ZDRAV VESTN 2006; 75: 817–22 

Strokovni prispevek/Professional article 

POOPERATIVNO OVREDNOTENJE 
NENAPETOSTNEGA VAGINALNEGA TRAKU 
(TVT) 2 DO 6 LET PO POSEGU: RAZISKAVA NA 
OSNOVI ANKETE 

A 2 TO 6 YEAR POSTOPERATIVE EVALUATION OF TENSION-FREE VAGINAL
TAPE (TVT): A QUESTIONNAIRE BASED STUDY


Marijan Lužnik 

Ginekološko-porodniški oddelek, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 3, 
2380 Slovenj Gradec 

Prispelo 2006-06-06, sprejeto 2006-09-27; ZDRAV VESTN 2006; 75: 817–22 

Ključne besede TVT; urinska inkontinenca; ozdravljenje; dolgoročni podatki 
Izvleček 
Izhodišča Namen prispevka je prikazati, kakšno je dolgoročno subjektivno izboljšanje urinske inkontinence za bolnice, ki so bile zdravljene z nenapetostnim nožničnim trakom (TVT), ter 
morebitno povezanost nekaterih dejavnikov z dolgoročno oceno uspeha TVT operacije. 
Metode Na Oddelku za ginekologijo in porodništvo smo od decembra 1999 do julija 2004 opravili 
150 minimalno invazivnih operativnih posegov TVT – nenapetostni vaginalni trak. 149 
operirankam smo v aprilu 2006, to je po dveh do šestih letih, poslali anketo za samooceno 
uspeha zdravljenja inkontinence. Subjektivna ocena uspeha operacije je temeljila na samoopredelitvi izboljšanja kontinence v odstotkih, s trinajstimi možnimi izbirami od –20 
% do 100 %. Z metodo korelacije smo ugotavljali morebitno povezanost med dolgoročnim 
uspehom operacije in starostjo bolnic ob operaciji ter uspehom in številom let, ki so potekla 
od operacije. Statistično značilnost morebitnega vpliva neodvisnih spremenljivk na samooceno izboljšanja inkontinence smo preizkušali z neparametričnimi testi v statističnem 
programskem paketu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). 
Rezultati Od 119 odgovorov so v 40 primerih bolnice (33,6 %) potrdile, da so povsem ozdravljene, 
vsaj 70-odstotni uspeh zdravljenja je bil pri 87 operirankah (73,1 %). 100 anketirank 
(87,6 %) je navedlo korist od posega tudi po 2 do 6 letih. Korelacija med dolgoročnim 
uspehom TVT operacije in starostjo operirank ima Pearsonov korelacijski koeficient r = 
–0,335 in je statistično značilna (p = 0,01). Statistično značilno različen uspeh smo ugotovili v skupinah glede na stanje po histerektomiji (p = 0,005) in glede na prejšnje inkontinenčne operacije (p = 0,001). Med stopnjo ozdravitve in številom let, ki so potekla od operacije, ni bilo mogoče ugotoviti kakšne povezave niti statistično značilne razlike (p = 0,236). 
Zaključki Nenapetostni vaginalni trak je operacija, ki smo jo zelo varno izvajali in ima odlične 
dolgoročne rezultate. Stopnja uspeha je bila v naši skupini povezana s starostjo bolnic oz. 
prejšnjimi ginekološkimi in/ali inkontinenčnimi operacijami. 
Key words TVT; urinary incontinence; cure rate; long-term data 
Abstract 
Background The purpose of this article is to show the long-term subjective cure rate of urinary incontinence in patients after the tension-free vaginal tape (TVT) procedure and eventual correlation of some factors with this cure rate. 


ZDRAV VESTN 2006; 75 

Methods 
From December 1999 to July 2004 we performed one hundred and fifty TVT procedures at 
our Department of Gynecology and Obstetrics. In April 2006, a 2 to 6 year postoperatively, 
149 questionnaires were sent to our patients for self-estimation of the cure rate. The subjective evaluation of results of the operation was based on definition of the improvement of 
continence in percents, with 13 possibilities ranging from –20 % to 100 %. With tests of 
correlation we wish to establish eventual connection between the cure rate of urinary 
incontinence and the age of women at the time of operation and the number of postoperative years. Statistical significance of eventual influence of independent variables on cure 
rate was analyzed using nonparametric tests in Statistical Program Package for Social 
Sciences (SPSS). 

Results 
Of 119 answers, in 40 cases (33.6 %) patients confirmed that they are completely healthy, 
and 87 women (73.1 %) confirmed at least 70 % cure rate. 100 answers confirmed that 

87.6 % patients had benefited by TVT procedure even 2 to 6 years postoperatively. Correlation between the long-term cure rate and the patient’s age at time of operation had Pearson’s correlation coefficient r = –0.335 and was statistically significant (p = 0.01). 
Statistically significantly different success was still in the groups with regard to the previous 
hysterectomy (p = 0.005) and the previous surgical procedure for urinary incontinence 
(p = 0.001). There was no statistically significant difference between the cure rate and the 
number of postoperative years (p = 0.236). 
Conclusions 
150 TVT procedures were performed very safely as solo intervention or as connected with 
other repair of pelvic organ prolapse at our department and have excellent long-term results. The cure rate in our group was connected with the patient’s age at time of operation 
and with previous hysterectomy and/or surgical procedure for urinary incontinence respectively. 

Uvod 
posegu, sedem naslednjih vprašanj pa na morebitno 
uhajanje vode in na opredelitev le-te glede provoka-

Leta 1995 sta Ulmsten in Petros (1) opisala princip in cije ter stopnje. Predzadnja tri vprašanja so bila ponačin izvedbe nove operativne metode za ozdravitev novno namenjena razkritju morebitnih bolečin instresne urinske inkontinence pri ženskah, imenova-nelagodja v spodnjem delu trebuha ob različnih si-
no IVS (Intravaginal slingplasty). Leta 1996 je Ulmsten tuacijah.
s sodelavci (2) predstavil modifikacijo operacije IVS Zadnje, 15. vprašanje, »Kako ocenjujete uspeh zdrav

z imenom TVT (Tension-free vaginal tape) – nenape- 
ljenja vaših težav?«, je bilo namenoma oblikovano ta

tostni vaginalni trak, ki je bila nato zaradi uspešnosti ko, da je operiranka podala samooceno uspeha zdravin prednosti minimalno invazivne kirurgije (3, 4) upo-ljenja inkontinence. Operiranke so same ocenile dorabljena pri številnih inkontinentnih ženskah; v na-seženo novo subjektivno kakovost življenja. Dejanšem okolju je nehotno uhajanje urina socialni in higi-sko je subjektivna ocena uspeha operacije temeljila

enski problem pri okoli polovici žensk v pomeno- 
na zadovoljstvu bolnice ob spremenjenih novih oko

pavznem obdobju (5). Številni avtorji so predstavili liščinah oziroma samoopredelitvi izboljšanja kontikratkoročne in dolgoročne rezultate te operativne me-nence v odstotkih s trinajstimi možnimi izbirami od

tode (6–14). Zanimalo nas je, kakšni so naši dolgo-–20 % do 100 %. Za lažjo subjektivno izbiro in opreročni rezultati za TVT operacije po dveh do šestih delitev smo v anketi pri 15. vprašanju vizualno upoletih. Želeli smo tudi ugotoviti morebitne dejavnike, dobili trinajst številk za posamezno vrednost v odstotki bi lahko bili povezani z dolgoročno uspešnostjo kih (Razpr. 1) in pripisali navodilo (s križcem označiposega TVT. te kvadrat v razpredelnici, ki izkazuje % uspešnosti 

zdravljenja). 
Bolnice in metode dela Tako je bilo dejansko vprašanje 15 razdeljeno v štiri 

osnovne skupine: poslabšanje (–20 %, –10 %), ni spre-
Na Oddelku za ginekologijo in porodništvo Splošne memb (0 %), izboljšanje (od 10 % do 90 %) in popolbolnišnice Slovenj Gradec smo od decembra 1999 noma v redu – povsem brez težav (100 %). 
do julija 2004 opravili 150 minimalno invazivnih ope-Želeli smo ugotoviti, ali morebiti vplivajo na subjekrativnih posegov TVT – nenapetostni trak kot samo-tivno oceno uspeha posega naslednji dejavniki: stastojno ali kot kombinirano operacijo. Iz bolnišnične rost ob posegu; število let, ki so pretekla od operacije; 
podatkovne baze smo ugotovili, da je ena od operi-stanje po histerektomiji; stanje po operaciji zaradi in-
rank umrla zaradi srčne odpovedi januarja 2006, tri kontinence in/ali sprednji in zadnji vaginalni plastiki; 
leta po operaciji TVT. Tako smo v aprilu 2006, to je hkratna dodatna korekcija statike medeničnega dna 
po dveh do šestih letih, 149 operirankam poslali an-ob posegu TVT. 
keto s 15 vprašanji o uspešnosti zdravljenja. Prva štiri Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili s sivprašanja so se nanašala na morebitne bolečine po stemom Windows kompatibilni statistični program


LUŽNIK M. POOPERATIVNO OVREDNOTENJE NENAPETOSTNEGA VAGINALNEGA TRAKU (TVT) 2 DO 6 LET PO POSEGU 

Razpr. 1. Prikaz uspešnosti zdravljenja, izkazan v odstotkih (15. anketno vprašanje – samoocena)
.
Table 1. Survey of the improvement of continence in percents (the 15th question in the questionnaire – self-
estimation)
.


–20 % 
Poslabšanje 
Worsening 
–10 % 
Ni sprememb 
No changes 
0 % 10 % 20 % 30 % 
Izboljšanje 
Improvement 
40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 
Popolnoma v redu – 
povsem brez težav 
Without any 
problems 
90 % 100 % 
• • • • • • • • • • • • • 

ski paket za socialne znanosti »SPSS 8.0 for Windows«. 
Statistično značilnost morebitnega vpliva dveh ali več 
neodvisnih spremenljivk na oceno uspeha operacije 
smo preizkušali z neparametričnima postopkoma, 
Mann-Whitnejevim in Kruskal-Wallisovim testom. Za 
ugotavljanje in analizo morebitne povezanosti med 
uspehom operacije in starostjo bolnic ob operaciji ter 
uspehom in številom let, ki so potekla od operacije, 
smo uporabili metodo korelacije. 

S Sliko 1 prikažemo starost in število bolnic ob operativnem posegu po skupinah glede na odstotek uspeha operacije z mediano vrednostjo, interkvartilnim 
rangom, mejnima oz. zunanjima vrednostma za vsako posamezno skupino; pri treh skupinah tudi z eno 
skrajno vrednostjo (označena z zaporednim številom 
iz razpredelnice, ki je v članku ne prikažemo). 

Rezultati 
. 

V štirih tednih smo dobili 124 (83 %) odgovorov, od 
teh 119 (96 %) uporabnih za nadaljnjo obdelavo. Med 
. 
petimi neuporabnimi je bilo eno sporočilo svojcev, 
da je operiranka umrla predlanskim zaradi maligne 
. 
bolezni tri leta po operaciji TVT. Iz preostalih štirih 
anketnih listov ni bilo mogoče izluščiti kakršne koli 	
. 
uporabne informacije. 
Na 15. vprašanje smo dobili naslednje odgovore (Razpr. 2): 40 (33,6 %) odgovorov za 100 % ozdravitev; 26 

. 







(21,8 %) za 90 %; 14 (11,8 %) za 80 %; 7 (5,9 %) za 70 %; 

2 (1,7 %) za 60 %; 11 (9,2 %) za 50 %; 1 (0,8 %) za 40 %; 

3 (2,5 %) za 30 % izboljšanje; 6 (5,0 %) za 0 %; 2 (1,7 %) 


. 


. 
		
. 


. . 


. 
	
. 

. 

. 

. 

. 


. 

za –10 %; 7 (5,9 %) za –20 % poslabšanje. 

Razpr. 2. Število odgovorov po skupinah glede na odstotek izboljšanja. 

Table 2. Number of answers in groups according to 
the cure rate in percents. 

Samoocena 
% izboljšanja 
Število Odstotki 
Kumulativni 
seštevek 
odstotkov 
Self-estimation of 
percent of 
improvement 
Number Percents Cumulative sum 
of percents 
–20 7 5,9 5,9 
–10 2 1,7 7,6 
0 6 5,0 12,6 
30 3 2,5 15,1 
40 1 0,8 16,0 
50 11 9,2 25,2 
60 2 1,7 26,9 
70 7 5,9 32,8 
80 14 11,8 44,5 
90 26 21,8 66,4 
100 40 33,6 100,0 
Skupaj 
Total 119 100,0 

Starost 119 bolnic v času operacije se je gibala od 29 
do 75 let. Srednja vrednost je bila 52,7 in standardna 
deviacija 10,7 leta. 


. 

Sl. 1. Starost bolnic ob operativnem posegu (LET) in 
število bolnic (N-) po skupinah glede na samooceno 
stopnje izboljšanja urinske inkontinence po TVT operaciji v odstotkih (USPEH). 

Figure 1. Patient’s age at time of operation (LET) and 
number of patients (N-) in groups according to self 
estimated cure rate of urinary incontinence after TVT 
in percents (USPEH). 

Pri ugotavljanju stopnje povezanosti med dolgoročnim uspehom operacije TVT in starostjo operirank 
smo dobili koeficient korelacije po Pearsonu (r = 
–0,335) oz. po Spearmanu (ro = –0,276) in statistično 
značilnostjo (p = 0,01). 
Ker smo glede na število let, ki so potekla od operacije, bolnice razporedili v 5 skupin, od 2 do 6 let, smo s 
Sliko 2 želeli prikazati, kakšen je bil uspeh posega v 
teh petih skupinah. Za vsako skupino je prikazana 
mediana vrednost uspeha, interkvartilni rang oz. prvi in tretji kvartil, mejni oz. zunanji vrednosti za vsako posamezno skupino in pri prvih treh skupinah 
tudi skrajne vrednosti (označene z zaporednim številom primera iz razpredelnice, ki je v članku ne 
prikažemo). 


ZDRAV VESTN 2006; 75 






	
	









	




. 


. 

. 


. 

. 

. 

. . . . . . 


. 

Sl. 2. Stopnja izboljšanja urinske inkontinence po operaciji TVT v odstotkih (USPEH) in število bolnic (N-) 
po skupinah glede na število let, ki so pretekla od operacije (LPOOP). 

Figure 2. Cure rate of urinary incontinence after TVT 
in percents (USPEH) and number of patients (N-) 
in groups according to the number of postoperative 
years (LPOOP). 

Med uspehom operacije TVT in številom let, ki so potekla od operacije, ni bilo mogoče ugotoviti kakšne 
povezave niti statistično značilne razlike (Kruskal-Wallisov test; hi-kvadrat = 5,54; p = 0,236). 
S Sliko 3 smo želeli prikazati, kako je bil uspeh razporejen v skupinah glede na to, ali je imela bolnica pred 
TVT posegom že odstranjeno maternico. Tako smo 
označili s številko 0 skupino žensk, ki še niso imele 

odstranjene maternice, s številko 1 skupino, pri katerih je bila opravljena abdominalna histerektomija, in 
. 
s številko 2 skupino po vaginalni histerektomiji. 
. 


. 

. 

. . . 


. 

Sl. 4. Stopnja izboljšanja v odstotkih (USPEH) in 
število bolnic (N-) po skupinah glede na predhodno inkontinenčno operacijo in/ali plastiko vagine 
(POINOPPLV). 

Figure 4. Cure rate in percents (USPEH) and number 
of patients (N-) in groups according to the previous 
surgical procedure for urinary incontinence and/or 
repair of vaginal prolapse (POINOPPLV). 

	












	










	

. 


. 


. . 

Sl. 5. Stopnja izboljšanja v odstotkih (USPEH) in število bolnic (N-) po skupinah glede na to, ali je bil pri 
bolnici poseg TVT samostojna ali kombinirana ope

racija (TVTKOMBI). 

Figure 5. Cure rate in percents (USPEH) and number 

of patients (N-) in groups according to connection with 

other repair of pelvic organ prolapse (TVTKOMBI).


. 


. 

. 

. . . . . 

. 

Sl. 3. Stopnja izboljšanja v odstotkih (USPEH) in število bolnic (N-) po skupinah glede na to, ali je imela bolnica pred posegom TVT že odstranjeno maternico 
(POHIS). 

Figure 3. Cure rate in percents (USPEH) and number 
of patients (N-) in groups according to the previous 
hysterectomy (POHIS). 

Da so se vse tri skupine po uspehu med sabo statistično značilno razlikovale, smo ugotovili s pomočjo neparametričnega Kruskal-Wallisovega testa (hi-kvadrat 
= 10,799; p = 0,005). 
Vse tri skupine so bile statistično značilno različne tudi po starosti bolnic (Kruskal-Wallisov test: hi-kvadrat 
= 13,358; p = 0,001). 
Glede na že opravljeno inkontinenčno operacijo in/ 
ali vaginalno plastiko smo ločili operiranke v dve skupini. S številko 0 smo označili skupino brez takšnih 


LUŽNIK M. POOPERATIVNO OVREDNOTENJE NENAPETOSTNEGA VAGINALNEGA TRAKU (TVT) 2 DO 6 LET PO POSEGU 

operacij in z 1 skupino bolnic, pri katerih je šlo za 
recidivno stresno urinsko inkontinenco vsaj po eni 
inkontinenčni operaciji. Kakšen je bil uspeh po TVT 
operaciji v teh dveh skupinah, nam prikazuje Slika 4. 
Da sta se skupini med sabo statistično značilno razlikovali po uspehu, smo ugotovili s pomočjo neparametričnega Mann-Whitneyevega testa U (U = 398,5; 
p = 0,001). Obe skupini sta bili statistično značilno 
različni tudi po starosti (Mann-Whitneyev test U: U = 
461,5; p = 0,005) 
Ker smo v skupini imeli tudi bolnice, pri katerih smo 
opravili poseg TVT hkrati z drugo operacijo za korekcijo medeničnega dna, smo želeli s Sliko 5 prikazati 
uspeh v skupini, kjer je bila TVT samostojna operacija in smo jo označili s številko 0, ter v skupini, označeni z 1, kjer se je operacija TVT kombinirala. 
Da se skupini med sabo nista statistično značilno razlikovali, smo ugotovili s pomočjo neparametričnega 
Mann-Whitneyevega testa U (U = 404,5; p = 0,667). 

Razpravljanje in zaključki 

Med anketnimi odgovori smo statistično obdelali 
predvsem 15. odgovor s samooceno uspeha operacije, izraženo v odstotkih. Tako nismo posebej navedli 
rezultatov odgovorov na druga vprašanja v anketi, ker 
so bili, razen bolečine po posegu, pričakovano smiselno povezani s končnim odgovorom oz. subjektivno oceno izboljšanja. 
Tako je vseh 40 popolnoma (100 %) ozdravljenih anketirank odgovorilo, da jim voda ne uhaja več. Od 30 
žensk s samooceno izboljšanje v 80 % in 90 % je dvajsetim voda še malo uhajala, kar je deseterico od njih 
malo motilo. Po navedenih simptomih, predvsem kot 
občasna urgenca oz. občasna urgentna inkontinenca 
ob zelo polnem mehurju. Pri samooceni izboljšanja s 
70 % je 5 od 7 bolnic navedlo, da jim je voda občasno 
še malo uhajala. Tri je to malo motilo, dve pa zmerno. 
Devet od 13 anketirank s samooceno izboljšanje v 50 
% in 60 % je navedlo, da jim voda malo še uhaja, kar 
jih malo, tri pa zmerno moti. Vse štiri ženske, ki so 
uspeh operacije ocenile z izboljšanjem v 30 % oz. 
40 % so navedle, da jim voda še malo uhaja, dve je to 
zmerno motilo, dve pa močno. Pri praktično vseh je 
bila v ospredju urgentna komponenta inkontinence, 
izjemoma stresna komponenta v skrajnih situacijah. 
Pri 6 bolnicah, ki so uspeh posega ocenile z 0 % izboljšanja, voda uhaja malo pri eni, precej pri treh in 
pri dveh močno. Dve moti to zmerno, štiri pa močno. 
Pri 9 bolnicah s poslabšanjem (–10 % in –20 %) voda 
uhaja pri dveh malo, pri dveh precej in pri ostalih petih močno. Za dve je to zmerno, za sedem pa močno 
moteče. Pri vseh gre, glede na podatke, za mešano 
urinsko inkontinenco, večinoma brez zdravljenja. 
Ocena bolečine ni bila v korelaciji z oceno uspeha 
operacije in jo je navedlo 40 bolnic, 10 kot malo bolečino, trajajočo do 5 dni, 25 kot zmerno, trajajočo do 7 
dni. Močno bolečino je navedlo 5 operirank (4,2 %), 
od teh je ena posebej poudarila, da je bil močno boleč le del operacije. Glede na to, da smo vse operacije 
TVT izvedli v lokalni anesteziji z 80 do 100 ml 0,25odstotnega lidokaina (Xylocain®), je ta rezultat zelo 

spodbuden in hkrati potrjuje, da je bilo uvajanje polipropilenskega traku v lokalni anesteziji prava odločitev tudi v primerih, ko smo operacijo nadaljevali z 
rekonstrukcijo sprednjega ali/in zadnjega vaginalnega prolapsa z mrežnim tkivnim vsadkom (15–18) v 
splošni ali lokalni anesteziji. To priporočajo tudi nekateri drugi avtorji (19, 20). Tako smo vedno imeli 
možnost namestiti trak pod sečnico ob pokašljevanju operiranke in polnem sečnem mehurju. To omogoča precizno nastavitev – primerno približanje traku sečnici, tako da operiranki pri kašlju voda ne uhaja več. Temu lahko pripišemo odlično 33,6-odstotno 
popolno (100 %) dolgoročno ozdravitev oz. vsaj v 70 
% izboljšanje kontinence pri 73,1 % operirank. 87,6 % 
anketirank je navedlo korist od posega tudi po 2 do 6 
letih. Tako so naši dolgoročni rezultati primerljivi, ali 
celo za nekaj odstotkov boljši kot rezultati podobnih 
študij (6–14). Vsi operativni posegi so potekali brez 
zapletov; tako nismo nikoli ob uvajanju igel skozi retropubični prostor poškodovali sečnega mehurja niti 
ostalih sosednjih struktur. Tudi večjih krvavitev iz vbodnih ran nismo povzročili. Čezmerna korekcija in retenca urina sta bila redka zapleta po vstavitvi nenapetostnega vaginalnega traku, ki smo ju v vseh 6 primerih rešili z zgodnjo repozicijo traku (21), ne da bi povzročili ponovno inkontinenco. Večina pooperativnih retenc urina je bila med prvimi petdesetimi operirankami in bi jih lahko pripisali učni krivulji (9). Sicer je vse operacije TVT izvedel avtor članka. 
S statistično obdelavo smo pokazali, da je uspeh operacije TVT pričakovano povezan s starostjo bolnic 
(Pearsonov korelacijski koeficient r = –0,335). Z višjo 
starostjo bolnic se uspeh manjša (p = 0,01). Tudi število prejšnjih operacij je pričakovano večje pri starejših bolnicah (p = 0,005). Pričakovali bi, da se uspeh s 
časovnim odmikom od operacije zmanjšuje, pa tega 
v naši skupini nismo mogli dokazati (p = 0,236). To si 
lahko razlagamo s tem, da je korekcija s polipropilenskim trakom trajna, kot tudi s tem, da se v dveh letih 
že pokažejo morebitne pomanjkljivosti posega in so 
že dveletni rezultati dejansko dolgoročni. Manjši 
uspeh po že opravljeni histerektomiji (p = 0,005) 
kot tudi po prejšnjih inkontinenčnih operacijah 
(p = 0,001) je pričakovan in je povezan tudi z višjo 
starostjo bolnic v teh skupinah. Veseli smo bili zelo 
ugodne ocene bolnic po kombiniranih operacijah 
TVT. Prepričani smo, da je ravno v teh hkratnih korekcijah slabe podpore sečnici in drugih statičnih motenj medeničnega dna s tkivnimi neresorbilnimi mrežnimi vsadki prihodnost uro-ginekološke operative 
(15–18). 

Literatura 

1. 
Ulmsten U, Petros P. Intravaginal slingplasty (IVS): an ambulatory surgical procedure for treatment of female urinary incontinence. Scan J Urol Nephrol 1995; 29: 75–82. 
2. 
Ulmsten U, Henriksson L, Johnson P, Varhos G. An ambulatory 
surgical procedure under local anesthesia for treatment of female urinary incontinence. Int Urogynecol J Pelvic Floor Dysfunct 1996; 7: 81–6. 
3. 
Lukanovič A, Kralj B. TVT – advantages of microinvasiveness 
and cost-effectiveness. Int Urogynecol J 2002; 13 Suppl 1: S76. 
4. 
Lukanovič A. Sodobni terapevtski pristopi pri zdravljenju urinske inkontinence. Zdrav Vestn 2003; 72 Suppl II: 171–5. 

ZDRAV VESTN 2006; 75 

5. 
Kralj B. Epidemiology of female urinary incontinences. Classification of urinary incontinence, urinary incontinence in elderly 
woman. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 1994; 55: 39–41. 
6. 
Ulmsten U, Johnson P, Rezapour M. A 3 year follow up of tension free vaginal tape for surgical treatment of female stress urinary incontinence. Brit J Obstet Gynecol 1999; 106: 345–50. 
7. 
Moran PA, Ward KL, Johnson D, Smirni WE, Hilton P, Bibby J. 
Tension free vaginal tape for primary genuine stress incontinence. Br J Urol 2000; 86: 39–42. 
8. 
Nilsson CG, Kuuva N. The tension free vaginal tape procedure 
successful in the majority of women with indications for surgical treatment of urinary stress incontinence. Br J Obstet Gynecol 2001; 108: 414–9. 
9. 
Groutz A, Gordon D, Wolman I, Jaffa AJ, David MP, Lessing JB. 
Tension-free vaginal tape for stress urinary incontinence: is there a learning curve? Neurourol Urodyn 2002; 21: 470–2. 
10. But I, Faganelj M. Subjektivna ocena izboljšanja po operaciji z 
nožničnim nenapetostnim trakom (TVT) pri zdravljenju žensk 
z urinsko inkontinenco – raziskava na podlagi vprašalnika. Zdrav 
Vestn 2003; 72 Suppl II: 163–6. 
11. Barry CL, Dietz HP, Rane A, Wilson PD. Is the cough test necessary? A case control series of two techniques of TVT adjustment. 
Neurourol Urodyn 2004; 23: 492–3. 
12. Ward KL, Hilton P. A prospective multicenter randomized trial 
of tension-free vaginal tape and colposuspension for primary 
urodynamic stress incontinence: two-year follow-up. Am J Ob-
stet Gynecol 2004; 190: 324–31. 
13. Reich A, Kohorst F, Muche R, Kreienberg R, Flock F. Ergebnisse 
und Einflussfaktoren bei Einlage eines spannungsfreien Vaginalbandes nach dem TVT®-Verfahren. Geburtsh Frauenheilk 
2006; 66: 365–72. 
14. Schraffordt Koops SE, Bisseling TM, van Brummen HJ, Heintz 
APM, Vervest HAM. What determines a successful tension-free 
vaginal tape? A prospective multicenter cohort study: Result from 
The Netherlands TVT database. Am J Obstet Gynecol 2006; 194: 
65–74. 

15. Lužnik M. Uporabnost propilenske mrežice pri motnjah funkcije medeničnega dna. In: Kralj B, Denona V, eds. Zbornik 2. kongres ginekologov in porodničarjev Slovenije z mednarodno udeležbo; 2000 Nov 19-22; Portorož. Ljubljana: Združenje ginekologov in porodničarjev Slovenije; 2000. p. 133. 
16. Lužnik M. Tension-free vaginal tape (TVT) in combination with 
reconstructive pelvic floor operation. In: Abstract book of the 
World congress on gynecological endoscopy, 1st Croatian congress on gynecological endoscopy; 2002 May 15-18; Dubrovnik. 
Dubrovnik: Croatian Society of Gynecological Endoscopy; 
2002. p. 30. 
17. Lužnik M. A four-year experience in use of mesh patch for correction of female pelvic organ prolapse (POP) and pelvic floor 
dysfunction (PFD): A vaginal approach. In: Lukanovič A, Tamussino K, eds. Urogynecology today. Joint Meeting of Slovene 
Urogynecological Society and Austrian Society for Urogynecology and Pelvic Reconstructive Surgery, Portorož, September 
24-25, 2004; 181–2. 
18. Lužnik M. Mrežna krpa za korekcijo velike rektokele: prve izkušnje. Mesh patch for correction of large rectocele: first experience. Zdrav Vestn 2002; 71: 23–6. 
19. Jomaa M. Combined tension-free vaginal tape and prolapse repair under local anaesthesia in patients with symptoms of both 
urinary incontinence and prolapse. Gynecol Obstet Invest 2001; 
51: 184–6. 
20. Buchsbaum GM, Albushies DT, Schoenecker E, Duecy EE, Glantz 
JC. Local anesthesia with sedation for vaginal reconstructive surgery. Int Urogynecol J 2006; 17; 211–4. 
21. Lužnik M. Pooperativni zastoj urina in zgodnja repozicija nenapetostnega traku. Zdrav Vestn 2003; 72 Suppl II: 177–8.