,     mmtM BlBtlBI I BBtBOIBt-
Xiv. loltnit*.
1936. marclui 20.
4. numera.
M6seiBi@ Y@rsite sio^ine«
Vu Imčni prfikmurske evang.  šimjorije reditel
I vBdavnlk t ftlsAR jAtfOŠ, Murska Sobota.
Rekopisl se morajo v Pucence poiilati.
Čak računa št. 13,586; lm€  ..Dflševni   Hst"   Pucond.
Cejna hb cejio leto 20 @fn., v zvSnstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Doi., edne numere 2 din.
Izhaja edn&k na mčsec.
Naprejplačtto gorivzeme vsikl ev. duhovnik i vučitel.
Kristusona ttdklanosf.
HARI LIPOT ev. dtthovnik.
Znova se nam bliža veliki tjeden, tjeden mira. Za tč dneve niti iskajoči ne moremo ndjti priprdvnejše sv. reči, nego je apoštoisko opominanje k Filippencom v 2.-om tali i v 5 -om veršuši: wTd naklo-nost naj bode vu vami, štera je i vu Kristuš Jezuši." V bližini velikoga pčtka z čiidnov močj6v primejo našo dušo t^ r-eči, dogddki velikoga tjedna nam pa sami razložijo, kakša je Kristušova ndklonost. Glčdajte na trp^čega, vmčrajočega Kristuša, kakša ndklonost prehodi njegovo srce tam na Golgoti!
Glčdajte na Njegovom obrazi tisti mir, tisto ponizno pokornost, s šterim bože dokončanje, božo vekivečno sveto volo goriprimle. Glčdajte tisto batrivnost, s šte-rov td stopi pred neprijatelske obldsti, tisto plemenito očivesnost, s šterov gleda svoje zemelske sodnike. Tam vidimo njegovo smil(ivaj6čo liibčzen, s šterov zakriva i varje nevučeno Itidstvo, zmislimo si na Njegovo skrbnosžčo vernost, s šterov se skrbi za svojo mater Marijo i za svoje vučenike. Na razbojnikovo prošnjo z kra-levskov milostjov odgovori, svoj zždnji boj z odičenov vernostjov oblada, vse do tiste minute, gda se je vse skončalo. Vidite, tžkše plemenite nžklonosti so prebivalevu Kristuši.
Vzemimo ešče k lomi Njegovo globo-ko poniznost, od štere to čt^mo: ,,Nego jem sam sebe ponizo, obraz slugov je na sč vzeo, vu spodobnosti čiovečoj je bio, po-nizo se je, včinjeni pokoren, notri do smrti, smrti pa križa." Ne je prišo kralii-vat, nego sltižit, nigdar je ne isko svojo diko i svojega haska, nego delo je vsig-dar samo za božo dfko i za hasek liidstva. Ne je noso kralevske korone, nego si je trnjavi venec odebrao, v prSstnoj štali se je narčdo i na križi je mogo mreti. Zato nam Kristuš pravico ma etak govoriti: Hodite, včite se od mčne, ta naklonost naj bode vu vami, štera je i vu meni biia.
Evangeličdnski krščanje! Eto postno vremen vas naj yči Jezuša nasleduvati.
,,Sredbenik! vsški tvoj stopaj
Je stopaj liibeznosti,
I tvoj tak nedužen spaddj
Vretina smilenosti.
Lubčzen te je gnala '<>M * I višno moč ti ddla,
Da bi pehar smrti koštao,
I tak za svet dldov postao."
Molitev bojdi kluč tvoje gojdne, lakat
tvoje noči.
*
T6 je razloček med stvarjov i člove^-
kom, ka ete tiidi ma nedelski obleč.
(Luther.)
Strin 42.
DUSEVNI LIST
marciuš 20.
Post i trplenje.
Prdva znamenitost posta je ne vu njega zviioeinjem opržvlanji, nego vu znotrešnjetn zdr-ičtki ajegovom. Novi zakon nepozna postao pravdo. Ivan Krstitel i njegovi vučenikiso setoti tiidi postili, dfinok je toga znamenitost pomen-šao Jezuš, gda je erkao: ,,Jeli se raorejo sJnovje ženidve ž»lo»titi, dokcč je žnjimi ženin ?' (Mt-9, 15). I gda prikapči k tčcn rečam : ,,Prido pa dnfevJ, gda se od njih vzerae ženln i teda se bo-do postili..." z tem Ji to njini žele nazvegtiti, ka se on odvzeme od svoji vučenikov, falio bode njim, ka zadosta velika žalost, plač (dfihoven post) bode na njč gledoč. Truc lotni tak apoitolje, kak ti prvi krstianje se tfidi večkrat postijo, no Si tiidi Pavel apoštol piie: ,,Kra!estvo Bože je ne jestvina i pitvina, nego pravica, m€t i ra-dost vu svčtom Dflhi." (Riml. 14, 17.)
Rcformacija je tiidi ne brezpogojno odvrgla posta, odločno pa taji njega zaslfiženost k zve-ličanji, ka bi si Božo miloščo i spravičanje za-služili z r&zločka činenjcm raed hr&nami. Poleg neprestanoga nagiasanja toga proteštžliva 26. ar-tikuluš agoitonskoga VerevadlOvanja proti onomi potvarjanji, ka bi reformacija i njeni vernici za ncpravno držali disciplineranje samoga sebe i vmarjanje tela. Reformitorje so naime na trplenje glcdoč vsigdar to včili, ka je krstšanski človek dužen nevdle znaiati.   I   to je prdvo dmurno i
Krivda i pokora.
Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS.
XXIV.
Edno leto dugo je trpo mčr pri Ehrbache-rovi, ali duže tiidi nS. Peter je nL mogo dale zatrpeti njegovi prijatelov hijjskajdče guSe obri svojega solidnoga živieaja t pomali si je naprS vzčo stare nivadc. Mantrao je Ženo i drOžino, satn sebč zararžnjeni je hodo po žitka potžj. Skoron vsakši dčn je pijen bio, alkohol, te naj-včkil protlvnlk človeči, ga je sploj oblado, pred z&rjov je retko prišo dotno i te je pa do pol dndva spao. Vu tom zamfidjeno delo je fč z si. lov Uio notri doprinetti, gtero se zoa, je ne šlo brezi psuvanja i preklinjavanja. Stari Ehrbacher je tiho vOprcmino i Lizi je pa nišče nfi pravo edoo dobro rčč. Ona se je vu zidnjem časi tiidi spremenila, nč se je jdkala, nž se starala, nego
neskazlivo mantradje tela, či st varde-nemo po rdzločni nevolaj i se z Kriituiom razf^timo.
Ete dOhoven post je pravllen, hasnoviten, potreben. Med tčm diihovnlm poitotn se zrimo poglobiti vu dogodtke trplenja Kristusovoga, eto nas pripomore k praroj postnoj razpložnosti. Med etim blagoslovno poitane na nas gledoč tfidi naše Iastlvno trplenje. Eto dvoje vu tesnoj razmeri more biti z enovini. Te je blago-slovleno naše trplenje, či prečutimo Kristuiovo trplenje, od šteroga težešega je eiče ne bil6 na etoj zetnli, — i čl pod težlnov etoga dvojnoga — Krislušovoga i lastivnoga — trplenja z glo-bočine naiega srdca zh^ja gečemanski zdOhdv : Oča moj, Li je mogOče, naj prede od m€nt ete pehdr, ali nej, kak jas šččm, nego kak T*.
Tako natn bode na dobro postna razplož-nost, sam post. Navči nšs Jezuia prav nasledii-vati, po njegovi stopajaj hoditi, ne sarao cvetna pola\ nego tfidi trnave potl žojim navkflp hoditi, žnjim oavkup križ nositi, frpeti, poleg Bože vole trpeti.
Jezuiovoga trplenja znamenitost podlgdva, ka je on oe za nikaice, nego za vsakcga trpo i coj kak čisti, »veti i nedužen. Zato je bilo oje-govo trplenje skoron nezmerno.
Znamcnitost našega trplenja daleč osiane za njegovim ešče tfidl te, i\ za drfig"* trpiroo. Zvdn toga naie trplenje toi takii žalcc, iteroga
z zdignjenov glavdv m6rno i potrplieo je nosila svoje nevOle, svo) križ. Vu sarootni nočni vOraj, gda je Peter pri vini kartajoči sedo vu oitariji, si je Liza z sv. pisma vzila trOšt i mdč za drfi-gi d6n. Hedvig njS je vOrno na porooč bila vu njčni teilci dn^vi i nL je dosta dala na lOdstvo, ki so samo z plečom mlgali za njov. Vedno je samo na 16 glčdala, naj z čistim srcora do-punjava to dobro dilo. Liza je vu kratkotn to drugo dete fikala.                                                |
Od vnogoga cvetja diš^fe ndči radjui me-seca je priio te ndvi človek na svet. Ktnično-čarne oči so ae leščile z njegovoga drdvnoga obrazeca i ti srebrno »Srl vlasje, kak eden venec so vzčli okoll 16 na par dni njega tnžlo glavico.
Liza }e z materskov radostjov pogle)Qvala ponovno na svoje dete. Tak lObl^ni i zldti je te n ilf Alfred ne blo kak td, tak da bi ta deteta bivosl z diflgoga sveta bila.                                j
marciuš 20.
DUŠEVNI LIST
Strin 43.
je Jezuš nS poznao, to je naši lastni grebi last-na tožba.
Na trpččega, nedužnoga Kristuia glčdavši se olžhša naie trplčnje i nas obvzetne nebeski počinek, tako, ka rivno naie najtežkčše vOre natn bodejo sadarodne, ar vu tej je bio Bog najbliže knam, gda smo mi tak čfltili i vervall, ka je od-hajao od nas. Samo pod težinov križa zaraztni-mo prav na pomoč, troit, vračenje vsigdar go-tovoga Zveličitela zvajočo reč: .Hodte k meni vsi, ki ste obtrfldjeni ino oklajeni i jas vam po-činek datn." Koga žitek je lehki, gladtek, brez trplenja, tlstt ali sploh ne, ali samo preveč na-retci vzeme vu svojo roko Biblijo i teda jo samo tako Hi, liki edno vučno knigo. Skoz bolezni sktiz dosta globše vidi naie oko i dosta takii privi džfindžov zavidi vu Božoj reči, katere sme-hčči poglčd niti vpamet nevzeme.
VsAkdčn molitno Očanaš. AH kak drflgo razmenje zadobi Gospodnoga molltev, gda obri Skrinje ednoga dr&goga deteta, liiblčnoga hižno-ga para, rano preminočega roditela zduha^amo; »Bojdi vola tvoja, kako vu nčbi, tak i na zemli."
Nepomeniajmo tak postno razpložnost ine sddmo za višešaje drlanje dfihovnoga posta. DOhoven post, hodba po itopaji trpččega Jezuša je hasnovita, tem viie potrebna. Po njem pri-derao vu tesno prlkapčenost z Odkiipitelom, za nžs trpčSltn ; pozdignemo se blfizi k BOgi, k na-šemi Ifibajdčemi nebeskom Oči i znLmo oblddati nad trplžnjem.
Žoltdr pokore.
Oh Judaš, Judaš Iškariot ti!
Na tvoje ime mi Hce gorl.
Oh Judai, Judaš, Razbojnik hadi!
Eto imč mi ves sram obfidl.
Ti ktničoa bivost! Ti iatanska mdč!
Ki v prepast vodlš, sflhnci v kmlino noč.
Ti 8i gledalo, v iterotn se vidim;
Na krlvoj pdti, kak sem-ta blddim,
Kak vu z!a blati hodim vu kmfcl,
V odOrni grfihi, oklaai z biai.
Ti si Š6 k popota ino pisaEom
I si je proso za šatanski 16n:
»Kelko tni date? Jas vam ga prek daml"
Oh ti odšvec, prestraien pogan,
HQdoga slugo ncverno delo.                '
I jas sem tUdi hodo to stezo.
Vtonjeni v roarnost etoga sveta
Odavo Njega; Zveličitel«,
Ga ogrizavo ino ipotžro.
Judai, tebi IBvariš postano!
Vučenikom je Jezui tak pravo: »VeHra za istino, za istino, ^1=i>i.« , Z menotn jej krflh on, ki me obtflži. Odšvec eti je v vašem krSži 1* Ti si td vse čiio, ddnok si blodo, Rdj si se k pekli, kak k njemi vrno. Jtzuš je meni tlldi tak pravo,
Na drugi d6n je Peter dugo glčdo stojčči vu to stiro zibelko i čako je, dokeč je to maio gorlodprlo oči svoje. Peter je vedno bole na gditi poglejfivo vu hiio, gda je dete spalo, ali je pa kcojglčdo, kak si je te tnile pestničke z silov vu crdeča vfistica tiskalo. I gda je ednok obri zibele nagnjenl na pamet vzčo te prvi stnžh, je vdzdigno toga miloga z vankiiov i ga je k svojim brasklavim 1/com stisno. Z nezadrža" nov močjov ga je gnalo, ki je nž pozoo lubčzen, k svojemi deteti i v Lize srd je novi trak vflpanja obsijo. AH bi to dete mdS zad&bilo nad njego-vim trdim srcom ?
XXV.
Gda je fararov Herbert v iOlo prišo, je Ehrbacherova mžla Trgzika edna cartlava deklička poslinola, z Tčnrčdno velikimi očmi vu raalom obraii. Z vetkov lub^znostjov i cattlanjem je vi-»ila na svojem oči,  iteroga ktničen obraz se ]e
razsvetlo, či je to mato zagledno. Njegovo cžlo kamentrdo srcč je deteče bilo. Vu navzočnosH deteta je ni edno Irdo reč ne povedo i z stti-hom se je skrio i zakrivo obraz pred njitn, či je pijen bio, itero je preci na gosti bilo. Mala Re-zika se je strašno bojžla od pijancov i Ci je ednoga vidla, se vu celom teJi trepetaj<5ča skrila vu iteri kot.
Rezika se je vu blijženoj dednskoj radosti sunčala, tarkaste metOlce je nagžttjala, all je pa mbrno i senjajoč sedeia i Ipilala med korinami z ednim Cfidnim obCfitenjem na obriii, štero dostakrat ni ti odraičeni ne prerazmijo.
Nj6ni ož|bOgšl pajdaš je fararov Herbert bio. Te preci v6kii pojeb je po v5re dugo znao prepovedavati nje one Ižpe pripovesti, itere nje-mi je njegova dobra mati dotna povedala i Re-zika je tiho i pazlivo poslfiiala njega.
Ehrbacher je t6 velko pajdaitvo n& rad vi-do, dčnok je ne  š(6o   deteta  ?eielj6 pokvariti.
Stran 44.
DOŠEVNI LIST
m^rciuš 20.
Dflnok sera v ttilen greh notrispadflo. Od Boga" seir; se vkrajobrrso, Hfidi ga sveta porob postano. *
Judaši Jezuž fa)at Ai v vflsta, Njegs?o srcč pa šatan obiada. ,Ka si namefio, 46 hitro včinn«    , I Judaš samo tc penez vidi. Ta ržč ga varje. Chi na !6n misli, Na pot se vzeitie vu kaiičnoj rs6SI. Tak seai i jss vu grehi blodeči Šatani sliižo, i rsjegvoj reSi Bole posltlhšo, kak na posuznost I ne sera stano, gnala ?ne gizdost.
..Oncga zgrabte, koga se.ii kflšno!' BPdjSie3, ka š?el, zaka si prišo?" I ta reč vd&ri njeml vu srce,        ,; Dfiii aemer i raantre ptintsč.  * Ah, ali zda že je vse prekesnc; Popovski slugi držijc žčtvo. Vnogi JudaSkfiš mi ne d& it4ra, Trga tTii dflšo, grc-zno jo vdčrja. I erfd: ka š^ež, zaka s« pfišo, Da bi raed verai spžko napravo?
Oh JucIjsž, Judeš! ka si t6 včiao? MNedužao krv sens za pčnez odo." MKa nžs 16 brlga, či si obžalo,     ,. ,: Tvoje jc de!o, ti vid! za 161" ,   ..   ^n Na kfi§ si mfsli, odide tiizno  ,j ^.r
Dosfakrdt je prišo te pojeb k miini, gde ga je Liza vu tlhoi radosti i Reziks z detečiffl vese!jem čškala i pozdraviia. Ehrbachera je retkogda vi do, Sr ete se j« pojbi najrajši ogsio, nš ga je osogo trpeti, šr Herbert je pre?eč na svojo nia-ter bio spodoben.
Prišlo je vržmen, gda je Rezlka ?u Š61o mogla idti. Neffi6rao se je semta obračala vu k]6pi, či je vQnL sunce sljaio. Za ?čejijž njš je malo biio, zadovolila se je z tem, 2? je od ove decd nž nazžjosfala. Samo v sobcto, gda so ti štirje niijši zioči tnalanje raeli i gda je Herbert tDdi notrimašero vu velišks z!6č, gde so deca skapno tndlali, ie se je globoko na paper nag-nola. J z erdečim obrazorn skrbl;;vo ccžlala i ra diraia. Dostakrat se je špotlivo zasmžho te \6kii pojeb proti toj gingsvoj dekilčki. Či je pa sui-mo Š6, je pomžniaeajoč!  giedo  na njčno delo.
BTžkše mazanje se tlidf lehko ^aea od i^ be ? Sram te boj!"
I se obesl na edno drevo.                     ,[
Oh prestraisn šorš, pravična sQdba, ^ Ali dariij Bog, naj aede raoja. $qtj 6j4.i. Pošli po Dtih! mi povrsenje, ,iU f,i^>h: Z greha težine oslobodjSnje.        '.»
.   '    Na GoJgotho mJ daj hitro pridti, i        Naj si počinesn pr! Tvojenj križi, Naj merftm z Tebonu vsakšerai grehi Ti satK ms zbfidi na žJek sio?;. Daj noso srcd i .»iiočno dušo,         * Vufgi v njL vrelost i krepko vero.   ' Oh ?elka radost, čfijeni Njegov glžs: ^TrošJaj se slaek, jas se?n i tvoj vrač, Id! vu oižri, zdrži (e vera I siaz--eifš»a| Zvelžčitelal"                           '
S//vdnws.
,   ,.      |M     m..........MMMI      || I       || _____________________________________________________________________________      !
Krisostomus Janoš. "
(Goriprečtfila v sobotškoga ev. ženskoga driižtva postnom ' ¦¦)Utir  i-4-;    zvečarki Kovatš Annuška)
Najbole hdrešnji predgarje svojega časa so \ bili lmn  Krstitel  i  Zlžtivust  Janoš  duhoraik. Njidva čeli žitek je jako spodoben bfo edern k-tom! dtfigomi.  Eiče  i   vu  tora sta spodobniva bifd edeas k-tosii ovomi, ka so njčdva obž žen-ske dale osmrtiti. Ivan Krstitela žitek je zadosta znaai  pred aami,  zito od njega raakratzi  tdko pfinesžm napre, ka   je vu puštž^i tak lepo, pri j6tno predgao, reč božo glaso,  ka  so z-cfiloga
„0 Herbert, jas sem mislilB, ka de se ti vidlo, telko sem se UfidJia." Tžkšega hlpa so se njž skuze svetile z 6Li i te pojeb ]e na skrivoma vopopravo kaj na tom zraoždžencm paperi, Rc-zika je pa z vesčlim smehom da;a prek vučiteli, ki rtfe smeheči eržž:
»Vidiš, Rezika, vedoo de b6gše, po časl se sploj dobro navčlš sna!ati,"
Kak da bi perSti raela, je šla Rezilra doo:6, gde se je ne znaia zadosta vfinagučati od svojega maianja i od fararovoga Herberta.
xZn&&, papa, jasHerbertarada mam, skoron tak kak tebč." Ehrbacher se na naglo preslraši, gorizdigne dšte i ga na srce stisne, — Njegovo džte de moglo za njegove bine trpeti ? — Z stsahoffi napunjeni tnisli na bodočnost i edna kmična soinlivcst njsmi uegvOšne kepe maia pired oči. Na tdkše dni je Peter dupliško porcijo vina spfo i isko je glas svoje duinevesti vu, vino i žganje vmoriti.            >u'*ij-»« »n"i7=*
rnarciuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 45.
žšdovskoga orsaga k-njerai pribžjall ludje, njega posluhšat. Ešče i orsaga kralica ga je tOdi prišla pcsluhšat. Gda je I?an Krstitel nsed po-sliihšavci zagledno kralico, nje je elsk erkao : Ti nesmeš z Herodei krSlom vkiipživeti, ar si li že prvle mela moža. Njega s! nevemo ostavllai z- Herodešora si se vkGp znosiia. Tak si pre-grelila proti 6 toj zapovedi, prazsifiiež. Idi nszaj k-tvo]em5 zakonskomi tiivariži. Samo se cd sčbe razmi, ka se je kralica za te Istinskl reči volo grozno razsrdila na I?an Krstftela i čaka!a je samo na priliko, gda si zadomestiiei' sprdvi. Vse dugone se je priHka ponfidila i kraUca je I?an Krsiitela vmoriti da!a.
Janoš diihovnik je po Krlsfuši z tristo lLtš sledi ži?o. V-nsaloj Ažiji, ?u ednoj isiaioj ves-nički js duhovnJk bio. On je tiidi od toga bio hčrešen, ka js jako lepo znao predgati. Z cele krajioe so v-šerege prihdjali lfidje njega pcsluh-šat. I da je jako prif^tno predgao, so ga »Zidtl-vust Janoš", po grCkom Krisostomus Janoš itRenfivali.
Od toga blpa mao je ešče bole hčrešen postao, vsaka je želo vidltl i posfuhšati foga z)ativi5st duhovnika. Žnjegovi lepi predg je n\-šterna strtina gori zacslala, zšteri edno na spoznanje eti gori zamerkam : Ti prvi krščanje, pravi zlatosust Janoš, so jako velki sircmžci bi)l. Nateliko, ka so svčte Krlstušove več^rje vino v-lesenom kehliji obslOžavali  vo vernikom. Ali,
XXVI.
Herbert je vu varaš prišo v gimnazium, ka bi se tarn na dale včio. Rezlka je v sipa^ajočero deždži stala na cesti i čakala je na kola, štera so Herberta vu varaš pelale, da bi slcbod vzela od njega. On satn je vu svojem novom sfališi za smešno najšo, ka bi vu Ehrbacherov mlin šo slobod jeotat. Rezika je ešče raala bila i zvontog* deklina. Pri svoji prijatclaj i pajdašaj je že bio. — Kola so priila, na iteri je Herbert gizdavo sedo z novov plavov hobov na glavi. PrivoŠčlivo nje erčž:
.Ne trobi donok tak, Rezika, 16 se ne iplača. Na Kolede itak domo pridetn i te pa na velke počitnice. Či de rai mama pisala, ka se vrlo včii vu ioli, 16 ti nika prinesčtn, gda dorao pridetn, ar mam zadosta žčpnoga peneza. Ser-vus, Rezika !*
Vroko n]e je s&gno, kak eden   odraščeni i
či njim je pehar bar leseni bio, srdce njihovo je ziato biia. Jako pobožnl liidjč so bi!i. Vsaki vef^r so vkfiper sprišlS, pope?ali, moliH so i čteli sv^to pismo. Zda so se že krijanje oboga-tili, pri Kristušovoj vtier\i z-zlatoga pehara vžl-vajo vino, ali njl srdca so obtrdaola, drevena grdfala; kžpe, svdtce tnoiijo, rasno tak, kak poganje, nepobožen žitek živejo, Bogši bi bio lese-ni pehar i zlaio srdce, kak pa vezdašnji zlat! pehar i leseno srdc6.
Lepe njego?e predge so z-daleč krajin pri-hajaH poslfihšat. Edaok ga je I sam te zmožen casar tfldi prišao pos'fihšaf I jako se njemi je povidla njsgova predga, Zldtivfist Jaaoša je za Konšfantinskoga pušpeka, to je za orsaga caj-prednjžšega pOšpeSta imenflvao vo. — Eden čas je kak puipek vu velikom preštimanji živo. — A!l ednok so ženske eden blodea divat začale aositi, pn šterom |e casarfca hodOa napre, caimre fak so se začale obieka?Lti, ka so prsi celo nage bilč. T6 je zlžfovflst Jar?ošzanesraiu-no spoznao ! edno nedelo, gda se je casarica tiidi v novom divat! pokazala prt siužbi božoj, je etak predgao : V drflgi rnesfaj feogate gospe, nairnre pa casarica, štera dosta penez ma, siro-maiko deco, kodiše irjajo šego obgvantati, da naj nezrarznejo, ali prinas pa ne samo sfromakov neobgvantajo, nego i sebd naponage nihajo i praznujejo.
Lehko si premislimo,  nakeliko  se  je raz-
z hobov je kivo nazaj. Rezika se je pa pri poti vu travo vdarila i z srca se je jokala vu žalosti slobodjemanja. '    '¦-'¦     ¦'•
Za par raesecov je edna nevervana glzdost obišla Roziko, ki je vu šoli na prvom mesti se-dela. Po voredugo ]e tazasedela pri gospč fa-rarci z štrikanjem vu rokaj, brezi da bi na dotn mislila, ki njž je od Herberta pripovedavala. Hedviki se je pcmdla ta lepa deklička, štero je eden skriven žori prikapčo k njenomi sine inje je Herberta vsakše pismo goriprečtžla, štere je on domo piso. či je eden pozdrav bio v njetn za to malo prijatelico, 16 so se nje oči od ra-dosti svetile i Hca so nje erd^če poslanola. Ali gda je Herbert domo prišo, se je n§ dosta brigo za indašnjo prijatelico, njega so drfiga dela interesirala, ali Rezika je njegovo nemaratnost merno godvzela i či je samo mogoče bilo, nje-mi }e vedno kakio službo napra?ila, či se je pri
Stran 46.
DUŠEVNI LIST
marciuš 20.
srdila ia zmožna, od gizdosti rsaduta casarica na z;žti?ust Jaiicša. Bogee se je ts tMl tak zgo-dilo : »Povej istino, preblješ si glavo*. Casarica je zlathfist Jaaol piišpeka v teraltco zapreti i slsdi osmriiti da!a
Reformdcia v Prekmurji i MedjiftiurjL
(Vzeto i poslovenčeno z knig  Dr. Payr Sandora, theol.
profesora v Šoproni. — Jts.)
(Nadaljavanje.)
Martjancl. Gda je 1. 1627 jul. I3ga Let-henjei Štefan šlnjor z Cseprega, Zvonarič Štefan dQh. s Cenka i Tei-boč Janci dfih. z Grada v MsrijaHce prlšo oa cerkveoo vizitaclo, Dotnjžai se je prcd njimi tak oponššao, kak evaog. dii-hovaik. |Takrat je ešče 16 dao v zapisnik vzeti, da STCJe gorice na Mihaloc bregi, štere so pet pinfo« goričke zb^rice mele, Martjanskoj grnani daruje. Tiidi v icnžni svoje lene i svojega deteta z tem pogojosn, da gmana se gorice po njego-vom odhod!, ali po njego^oj   smrtl dobi v Ižst.
K Martfanskoi gmani je, kak to japisnlk cerkvene vizit&cle z 1. 1627 on.;eni, vnogo vesnic slišilc, kakti Msajtinci, Moravci, Sebeborci, Pu cinci, Gorica, Predanovci, Brezovci, Le.iierje, Striikovci, Pečarocci, Šalamenci, Vaneča, Moš-čanci, Danko^ci, Mačkovci, Ncriinci, Neiiišavcj. OmSnJjo se ešče sledžče, od torkov vničene ve-
snice: Hegonc, Tešanovci, Krišanc, Obrančakcc, Buko?nica. Tii zda samo pdr hiš jeste po brgaj, piivi zapisnik.
Gmana je mela 3 tžble zemlč, vu itero je 40 keb?6? semena šlo, edno rricnJo hrastovo goSčo, tibnik 1 goiice. Za spre?od so zvfinešnji vorniki p!ačall 1 faSer, aii 1 kebeo pSenfce, ali edesi košar včel. Či je samo pri grobl popevo predgsr z kantorom i z dijakš, je 20 dcnarov dobo s z toga je 1 garaš dobo kantor.
Cerkev je ffiela 2 pcziaSefiivs srebrni?a ke-iija z tenjeraizii. Na intereš vodani penez 63 rajnškš (z& vsaki rajaški so 10 deažrov iatereža d6bi!f), Sz^chy Gjuri, gda je od očo cd.'io v Balogh (Gomor Župaaija), je 228 rajnlkl cerkveni penez odneso z sebo? i je z prisegov oblubo, da je aazaj da. Pri vizllaciji je od šinjora v6-povedano, da je od vdovice isjegove, od Hotnon-nai Druget Marife raorejo nazžj prositl Či je nede ščela plačaii, pototn zakona jo trbe sterjati.
Domjani Mihdl je po 36 Ietaoj sliižbi ali mro, ali zavoio starosti od3topo, dr so evaage-ličanci 1. 1648 jul. 22. na sinodi (žinat) v Locs-rcandi Slnkoch JSnoia ordinirali za duhovnika v Martjance, kalavinje pa 1. 1649. sept. 14-ga sina D. Mihala, ml. Donijani Mihala v Papi. Tž je saoio 3 1. cstao tu, ar so kaiavinje že 1. 1652 m&l 24-ga Rakičanji Jaaoša poslali v Martjance. Te je tfldi samo do konca 1654 1. bio (ii i te je cerkev sploh v evsugeličanske roke priila.
fararcvi mfldiia, štero se je pa preci na gosti godilo. Čš je pa slobod vzžo, gda se je nazaj-povrno k svojim knigam i nje je prijžtelsko vroke s^gno, je vsa žalost pozšbSena bšla, merno i potrplivo je čakala na pavidčnje,
Reztka sc je k navuki pripravlala, ešče eto leto bode konfirmerana. Ons je biia ta najbogša vučenica, z  punov  paščlivostjov  i  neobtrfldje nostjov se je včila i Wagner farar jo je večkrdt poglado po gl&vi erkoči:
»Rezika, pomali, tinam vsem napre vujdeš." Na takšo hvilo se je z punov  srečov za-sraehala i či je preveč  dobra  i  merna bila, te jo je farar prijaznivo pito:
BNo Rezika, ka bi rada, tnela za šenk?" ,0 gospon farar, edno malo  z  vami idti vu vašo pisžrno."                             ..      ,   .,.
Fararova pisarna je za Reziko ta najlepša hiša bila i Matyei jo je veselo vz6o z sebom na edno frtal vore.
Plsarna je lepa vellka bila, z lepimi zastori na oknaj, štere je ta neobtrOdjena Hedvig na» pravila. Nasredj rned oknaml je eden veliki križ bio na steni gor do plafona. Pred tetn križom so po leti vedno korine biie vu ednoj lepoj vdzi, štere je HedvSka vedno z friškimi prerae-nila, či so povžhnole. Pred tčm križora je Rezi-ka z Ykuperskliičeninri rokami lehko st&la i gi^dala gori nz Odkiipitela raili obraz. Okoli pri stenaj so pa veliki glaženi omaii i police bile, pune z čarnimi knigami, z šteri je Wagner farar nžjvečkrat naprevzeo to velko kepešno biblijo i se je z Rezikov notri vtono vu te čOdne pri-povesti.
(Dale.)         ":*i»i*;i .v::
mdrciuš 20.
DOŠEVNI  LIST
Strdn 47.
Po srarii Doa>janfja je velika pravda na-stala v gmanii ar je 14 — 18 porgarov (meŠČanov) z varroegjoffskim pečalom potrdjenim pismora pred torsko obldst v Kaniži neslo svojo tožbo. T6rska ob!ast je tak odločila, naj evangelžčanci i jeforaiir&ni poscbe majo prcdgara i naj vsaki svojega plačiijejo. O»ak pa naj v raferi živdjo, či si neščejo dati giavč vfcrajz&i. V tistom vrerneni je pa Martjanski išpa (iorski častaik) ednoga duhovnika, zagsfiino Rakics&nija, vozgono z Maiijanec, erkavfci: XV raojoj včsi pa ae prebi-vaj, ar boni ti včasi \k J6 i vulgčai ti hižo." Te dtihovnjk je pre »sern t& hodo I je tiro veščdne."
Ešče na držžvnom gjiileši v Požoni $o tucli poslanicke deio z pravdov Martjančarov. Edna komisija pod vodstvotn Muiay Gergei piišpeka, je 1. 1655 maj. 1 ga v Požoni tsk do-JočHa, da naj evang. diihovnik odide z Martjanec, ali 2 fihji, kak Sebeštjan i Sesveta(?), s pripa-dajucitni dohodki naj bodeta last evangeličancov. AU to odločitev je Musay pUšpek ne mogo v vaiavnosi spraviii, it so evangeličanci, žteri so pcsebno vu fdiaj vu velikotn računl ži?eli, pro-teštirali proti tomi. Pndobili so za sebe zemel-skoga gospodara, Batthyany Adam grofa. Te je v svojem pismi 1. 1655 jun. 6 ga piso to, naj pušpek zapovedava z svojira, ali on ne piisti gtnano kalavinom.
Sinod vu Szakonji jun. 9 ga je tudi zopston poz?o gori Martjančare, naj d&jo pržk cerkev i farof. Gda so prišli reformirani, da cerkev prek vzemejo, so se evangeličanci proti postaviii. Na ponovno zapoved Musay puipeka se jc evang. diihovnik vozoselo z farofa, ali samo vu sosed-no včs. Aii zda je cela evang. graana proteštirala proti tomi. Okt. 31-ga pišejo Musay pušpeki, da je požonska komisija ne mela pravico vkraj zeti cerkev od edni i dati drfigim, ar je cerkev tiidi bila že evangeličanska, pa da je Domjdni z ja> nostjov ščeo gtnaao k kaiavinskoj cerkvi prikap-čiti. Kazo se je za evangeličanca, ali na skrivo-ma ]e pa kaiv. vadiiivanja bio. Či bi pre oči-vesno vopokazo svoje kalavinstvo, niti zemelski gospodarje, niti oni ne bi ga trpeli. Vse to bi oni posvedočili v Poždni, ali Nadasdy Boldižar ališpan se je krego ž njihovimi odposlanci, pro-tio se njim je v Požoni i tak so ne bill vopo-sluiani. (Tak je te Nadasdv B. ttidi ref. vere bio.)
Z oponašanja Dotnjani Mihala se je cer-krena oblast navčila, da je zapovedala ]. 1655 nov. 25-ga na sinodi v Neraetgenči, da  Kristu-
šovo večerjo vsaki diihovnik letno od svojega šinjora more zeti, naj se več ne pdpeti, da bi itoj pod plaščoni agoštosskcga ^adluvšnja ka-lavlnstvo širo med efangeličancL Z tera so evan-geličanci obsodili oponžšanje Domjanija i ka-Javinov.
Ali evang. duhovnika so ne vupali včasi oazajpezvati, ar so se njim proiiii z štrofom 600 forintoiov.
Ar so pa zemeiski gospodarje, kak Bat-tha!5y AdAm, Szechyova, Forgachova, Meszlenyi Bencdek 1 Tipitš Marfon iiidi kre eraingeličancov bili, tak je ev, duhovnik Sinkoch Jatioš po pol leti nazaj prišo v Martjaace. Sami reform. cdh-meštri so pelali njegcvo pohlitvo nazaj na f arcf.
Musay pflšpek je tiidi prevido, da je zop-stom se boriti, ar je e^rang, dosta več. (Evan-geličanci so njetni pisali: nŠto je tisti, ki z silov šče z nas kalavince napraviti, bogme de bežeč bežo, štokoli bode".) L, 1661-ga že Mu-ssy pušpek sam tak piie od Martjauske graane, kak od evangeličanske.                          (Dale.)
Letno gldvno spravišče Puconske ffare.
Puconska fara je marc. 12-ga mela svoj letnf obračunski gyflleš. Po spevanji občne pes-me : »Hodi k nam, boži dfih sveti!" i po vreioj molitvi duhovnika so Kiihar Šievsn inipektor pczdravHi nazoči bodoče, na vkQf•• i vodrfanje vu vezdašnjetn težkom !asi je bfidečr, so gyQleš odprli i diihovnika oprosili na napredanje svojega letnogi naznanila.
Duhovnikovo naznanilo. Poštiivano sprS-. višče I Lubleni presbiterje ! Naznanilo diihovnika dvojni cio ma. Račun da od dokončanoga dela pretečenoga leta, potom prišestnoga delanjavor-cane oznameni. Naia večna naloga i odgovor-nost je, naj po Božetn df hi formalivaai živ ste-ber cčrkve nestanotna lepšamo i popolnešega činitno.
Splošna stiva. Cčli svet vre. Celi svet ]e spodoben k piikšenoga praha bregl, s spicami okoli vz^tomi. Edna iskra je zadosta i v plamen vdari vse. Nasprdtno diihovno valovje se vala po svžt/, med itenm spunjdva svoje histotlino pozvanje protestantska cčrkev. Eden dahoven tok
Strdn 48.
DOŠEVNI LIST
mdrciuš 20.
Dmgi    ztnožen
svetovni tok je zvčza nepobožni; po cžlom sveti tečč tajno, all odkrito koiministično deio. Med etima skrajnirna tokoma sarrčrno stoji proteštan-tizera, — \/u roki z jedinlm rožjom, z evange-liojnora. Dnes tiidi diišnevesti i veresiobodščino zahteva; brani se na obe stižni. Vu tom pogfi-belnotn časi je tudi naša dužnost, da na prestori naše fare more najdti edna desna to ovo i vti-pati se edno srdce vu drugcm.
Znotrešnja stdva. V preiečenom leti snio ne meli kakši posebni veliki dogodtkov vu gtuani našoj; donok tako vu cerkvi, kako zvfina ®\€ pri vsakoj danoj priiiki smo služili isto veliko dužnost: Bozo leč smo dali vernlkom. Ah dsbi li kazao reč Božo žitek naš! Predgala vse uas bcgdbojazen i jakost! Zidaia naša pokčra! Pčl-dasta blla hodba vu cerkev, verncst do cčrkvi, služba cerkvi!
Radost žalost. Z radostjov i zah<a!nostjov spomenem, ka naš farni inšpelcior i farnl ,kura-tor že rL?no 10 let spunjdvata z Vašega zavflpa-nja na sebe vzeto ččst i sflžbo z celov znincst-jov dužnosti. Boži blagoslov prosifflo na Njidva skoz 10 let včinjeno delo I Naš kantor so že preminočo jesen dokonfaH 26 leto svoje č^sti pri našoj fari. — Naie fare šimeonske starcsti ali itak vu dfihi i 16H popolnoma celi farni pe-neznik pa k-leii dopunijo 25 Setnico svoje verne ilužbe prl nasoj farl. Bog daj, da se z toga dostojno k leti lehko spomenčmo! — Naši farni prešbiterov velika večina {e zdž spunila 15 let vu tora svojem pczvanji. Gda vs^m zah\aUm vso njihovo IObeznost i vrelost, teda tfidi prosim vse naše čestnike, da z celim srdcom, z ceiov močjov i z istinskim dflhom spunijo svoje po-zv4nje. Taljemanje vu cerkvenom deli je občin-ski jui i odgovornost za cerkev je občinska cd-govornost.
Z-boleznostjov se matn spOmenoti, ka naže fare skoz 35 let oročnoga, dobroga zvonara dfiio je angelov zvonenjč prem. leta jul. 14.ga starosti njegove 60 leti vu nebesko diko p6zva-Io. KQhar Števan je skoz te dugi let vržlo spu-njavao svojo 6lužbo pri našoj sv. m. c&rkvi, ne samo v zorje, opoldnč i več6r je prijao zvonsko vože, nego z lepim vkOpglasnira igranjetn plačni glasov na našl zvonaj je dosta dosta dragi naši mrtvecov sprevajao po njihovi zadnji potSj. Po-račatu, da se njegov spomenek vu zapisniki tfidi ovekiveči. — Decčšnjega spržvišča dužnost bo-
de, da za naio faro ndvcga zvonara najmie i njegove dužnosti določi vu svojetn povelenja,
Naša dldovagotovnost. Vezdašnja težka kiiza je niti ne voposuhšila ž!doyagotovnoitl vernikov fare naše. Više 9000 din ov gofovi penez, na-dale s^eče, ali diuge aidove so daruvali vernikš naši svojoj fari i silje: žito pa pšenico Diačko-mi Domi. Gustav Adolfa driištvi, etornl najver-nešemi braniteH I podporniki raztepeni verebra-to? je Ižni naša fara 4 515 5 din-ov darfivala i z etim čaduvanja vrednim delora je na štrto mesto prišla med farami naše orsačke c^fkve. — Z pripoznaniem i zahvalnostjov se spomizam z etakše d!dovagoto?nosti vernikov naše gmane. Za nasleduvanja vredno peido je lehko postavim drugim faratn.
Moje službe. V prefečenom Ieti poleg moči i dfiincvesti moje sem bito c^rkev mojo donid i (fidi vu iiršešem kroži dfihovno s!flži(š. 1935. jan. 22, i 23. sem tao vzeo na sprž?išči naše orsačke cerkve v Novoj Pazovi. — Jun. 4 ga m Hodoši ob priliki seniorafnoga spravišča sem preddvanje meo od Oustav Adolfa i Gustav Adolfa društva. — Okt. 24 ga na konferend v M. Soboti sem goriCtenje meo od doliobračanja biblije po Dr. Luther Mžrtoni. — Nov. 9. i 10. sem taovzco vu Kraljevičevoi na spravišči Gu-sta? Adolfa glaraoga driištva. — Nov. 24-ga setn v Križevskoj ccrkvi držao propagandni sv. govor za Gustav Adolfa drOštvo. — Na sproto-letje enkrat i v jesen enkrat sem v Andieci držao Božo sluibo i v8obs'u!avao Kristuiovo sv. ve-ččrjo. — Vse postne nedele z?6n predge sem meo tiidi postno pred&vanje od ete teme: ra-dosti pesem pod križotn; v Adventi pa ?sako utro pobožnostf, pri šterl mojega premišiavanja lema je bila: krstšaosko mišlenje i karakter vu biblijski kepaj. — Sefce alduvajoč sem hito s!fižiti cerkev našo z redjenjetn Duševnoga Lista ino Evangeljčanskoga kalendarija.
Cerkveni žltek poprekno zadovoljivl kep ka-že. Vernici v obiskasranji Bože hiže zadostno vrelost skažujejo, Naša deca so nindri ne ostala brez vadlflvanjskoga včenid, Statistika gibanja prebivalstva skoron popolnoma iste račune ka-že, kako vu prveši Jetaj. Z lepim redovčkcm smo posvžtili reformacije svetek i Božični zve-čarek. Naie farno žensko difiitvo je tiidivupre-tečenom leti z vernostjov slfižilo našo cčrkev i ob piiliki svojega glavnoga spraviiča \t z te-pitn redovekom bogatilo vse nas vu duši. Bojdi
marciuš 20.
DUSEVNl LIST
Strdn 40.
Božš blagosio? na etoffi drfl$tyj i na njega vsak-šoj kotrigi. — Mladšnskoga drfiitva prsdsednik svojo vojalkb slfižbo spunja>a i morebiti za to ga volo je zadremaio to drfiltvo. - Neorijčtno i bokzno je, ka naša velika fara nčsna nikše svoje dalžrde i či jo gdatž tna, vu prefečenom leH sdio he čuli njčni glaso«. Tomii eebi smelo tako bSti, ce!6 či znamo, kak znamenito je po-pevaaje pri našoj evajigeličanskoj cerkvi. -~ Koafiraalivani so vsi bbdarflvani bili z sponien-ka listom na korfira dcijo ; esi novl h žnicke pa z Biblijov. — GenH« Gsvetek je blo maj. 26 ga v-Polani, gda i gde sem blagcslovo razHirjenoga brfitiira novl prestor.
Zvonešnja dela. FšrnJ »nšpektor so se skr-beH po lanskom glavnotn sprž-išči na rsjih za-vupana dugo«šn]a vrždspravit!. Vu kratkora zem liiče Toplakove funddcije 1 prostor za 150 letni sporaenik bode vu zemlšški kaigi prep?sano tia našo faro. Žslost, itak je ne rSšeno d\igo<a&n\e Pečarovskoga evang. zvonika. Za sse tiflde i žl-dove bojd! (Qdi z etcga mesta zah dlnost vad-liisanss našemi fainomi inšpektori. Oradbeni odbor vu dugovanji zidanja versivlnske hrambe pri farcfi je hvžie vredno spunjiv^o svojo nžlo go i vezdaj pred pošfiivano spra^iiče predloži pfan nose vžrstvinske hrarnbe.
Dojpisl, Nazadtije tsaznanilo dam od nt-šterni fantošneši dojpisov našega g. piišpeka: 1) vu posti \ adventi naf nebodo goslflvanja i veselfce; tiho zdavanje, brez pubilke, se samo vu siinora pripetjž lehko vrši. 2) Orsački c*rk~ vcni tanžč na svojoj sejž dn^ 12 13. jun, 1935. poleg XIII punktuma je skcnSao, ka prešbiterje so dužni vdablati dotičoi cerkveni I«s! (pri nas Duše?ni List). 3) Na držinje Boži slfižb vu vo grskom jeziki gledeč nazDšnjajo skončanje ver-ssoga iTiifsistra, ka poleg 26 § a proteitantnoga z&icona se pri nžs vogrske bože siQžbe nestiiž-jo vršiii.   s_."   .^' ,
-»tiVI
lfli Gda raoje diihovniško aaznauilo pred farno spravišče položitn, hvaliin Boga za Njegovo po-roagajOčo milolčo, s šterov me je vu deli mo-jetn vodo i pomogao. Toplo zahvžlim vsčm farnim čestnikom i sSflEbenikom ojShovo verno podpčranje i aldOvaioče delanje. Farno spržvišče pa z vupaznostjo? na td pros-m, naj sodi z dobrov volov de!o moje i p61eg dosegnjeni a&%-hajo? naj vzeme vu račun ono moje dobro na» kanenje, s šterim vso svojo žitka mdč blaženo ponadim gori na službo moje sv. rnatere cerkve. boo:                iiM   5*W   ,fl &( [li
Po etorn dOhovniškora nazaanill, za štero so fa"rni inšpektor vadluvali zshvdlnost i poraz-pravlanjš njegovi ntšterni punktutnov, je sprdsišče odobrilo obračun i preračun. — Notr^jemanja je biio 67 88186 D, včdavarja 60,014 80 Din. V hranilnicaj tra fara 20,371 75 Din. Za verskcga kuratora v Bokrače je zvoljeni Fartelj Kaitnan, za fdrnoga zvorara pa Kutoi Ern5. Obadvž sta predpisano prisego taki dolfdjala. 500 Din. šti-pendije z fundacije sebeborskoga nerr.eškoga Lutha: Gergora i faroilije je d5bo Pcdlčsek Jo-žef jurist v Ljubljanš. P)An za novo v^rstvinsko hrambo je odobreni.                         ^sa oia ndofc
Po razprddatiji tizločni mdnši dugofdnjso farai inšpektor zahvalili nazoči bodočiro včdržž-n]e i objektivno tanačuvanje i spravišče so zakiučili.     t,t tjk.w3'j?g npu ueuiua ,U Oa-   «>
Rdzloini mšll glisi.  ,,
Radosti glas »S'n človeči je ne priiao dfiie iudi pogibuvat, nege zdržavst." (Lk. 9.65)
OsebnJ g&si. Vu b^čkoj žinjoriji je Sche-rer Peter dohovnik %n Feketiči zebrani za novoga š^njora, Med lepov osvetnostjcv je po našetn g. pušpeki itjirc. 5.ga spelani vu č6st svojo. — Vu Novomseli pri Vinkovci |e Schiller Frigješ zebranl za dohovnika.
Anglij«. Pok. V. Jurij kreo je nč blo samo svojoj državi n^j^erneši sluga, nego tadi svojoj proteštantskoj cerkvi najverneši prijdteo. Vsškd6n je čteo Bblijo i vsako oedelo je šo vu cdrkev.
Austrija, V Beči je v 1935 tom ieti pali više 3000 Ifidi presiopilo v evangeličansko cer> kev; vu Karintiji (Koroško) pa viie 700.
Polsko. Vu rim. kat. Gor. Sileziji je tOdi zmcžna muč evangelioma. 104 so z rimske c&rkvi notristopili v evangcličansko cčrkev i sa-mo 4 so žn]6 vostopili v rimsko cčrkev. Meša-ne ženldvi so se tiidi nšjvečkržt v 90. cčrkvi blagosloviie i osnavlanje otrok z etakši je tddi evangeličansko.                          n»nouj   ;.iu\ f
ApaSe. Za našo z velikim dugom obvzdtč raztorjenost so dobri vernici v Križevskoj fari 1962 25 D v Gor. Slavečkoj pa 1081 D. milo-d&ro? aldflfali. Za ete smilene, vu vezdainji težki razmeraj prineiene dare tiidi po etoj poti najglobio zahvdlnost vadiajemo daritelom. — Farno vodstvo.                          st$i Lc              sj
Pošta. Škrilec Zoltšn Montevideo. Peneze za   kaiendarije  dobili.  Vu pisrai vse odpisali.
Strin 50.
DOSEVNf LlŠt
raarciuš 20.
Vflpaoio se, ka že davno ste je prčjali. Na etom mesti tfidi istiniko zahvžlnost Vam vadlfijetno » trfid i vrčlost.
Nikle prlllke brcz dobročinenja. Na krstitji čerice Luthžr Dčaeia v Sebeborci jan. 26 ga je Bac Šandor boter naprSdao, ka prl obllno prestretom stoli se evangeličanski kritše-nld nesmčjo zpozabiti z LAzarov svoje cčrkve, z ined vnogim stiskivanjem živeči raztepeni verebratov, itere to plemenito Guitav Adolfa drflitvo nijbole bt&ni i podpera. Zžto na etakii dober cio naj darfije z veselim srdcom, kako je ito mogoči! Na ete lepe bfldčče reči so darii-vali: Bšc Šandor i tflvarišica, Siftar Šandor i tOvžrlšica Strukovci, Luthšr Karolina Radgona 20 -20 D, Luthir Dčnei Sebebord 13 5 D, Vre-čič Štefanova Zenkovci, Pintarič Štcvan M. So-bota, Luthar Adam Puconci, Luthar Š&ndor Se-boborci 10-10 D, Luthar Kžrolj z mžterjov Sebeborci 8 D, Luthar Karolj i tuvšrišica, Pav-lič Eva Sebeborcl 5-5 Slivnjek Jožcfova Vane-ča 3'5 D; vsevkfip 135 Din. — Na gosfuvanji Kutoi Ernfija—KQhar Gizele v Puconci na spo-dobao mile reči Kflhar Kalmana (Bencik) so niiterni svatovje darflvali na isti cio 43 Din. Na tom goslOvanji je n& bilo mužike, ali tem več popčvanja naii večno lepi cerkveni pesfim- — Na gostfivanji Varga Števana—Frumen Gizele v Brezovci so Dom}Ln Lajoš starišlna gorlpdzvali poštiivaao svitbo za eden aldov na Gustav Adolfa drflitvo, z iteroga se nesmimo nlgdšr spozabiti. OpominajOče reči so vsi odobrili i 31*5 D. penez darOvali i liki za odgovor stojčč spopevali evangeličansko himno: ,Trdi grad je nai Bdg zmožni," ka je do skuz genolo vse navzčče.
Turobni glasi z gor. slavečke fare. Pre-mindči mesec so se odsclili od nživu večnost: vd. Fartek Terezlja, roj. Jud z Kuzme v 78 1.; Novak Eva.samska.r. v Kuitanovci, vmrla v Kraiči v 70 1.; čurman Mikloi, ožcnjen, iz Kuzme v 65 1.; z čurmanom je fara naia ednoga vrloga presbytera zgfibila i Dflševni List pa ednoga vernoga čtenjAra. — Naj vsi tž pokojni raajo sladtck grobski sen i te nazšjoitanjeni si naj poCin&jo vu Božem ravnanji!
Gornja Slaveča. 1. marca po božoj slfižbi ]e mela naia fara srojo rčdno Ičtno sejo. Na toj seji si je gmajna ednoglisno odebržla za svojega cerkvenoga podinipektora Obal Eugena, tnjinara i posestnika iz Pertoče.   Te novi pod-
inipektor so pred celov gmanov dolldjali vu roke dohovnika Kovatia prlsego. Želemo tomi novomi delavci dosta blagoslova na vnoga leta, da to ččst lejko ipunjivajo svetoj tnateri cčrkvi na hasek i Bogi na diko I — Na Gustav Ad. podporno drfištvo je vkfippriilo vu naioj fari 1936. ]eta: Gor SiaveSa 134 D, Ool. Slaveča 77 D, Sotina 72 D, Kuzma-Matjaievci 6050 D, Oor. Lendava 53 D, Nuskova 52 D, Sveti Jurij-Ro-gaševci 50 D, Večeslavci—Pertoča 36 D, Ser-dica 34 D, Vidonci 110; offert I. 6.: 45 50D, iolska deca so aldfivali 157 O, vsevkOper 782 D.
Dobrovolnl darl na goridržanje Doiev-noga Lista: Šantavec štefan Pečarovci 2 D, Brgles Miklošova Šalamenci 5 D, Kološa Ivanova Puconci 4 D, Kardoš Lajoš Sebeborci 2 D, Kfi-hšr štcfan fdrni inšpektor Puconci 20 D, Flisar Kalman Vaneča 5 D, Sever Franc Puconcl 3 D, Sever Ivan Polana 5 D, Domjan Lajoi Brezovci 5 D, Mdrec Šarolta Tešanovci 5 D, st. Kuzma Janoš Teianovci 2 D, ZOnik Jožefova Šalamenci 5 D, Podlesek Jožef Ljubljana 10 Din. — Radi bi nadaljžvali! Srdčna hvali!
Turobni gMsi. Zadnji hip so se odielili z Puconske fare tu večoost: Kardoi Ivan v And-reci, st. 72 1., vd. Skrilec Žuža, roj. Godina v Lemerji, st. 82 1., Šiplič Števan na Vanečl, st. 59 1., Bedčk Franc v Sebeborci, st. 70 1., vd. Domjan Franciika, roj. Ritoper v Brezovci, st. 71 1., Fartelj Franciška, roj. Zrinski v Andreci, st. 70 1., KerSmar Vilma, roj. Cmor v Krnci, st. 36 I., vd. FarteJj Jožef v Bokračl, st. 781., Ficko Terezija, roj. Szabadoi v Šalamenci st. 58 I., vd. Zorko Marija, roj. Vrečič na Gorici, stara 66 1. i trijč pojbičjc. - Naj mžjo sladtek grob-ski sčn i blaženo gorlatanžnje.
Dobrovvlnl darl na Dljaški Dom: Z Ma-ribora g. Pratbauer Karolj 50 din, z-Sobote g. Pretner Franc železničar 20 din, z-Šamarja g. Lotrič Rudolf davčnl kontrolnik 10 din. Z Mur-ske Sobote evang. ženskoga drflštva gospe so prispodoboo k-prvčiim letam z-fašenskimi fan-kami i v-etom Itti obilno obvčselile osnovlenike. Srdčna hvila za dobrovolne dari!
Darl k nesprhlivoml venci v spomin na Lutharovo Flisar Šarolto za Dijačkoga Ddma itlpendij: Bac Šandor Strukovci 10 D, Varga Štefan Brezovci 5 D, Nemec Franc Puconcl 10 D, Grah Alojz Puconcf 10 D, Celec Kalman Gorica 10 D, Celec Lajoi Gorica 10 D, Horvat Ernfl Št. Uj 10 D,   Idič  Karolina Puconci   10 D,   Šiftar
¦'                      '¦- \. - '¦
mirciuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 51.
Franc Sebeborc! 30 D, Clgfith Marija Borejci 10 D, Luthar Karolina Radkersburg 20 D, Barbarič Lajoš Sebeborci 10 D, M<5rec Gžza Puconci 20 D, Šantavec Štefan Šalamenci 10 D, Benko šie-fan Brezovci 20 D, Fuji Jožef Predanovcl 10 D, Temlin Štefan Brezovci 20 D, Katona Lajoš Bre-zovcl 20 D, Kutoi Arpad Francija 10 D, Brgles Terez>ja Šalamenci 5 Din. — Najirčnšia hvžla za 16 korlne poštflvanja!
Ka novog«? Zirnski tao olitnpijski igerza svetovno prvenstvo se je dokončao v 11 dnčvaj v Parten Kircheni v Nemčiji pri navzoCnosti blfizi 1 milijon iGdi v najlepiem redi. Tfl raoremo na-glasiti, ka so prve nagrade odnesle protestantske države i to po sledečem redi: Norvčika, Švčd-ska, Finlandija, Sev. Amerika i Nemčija. T0 je priio do veljšve pregovor, ka samo zdrava dfiia m& zdravo tfilol — Zadnje dni februira je vo-jaška revolucija divjala v Tokiji na Japonskom. Revolucija je imcla cio, ka naj bo tžkša vlida, štera vfckie razumevanje mi za vOtiranje komu-niStov iz vzhodne Sibčrije. — Nemčija je 7. t. tn. odpovedala lokarnsko i versaillsko pogodbo, pa z 19 bataljonami zasedla takzvžno demilitari-zirano zono pri Rajni. Pri vsej državaj, posebno pa v Franciji, je gratala velka panika. Hitler je obednim izjavo, ka jc Nemčija pripravljena z vsemi soiednimi državami iklenoti nenapadalno pogodbo na 25 let. Zavolo toga stopaja je na 29. t. m. razpisan plebiscit, t. j. narodno glaso-vžnje, ki odobrj postopaaje vlade. — Nedavno je v Berlini bila razst&va automobilov v tvezi s produkdjo umetaoga gumija i benzina. Nemci so namreč vOnajšli umetni guml, ki je za 30 % bole trpežen i umetnl beazin. — Itaiija je v Abesiniji močno napredflvala: notri je vzčla okoli 140.000 km2. — Eifie vedno 11,400.000 brezposelni llijdi jeste v Ameriki. — Za preminoče proračunsko leto je oaia držžva ruskim begnncatn i invalidom, ki žlvejo v Jugoslavlji, — dala podporo 640 tnil. Din. — Arnautovič poslanec je v naiem parlamenti trikršt strelo na naiega ministcrskoga predsednika g. Stojadinoviča; šQši so k sreči nikoga ne zadeli. Arnautoviča i ešče devet drOgi poslancov so zaprli. Todi vlada se je na novo sestavila; v novoj vladi je voostao vojni minister Živkovič Peter i pravosodni ministcr Miikulin. — V Rusiji je notrivpelani kuluk, iteroga je odpra-vo cir Aleksander II. 1. 1861. Vse ženske od 18 do 40 let i vsl moški od 18 do 45 let so dužai letno   6 dni komitoistatn   gospočino   slOžitl. —
Okoli Srcroske Mitrovice je Sava poplavila 31 vesnic; škoda se ceni na milijone. — Prek M6re pri Petanjci začnejo most delati. Tadi sobočki špitao povekiajo i gimnazljo razširijo, kak no-vine piiejo. — Eden konjski trgovec z Hamburga je priiao v čakovec i začno težke konje kOpii-vati; plačfije od 4500 do 6500 Din.
Pilatušovo pitanje.
Hari Lipot ev. diihovnik.
Obri Kristuia »od držeči Pilitui edno ve-liko i teško pitanje mL: Ka bom pa činio z Jezušom, ki se zove Kristuš ? Pilatul je nž znao kaj činiti z jezuiom. Nfi ga je raztno, ka On šC6. m je zaao, zakaj je On priio. Ne ga je razmo, ne s srcom, nL z dfliov, zato pita bojaz-livo: Ka botn pa činio z Jezušom ?
Ali ml se že ne staramo nad tetn, Pilatui-ovo pltanje je ne naše pltanje. Boža miloiča je H odprla naie oči, doli je zaprala z na» greha nesnago. Mi smo se že goriprebfldlll, mi se ne zavupamo samo ˇ svojo lastivno pravičnost i jakost, ar smo mi žč spoznali tisto svetlo pra-vico, itera se nam v božoj vekivečnoj reči glisi, itera r,i% tQdi kara i nam odkrito povč, dasrao mi vu sebi zgObleni i skvarjeni lDdje. Pilatuiovo pitanje je todi zato ne naie pitanje, ir mi orour-no z vellkira žeienjom iičetno vekivečnoit, 1 v toj vekivečnostl toga smilenoga BogL, &t mi v noči svojega zemelskoga vandrarstva na cdno zvezdo glčdamo, na Jakobovo zvžzdo, ednoime ičemo znati, štero imč naie zveličanje pomfinK Mi iskajoči iičemo tisto edino rokC, itera nas roentiije z groznoga valovja nevole i smrti. Ml ne pitatno z t^m nemočnim i nevernim Pilžtušom: ka bom pa činio z Jezuiom, ar se tnl vsaki din etak znatno zdahavati i moliti: Jezui, Davidov sin, smilfij se nad nami!
Kak naj plta betežnik to, ka šče zdravnik? Jeli plta td lačen   človek, zakojvolo   je   krUh ? Tfidi t6 zgfibleni, greien človek ne tnore   pltati to, zakojvolo je Osloboditel. I rivno tak ne mo-re pitati   tč veren krščenik to, ka naj čini z Je-zuiom ? Krlstulov krvžvi krlž je naša obramba, Njegova prelejana driga krv je naie spravičanje, i grehov odpflščanje. Njegova sv6ta reč  je  naš vsakdenčinji trošt, nai krOh i naia moS, Njego-va milošča je naie zdržanje i nai vekivečen žitek. Gospčd naš Jezuš Kristui 1  Ti si svoj žl-tek darOvao za nas i tni ti pa  zato   oblfibimo, da neveke Tvoja verna deca ostinemo... I »Jezuia neodpiistim, Ar je za w€at strpo smrt; K njetni jas vernost zdržira I te, gda bom v smrti vkflpitrt. Ra{ žttck i vse zgiibim, Kak Jezuža odpflstim."
Stržn 52.
DOŠEVNI LIST
marciuš 20.
Reform&ciia vu Sv&ici i *» na Francuiiiom. „*,*
'      :            Naprejdšva: SILVANUS.
.                                   (Nadaljavanje.)
1715. augustuša 21 ga se je ti deižiffiožSv vkiiper zbralo vu eclnoj zapflščenoj kamenoj bajci, — itera se za zibel te nanovonasldijene francuike proteštaatske cčrkvi lehko imenOje, gde je Court po vr&loj raoHtvi vu na^dfišenonj govori naprčdao svoje plane, misli i štere so potčtn on i njegovi prijitelje vrelo razšUrjavali med vernlkmi. Td je bi36 vu pGšča>i ne daleč od Nitnes viraša. Ne protfstanenje z orožjeffl, nego tiho čikanje i močno vddrždnje pri Božoj Ržči je bila njegova vodna reč. Nove gmane so se nasfivlale, na itere lica so se vreli i sprobani veruiki za presbitere odčbrali, ki so paziii na vadliiv&njsko živtefije, odSočili mčsto i čas Boži s!fižb wu piiščšvaj, od toga vernfke na skrivoma obvčstili, predgare pGzvali i se za njčposkrbeH. Več gman se je v sin6do zdrflžilo i nad okrajtfi sinodaj so nirodna synoda $(a'a, štera so od-ldčdvala i skrbela za rčd i za obče  potrebčine
Courta ideje l delo jc raslo. Na njegovi vandranji so ga stžino vdrni i batrivni mladč^ci sprevajali, štere je on včio vu sv. pismi i za vržle predgare je je nžvčo i V2g6jo. Zafstino je batrivnost trbelo la predgara bidti. Od oni pžt predgarov, ki so vu toj prvoj mdloj sSnodi p61eg Nitnesa bili, so štirje vmorjeni bili. i% Courta g!av6 je pa 10000 Lir bllo obečano.
Sledi je C urt vu Š.ijc, vu Lauzarme odišo, gde je edno predgarsko Š6!o nastavo, »ono čfid-no smrtno šolo, z itere so neprestanoma ili osnovlenci na francuška raantrnišča." Več kak 8t6 dflhovnikov je šeakala Ccurta šola »Cčrkvi te pOščave.*
Gda se je on 1744-ga nazijpovrno  v do movJno svojo, so se zbčrali po oni mestaj, gde je on kak mladčnec  20-30  vflrnikoaj  predgo, zda jezeri i desetjezeri okoli njega.  Ta sžtsa je tak ršsla. ka pri zadnjem konci, Ii pred revolu-cijo? (1787) z petnajstJ provinc je 600 000 Hu genotov bilo navzoči.
Court je eto povnožifanje proieštantlznia doživo, ali veresloboičino Le ne. Nad tem se je samo njegov vučenik Pavel Rabaut veselio. Ra baut se je 1718 leta vu biižini Njmesa narodo od premočn: i pobožni stariiov. Že kak pojbič je od Courta navdfišeni blo i je odišo v njegovo
56Io, z štere je vu 23 let starosti kak diihovnik bio odebrao! za pasf^ra vu Nia-esko faro, šteroj |e ve5 kak 50 let slfižo. MoČ njegovi predg, nje-gova niodrast i \8rnost njerai je tak veiko spo-štuvanje spra^ila, k^k vu giaani, tak med tu%a-\\l\ dfihovniki, ka so ga za daho-.noga rodiiela cžie profešicnfske cerkvl sneli,
Tudi vu časi Rabsuta je dosta tnanfraiške krvi bilo preJeJdno. Sodišče v-Bordeux i ]e n%-p6'do 1749 ieta osemršjset parov csodilo zatc>, ka so se po proteštantskotn zddll, moike na g&ljerobstso, ieae pa vu sjozo, Gda so po raini krajinaj ponoviH solddke kvstterati po hišaj. m\ bi prcteštante m papinsko prisi!iliy se je narcd na teiko ntzburko, ka se je bojati biio cd edne n6ye tneščanske bojne.
Aii Rcibgut je neobtriidjeno, cšče boie kak     -; nigda, hodo od visi do včsi i vu fe žmetni vre-menaj    je     trošto,    proso    i    včio      narod, opomino ga na podložnost pr6ti oblšstvoni, na pokcrnost, ešče tudi proti tžm nepravičnim i na    . vozdržanje vu potrpiivosti, vu štercj je on sam tak rnočen bio.   Oti satn   etak   piie  od sebe: »Vedno rnatn Špicae okoli jčbe na   moji   poiO vanjaj, preoblečene soldake z pišioiaai  i  štriki vu žebkotj, naj bi me zgrabili i zvezaii. Zda sem veče vreden kak ptvle:   Cšna za raojo glaso je z 6000 L i :ia 20.000 Lir podignjena i na mesto gaog se rai z v koloslonjSeajom prtijo."
V etakioj nevarnoj stavi so ne samo po-jedini Iudj6 ?uvdi. nego 600 000 francuski por garov prek puDi 104 iet, od razva^a/anja Nau-tesitcga Edikta 1685 do fraucuške revolucije 1789, Kakše velko ve^žlje je biio to za prote-stante, gda njitn je nArodni gjaižJ 24. dec. 1789 za božično darilo pravico i slobodičino dao na javne bože sifižbe i ednake pravice z pžpžnci njkn priglaso. Kakše spremenj&vanje situacsje je (6 mogJo bfdti, ka je s<n toga slarcga Rabauta, kak Nlineša poslanec, ki je velke zasliiženosti spravo vu borbi za vadlOvaojsko ednakost, za predsednika narodnoga gjfi!Sša bio odebranl. Kakše veselje je bilo to za sind, ki je tč vesčii g as sam lično prineso svojetni seroifii oči. Kak zahvaino je vzžo te glas te s!dri Rabaut na > zna"?jje, savno z takšitnj prorokskimi cčmi je vJdo tOdi fe prib5ižava|6če vih^re revolucije že napr^. SinS je etak odgovoro: »Hvala bojdi B6gi, ka se je milosištftio zg?cdno na nas i je to tak skon-Lo, ka nam Francuška v:u tebi plača za ona ne zračunana trpienja, s šteritn nas jc oklala. A!i neddj "se imotitf obri toga! AH zaistino raislii, ka bi ta pr^?a slobodščina z edne takše revo-lucije mogla napržpridti?                      (Dale.)
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Ssboti.