na nogah in ga išče po noči in po dnevu, ali zastonj, vidijo ga sicer, ne ugrabijo pa ne, Strah med duhovščino na kmetih je že tako velik, da je več župni-
kov svoje larc popustilo in drugam ubežalo. Po pravici se je res čuditi, da ga ne morejo kje zasačiti. Gosposka bi vendar morala na vso moč skerbeti, zlasti ker se vojakov ne manjka, da bi prej ko mogoče ijudstvo, ki davke plačuje, tacega tolovaja rešila. To je vendar silno! — Slišimo, da se je 23. t. m. sam ustrelil.
*	Več okrajnih predstojnikov na Češkem jo po vojski s tem svojo delavnost pričelo, da pridno in kar se da, ubožno ljudstvo rubijo. To je vendar silno!
*	Na Dunaju ie oni dan za kolero umeri znani opat in Scnmerlingov prijatel dr. Vi-lelm Eder. Bil jo 85 let star.
*	V dunajskih norišnicah je zdaj 1115 norcev. Pravijo, da jih še nikdar iii bilo toliko skupaj.
*	Mesto Ašafeuburg je plačalo pruskemu generalu Vogel pl. Falkensteinskemu za 3 kosila 1274 gld. 24 kr., Manteuffel-u za 7 dni 3465 gld. 40 kr. Dobro se sta mastila !
*	Dr. vitez A z u 1 a, avškultant pri deželni sodniji v Gradcu, jo stopil v dominikanski red.
*	V nedeljo 30. t. m. bo horjulski župnik J orala svojo zlato mašo obhajal.
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škofija:	Umeri je
Jožef Rogelj, lokalist v Strajni
Goriška nadškofija: G. Janez A Dr am je postal korar pri stolni cerkvi v Gorici, g. Jož. Gergolot vikar pri sv. Martinu na Krasu, g. Jož. Kavčič prvi, g. pl. Savorgnan! Cene pa drugi kaplan v Lučniku. G. Jož. Zei pride za kaplana v Koprivo, g. Jan. Visintini v Kampolongo, g. Jan. Mantoessi pa v Grad ob morju. G. Pavel J'1 a b r i s je postal nunsKi spovednik v Karminu. Dalje gredo za kaplane gg. novomašniki: Ant. Mihel j v Staniel, Jož. Golja v Podbrdo, Jak. P u š i č k sv. Roku v Gorici. G. Ja«. G a 11 i gre za ekspozita v Vermegliano, g. Andr. Furlani za vikarja v Pieris^ in v Ronko vikar Vermeglianski. G, Mat. Škodil i k je stopil v kapucinski red. G. Štef. Brežan gre za kaplana v Opačjeselo, g. Ant. Franzot pa v Vilese. — Umeri je g-Miha Pecorari. R. I. P,!

Žitna
cena.
reži
ježil mena
turSic®
Mariboru
Celju
Ptujem
Ljubljani
Kranju
iNovemmeslu
pšenice;
isltl. k. glcT k., gia. k.i gld. k.; Rl«l. k.
Gorici
CeloVcu(§
Terbižu(J
Varaždinu
Zagrebu
Sisku
4 M
113
4 |98|| 4
4
5
6
4 3
5
k
kii
k
85
'70,
|60
k
k
Sli
H
Loterjja.
Tei-«*, 26. septembra :
1» S« 8	48	1«.
Prihodnje srečkanje je 6. oktobra 1866.
Danajska borsa 28.	septembra 1866.
6"/o metalike	.	.	. . . 62,—
5% nacij onal	.	.	.	.	.	. 68.70
1860 derž. posoj .	.	.	. 81.10
Bankine akcije .	.	.	.	.	. 723.—
Kreditne „	.	.	.	.	.	. 153.40
London	.	.	.	.	. 127.—
Novi zlati ....	. • .	6.09
Srebro	....	.	•	, 12726
Lastnik A, Einspieler, Odgovorni vrednik J, Boži J. Za tiskarno F. pl. Kleiumayerja odgovorni vodnik R, Bertsohinger,