115
Gospodarske izkušnje.
Nov način Us v zemlji ohraniti pred trohnenjem.
Da se leseni stebri, vinogradni koli itd., sploh les, posebno mehki les v zemlji pred strohnenjem ohrani, priporočajo naslednji ceni in izvrstni način: Dotični les se namoči najprej za nekaj časa v vodi, v kateri je železni vitrijol raztopljen, potem naj se les posuši in za nekaj časa utakne v vročo raztopljino, katere koli kremenčeve soli, na pr. vodenega stekla. Kremenik naredi z železnim okisom na nobeni način raztopljivo spojino, katera se ustanovi v zunanjih plasteh lesa. Te kemijske spojine se vlažnost prav nič ne prime ter zato les pred trhlenobo in gnjilobo ohrani.
Žaganje kot krma.
Tajnik c.4kr. kmetijske družbe v Celovcu g. C. Schtitz piše v gospodarskem glasniku koroške kmetijske družbe o krmenji s žaganjem sledeče: Veliko pomanjkanje krme, brezkonečna zima, nezaslišane cene za seno in slamo, nas opravičijo kmete opozorit^ na krmilno sredstvo, katero navadno kmetovalci niti ne zapazijo, v sili pa vendar vrednost ima. To je žaganje. Določne krmske poskušnje so pokazale, da je žaganje za govejo živino, ovce in koze še precej dobro prebavljivo. Prebavljalna vrednost žaganja je zelo enaka pšenični slami. Se ve da rabiti je žaganje le takrat, kedar je ob enem na razpolaganje primerna množica druzih dobrih krmil, kakor oljevih preš, slada, grahove, lečine ali fižolove moke, otrobov itd. Tako je na pr. za 500 kilogramov težko goved ta-le krma primerna : 9 kilogramov rezanice od slame in sena, 4 kilograme žaganja, 1%—2 kilograma oljevih preš in 40 gramov soli. Ta množica je za en dan. Žaganje sme se popariti.
Sredstvo, grižo pri Čebelah ozdraviti.
To sredstvo nam je sporočil gospod Janez Eobič iz Kranjske gore ter obstoji v naslednjem: Naredi se zmes iz medji, močno sladkorne vode in nekoliko dobrega vina. Če je dobiti zvezdanega janeža, naj se ta zdrobi ter v zaprti steklenici namaka vsaj en dan, potem voda odcedi, ter se jo nekoliko prilije tej zmesi. Zmes naj je pa tako sestavljena, da je 3 dele medu in po en del sladkorjeve vode, vina in janeževe vode. Gospod Eobič je star gorenjski čebelar in on trdi, da je to sredstvo njegovim čebelam vedno pomagalo.
Vrtninam najvspešniši in koristniši gnoji.
Sploh vse vrtnine, posebno pa zeljnate rastline, silno mnogo gnoja potrebujejo. Posebno pri nas pa je hlevski gnoj precej drag, ker tu se v primeri z množino zemljišč veliko premalo živine redi. Zato je treba, da si vrtnarji pomagajo z drugimi gnojilnimi tvarinami. Pred vsem je dober kompost neprecenljive vrednosti, ker ni drag. Kompost, kateremu se primeša sekretnice ali gnojnice in raznih vrtnih odpadkov ali gaznih odpadkov, ali gazne vode (pri gaznih tovar-nicah), krvi iz mesnic itd. služi vrtnini prav dobro. Tudi pepela, saj, zgnjitih kosti in posebno rogovja naj se vrtnar poslužuje. Prav koristni so v vrtu tudi tekoči gnoji, torej gnojnica, hlevska scavnica ali umetno
pripravljena polivka, ki se napravlja iz vode, v ktero se vrže na pr. krvi, nekoliko sekretnice itd., ter taka mešanica ostaja nekoliko časa, da dobro povre. Vrtninam : (zelje, vohrot, zelena, kumare) mora biti obilno pognojeno. Drugikrat se na tako obilno pognojene lehe sadi lahko druga vrtnina, ki ne zahteva obilnega in svežega pognojenja, n. pr. grah, fižol, salata, radič, korenje. Prav umni vrtnarji navadno gnoje s hlevskim gnojem le pred zimo, ko se zemlja prekoplje, ter da po zimi gnoj dobro razpade. Konjski gnoj in ovčjek sta posebno za težko mrzlo bolj vlažno vrtno zemljo dobra, ker sta gorka in grejeta zemljo. Govejek in vodeni svinjšček pa sta bolj za suho zemljo pa lehko zemljo ker sta bolj vlažna in tudi zemljo bolj vlažno ohranita. — Spomladi, posebno po leti se morajo le hitro delajoči torej uže dobro razkrojeni gnoji rabiti. Da mora oni vrtnar, ki se obilno poslužuje le tekočih gnojilnih tvarin, pridno skrbeti za rahljanje zemlje, razumi se, ker vrtna zemlja mora biti globoko rahljana, da se v njej toliko hitreje razvijajo rastlinske korenike.