22 Didakta april 2014 Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti UStvArJALnOSt UČitELJEv prEDmEtA gLASbEnA UmEtnOSt / dr. Barbara Kopačin, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem Pomemben dejavnik uspešnosti glasbenega pouka na razredni stopnji osnovne šole je razredni učitelj, ker mu je zaupan predmet glasbena umetnost. Od njega pričakujemo, da je ustrezno glasbeno strokovno usposobljen, da je občutljiv za vrednote v glasbenih vsebinah in dejavnostih, odgovoren do glasbenega razvoja učencev in da pri njem izstopa glasbena in pedagoška ustvarjalnost. Med razrednimi učitelji pa so velike individualne raz- like v strokovni pripravljenosti za poučevanje različnih predmetnih vsebin. V tem kontekstu so nas zanimale individualne razlike med razrednimi učitelji v ritmični, melodični in interpretacijski reproduktivni ustvarjalnosti in kateri dejavniki so vplivali na te razlike. Preučevali smo povezanost glasbene ustvarjalnosti razrednih učiteljev z njihovim obiskovanjem glasbene šole, petjem v pevskem zboru, sodelovanjem v plesnih skupinah in njihovo družinsko klimo v času splošnega izobraževanja. 1 o USTVaRJalNoSTI Ustvarjalnost bi lahko preprosto razlo- žili kot duševni proces, ki »išče« nove povezave med znanji in izkušnjami. Psi- hologi razlagajo (Trstenjak 1981, Jaušo- vec 1987, Bečaj 1998, Makarovič 2013, Jurman 2004), da je pomembno, da de- sna možganska polovica dobi možnost za iskanje novih povezav in rešitev na osnovi konkretnih podatkov, ki so shra- njeni v levi možganski polovici, in jih v ustreznem trenutku posreduje desni. To psihološko spoznanje naj nam bo po- membno didaktično načelo in vodilo pri spodbujanju in uvajanju ustvarjalnosti v vzgojno-izobraževalni proces. Da smo ustvarjalni, ni potrebno, da smo nadpovprečno inteligentni. Z ustvarjal- nim pristopom izredno razvijamo in do- polnjujemo svojo inteligentnost na vseh področjih. Ustvarjalnost nam pomaga do večje uspešnosti pri pouku, pri vzgoji, pri učenju, v umetnosti, pri hobijih, na poslovnem področju, torej pri vsem, s čimerkoli se ljudje pač ukvarjamo. Sposobnost ustvarjanja novih smiselnih oblik in vsebin je danes odločilna za uspešnost posameznika in družbe. Zato družba pričakuje in zahteva ustvarjal- nost na vseh področjih življenja in dela, tudi na področju vzgoje in izobraževa- nja. Glavni cilj vzgoje in izobraževanja bi torej moral biti odkrivanje, prebujanje in spodbujanje ustvarjalnih zmožnosti vseh učencev. Pri tem pa se poraja pomembno vpraša- nje, kako spodbujati ustvarjalnost tako pri učencih kot tudi pri nas, učiteljih. Kako ustvariti okolje in pravo razpoloženje, ki bo motiviralo in spodbujalo notranjo ustvarjalno silo pri učencih, da se bo lah- ko razvila? Cilj vsakega učitelja bi moral biti, da s svojo lastno ustvarjalnostjo omo- goča in spodbuja ustvarjalnost učencev in razvoj njihovih ustvarjalnih sposobnosti na vseh področjih. 2 USTVaRJalNoST PRI PRED- mEtU gLASbEnA UmE- TNoST Na RazREDNI STo- PNJI oSNoVNE ŠolE Pri pouku glasbene umetnosti na razre- dni stopnji osnovne šole je ustvarjalnost temeljni dejavnik za razumevanje, doži- vljanje in vrednotenje glasbene umetnosti pri vseh glasbenih dejavnostih, ki potekajo v okviru glasbenega pouka (Slosar 2008). Petje kot elementarna glasbena dejav- nost zahteva poleg razvitih izvajalskih spretnosti in sposobnosti še sposobnost doživetega in estetskega interpretiranja, kar omogoča področje reproduktivne ustvarjalnosti. Ustvarjalnost pri igranju na otroška glasbila pomeni odkrivanje novih zvoč- nih dimenzij v glasbenih vsebinah in izraznih sredstvih. Zvočna barvitost raz- ličnih instrumentov poglablja učenčeva glasbena doživetja. Instrumentalna igra poleg številnih drugih potreb zadovolju- je tudi učenčevo potrebo po ustvarjanju. Pevsko in instrumentalno muziciranje pomeni aktivno ustvarjalno glasbeno izkušnjo, ki zahteva poglobljeno zave- danje glasbenih vsebin in kakovostno pevsko in instrumentalno vzgojo, ki učencem omogoča poustvarjanje ozi- roma doživljajsko in estetsko nadgradnjo izvajanja. Poustvarjanje namreč pomeni čustvovati, razmišljati in iskati izvajalske načine. Pri poustvarjanju izstopa ustvar- jalnost kot način umetniškega oblikova- nja, kot umetniški dosežek in kot način spoznavanja glasbene umetnosti. S pe- tjem in instrumentalnim muziciranjem se pri učencih postopno izoblikuje trajen odnos do kvalitetne izvajalske dejavnosti. Poslušanje pri predmetu glasbena umetnost ima za cilj, da učence kot po- slušalce prebudi iz pasivnosti zvočne zaznave, da bodo ob glasbi presegli zgolj čutne občutke ugodja ali neugodja. S sistematičnostjo, z ustreznimi metodami in oblikami dela ter primernimi glasbe- nimi vsebinami razvijamo pri učencih sposobnost ustvarjalne komunikacije z glasbenim delom, kar pomeni, da so učenci sposobni poslušano glasbeno delo v svoji notranji predstavi podoživeti in ga oblikovati v sebi dostopno in razumljivo celostno glasbeno podobo. V vzgojno-izobraževalnem procesu je ustvarjalnost 1) aktivna oblika učenja, ki se manifestira v glasbeni produkciji, repro- dukciji in percepciji, je torej oblika aktivne komunikacije v umetniškem jeziku; in 2) je raziskovalni proces. Učenci namreč z la - stno glasbeno produkcijo, ki poteka v obliki izvajanja, odkrivajo glasbeno izrazne in oblikovne zakonitosti; z doživljajskim in estetskim poustvarjanjem glasbenih vsebin pa preizkušajo, preučujejo in odkrivajo sredstva interpretacije (Slosar 2008). 3 gLASbEnA UStvArJALnOSt rAZrEDnih UČitELJEv V raziskavi je sodelovalo 245 razrednih učiteljev, pri katerih smo preučevali Didakta april 2014 23 Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti individualne razlike v ustvarjalnosti na tistih glasbenih področjih, s katerimi se učitelji najpogosteje srečujejo pri pouku glasbene umetnosti. Preučevali smo povezanost ritmične in melodične ustvarjalnosti ter poustvarjalne sposob- nosti ali sposobnosti interpretacije z obiskovanjem glasbene šole, petjem v pevskem zboru, sodelovanjem v plesnih skupinah in njihovo družinsko klimo v času splošnega šolanja. 4 REzUlTaTI IN INTERPRETa- ciJA prEUČEvAnJA gLAS- bEnE UStvArJALnOSti rA- ZrEDnih UČitELJEv Pri preizkusu ritmične ustvarjalnosti so si učitelji izmišljali ritmično spremljavo k ritmični izreki besedila Župančičeve uganke: V zlati skrinji mlin droban, teče, teče noč in dan. Kriterij za oceno ustvar- jalnosti je bila izvirnost in število ritmič- nih vzorcev, ki si jih je učitelj izmislil. Pri preizkusu melodične ustvarjalno- sti, so si učitelji izmišljali melodije na besedilo Župančičeve uganke. Kriterij za oceno ustvarjalnosti je bila korektnost, spontanost in izvirnost ter število melo- dičnih rešitev. Pri preizkusu poustvarjalnih sposob- nosti ali sposobnosti interpretacije so morali učitelji čim bolj doživeto zapeti ljudsko pesem Travnički so že zeleni. Kriterij za oceno je bila doživetost iz- vajanja. Za doživeto izvajanje pesmi je bilo potrebno, da so si učitelji po svo- jih glasbenih zaznavah in doživljajskih zmožnostih poustvarili lastno predstavo pesmi v svojem spominu, ki so jo pri pre- izkusu s pomočjo teoretičnega in prak- tičnega obvladovanja temeljnih sredstev interpretacije ter razvitosti glasbenih sposobnosti in spretnosti reproduktivno uresničili. 4.1 Obiskovanje glasbene šole 4.1.1 Ritmična ustvarjalnost S statistično zanesljivostjo p<0,001 je razlika aritmetičnih sredin potrdila hi- potezo, da so učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ritmično bolj ustvarjalni v primerjavi z učitelji, ki je niso. Pred- videvamo, da so bili kandidati, ki so obiskovali glasbeno šolo, pri preizku- sih ritmične ustvarjalnosti uspešnejši predvsem zaradi izkušenj, ki so si jih pridobili pri igranju skladb in intenziv- ni ritmični vzgoji pri nauku o glasbi. Usvojili so različne ritmične modele in povezave, ki so jih uporabili pri preizku- su ritmične ustvarjalnosti. Na ritmično ustvarjalnost pa vpliva tudi razvitost rit- mičnega posluha, ki je, kot so pokazali rezultati, bolj razvit pri tistih učiteljih, ki so obiskovali glasbeno šolo. Ti so dosegli pri preizkusih v povprečju 78,25 % točk, druga skupina pa le 66,75 % točk. Med učitelji v posamezni skupini ni pomembnih razlik v pogledu ritmične ustvarjalnosti (SD1=0,88, SD2=0,93), ven- dar je skupina, ki je obiskovala glasbe- no šolo, na tem glasbenem področju za spoznanje bolj homogena. Graf 1: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa ritmične ustvarjalnosti učiteljev 4.1.2 Melodična produkcija Rezultati preizkusa so potrdili hipotezo, da so učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, melodično bolj ustvarjalni v primer- javi z učitelji, ki je niso. Razlika aritme- tičnih sredin je statistično pomembna na stopnji p<0,001. Učitelji prve skupine so imeli več melodičnih izkušenj in možno- sti za njihovo transformacijo kot učitelji iz druge skupine. Uporabili so jih pri preizkusu melodične ustvarjalnosti in dosegli v povprečju 78,75 % točk, druga skupina pa 65,5 % točk. Graf 2: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa melodične ustvarjalnosti učiteljev 4.1.3 Poustvarjalnost – interpretacija Razlika aritmetičnih sredin preizkusa je s statistično pomembnostjo p<0,001 potrdila hipotezo, da imajo učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, bolj razvite poustvarjalne sposobnosti v primerja- vi z učitelji, ki glasbenega šolanja niso bili deležni. Interpretiranje pesmi je v tesni povezavi z razvitostjo glasbenih sposobnosti in spretnosti, ki omogočajo doživeto glasbeno uresničitev oblikovnih zamisli. Te so pri učiteljih, ki so obiskova- li glasbeno šolo, pomembno bolj razvite. Z igranjem skladb so si pridobili izku- šnje in znanja o poustvarjanju glasbenih del, čeprav so večkrat morali uresniče- vati predvsem učiteljeve interpretacijske zamisli. Menimo, da v glasbenih šolah premalo spodbujajo samostojnost v glas- beno poustvarjalnem razvoju. Individualne razlike med učitelji v doži- vetosti izvajanja pesmi niso pomembne (SD1=0,81, SD2=0,86). Predvidevamo, da je bila učiteljem v veliko pomoč pri obli- kovanju interpretacije vsebina besedila, ki je pripomogla k večji doživetosti poda- janja in s tem tudi k boljšim rezultatom preizkusa in posledično bolj podobnim rezultatom obeh skupin. Prva skupina je dosegla v povprečju 81,75 % točk, druga pa 69,5 %. Sposobnost doživetega podaja- nja pesmi je za uresničevanje ciljev glas- bene vzgoje na razredni stopnji osnovne šole ena najpomembnejših učiteljevih glasbeno-poustvarjalnih sposobnosti, saj je od nje odvisno učenčevo estetsko doži- vljanje glasbe, pa tudi učenčevo doživeto izvajanje pesmi. Petje je pri glasbeni vzgo- ji na razredni stopnji temeljna dejavnost, vendar pa je doživljajska izvedba pesmi pogosto nedorečena. Graf 3: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa poustvarjalnosti – interpretacije Rezultati preizkusov so potrdili naša predvidevanja, da obiskovanje glasbene šole pomembno vpliva tudi na glasbeno ustvarjalnost. To dokazuje, da se glas- bena ustvarjalnost razvija vzporedno z razvijanjem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter z izkušnjami, pridobljenimi z javnim nastopanjem v okviru glasbene šole in izven nje. Povprečni dosežki raziskave potrjujejo, da se s kontinuirano glasbeno vzgojo do določene mere razvije tudi glasbena ustvarjalnost. 4.2 Petje v pevskem zboru 4.2.1 Ritmična produkcija Rezultati preizkusa so s statistično za- nesljivostjo p<0,001 v celoti potrdili 24 Didakta april 2014 Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti hipotezo, da so učitelji, ki so peli v pev- skem zboru, bolj ritmično ustvarjalni v primerjavi z učitelji, ki pevsko niso bili dejavni. Individualne razlike v rit- mični produkciji pa statistično niso pomembne (SD1=0,91, SD2=0,86). K večji uspešnosti prvih so prispevale iz- kušnje, ki so si jih pridobili pri petju v pevskem zboru. Usvojili so namreč različne ritmične vzorce in metrične zakonitosti ter povezave, ki so jih modi- ficirane uporabili pri preizkusu ritmične ustvarjalnosti. Na ritmično produkcijo je vplivala tudi razvitost ritmičnega posluha, ki je, kot so pokazali rezultati, bolj razvit pri ti- stih učiteljih, ki so peli v pevskem zbo- ru. Ti so dosegli pri preizkusih ritmič- ne ustvarjalnosti v povprečju 72,51 % točk, druga skupina pa le 53,25 % točk. Graf 4: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa ritmične ustvarjalnosti 4.2.2 Melodična produkcija Statistično pomembni (p<0,001) rezul- tati preizkusa so potrdili hipotezo, da so učitelji, ki so peli v pevskem zboru, melodično bolj ustvarjalni v primerja- vi z učitelji, ki pevsko niso bili dejavni. Tudi v melodični produkciji individualne razlike med učitelji statistično niso po- membne (SD1=1,03; SD2=0,90). K večjim individualnim razlikam v prvi skupini je prispeval različno dolg staž petja. Uči- telji so si s petjem razvijali melodični posluh in si hkrati pridobili melodič- ne izkušnje, kar je pomembno vplivalo na povprečne rezultate preizkusa. Pri preizkusu so namreč uporabili modi- ficirane usvojene melodične vzorce. V povprečju so dosegli 71,75 % točk. Druga skupina je bila sorazmerno precej manj uspešna in v povprečju dosegla 53,25 % točk. Graf 5: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa melodične ustvarjalnosti 4.2.3 Poustvarjalnost – interpretacija Razlika aritmetičnih sredin preizkusa s statistično pomembnostjo p<0,001 je potrdila hipotezo, da imajo učitelji, ki so peli v pevskem zboru, bolj razvite poustvarjalne sposobnosti v primerja- vi z učitelji, ki pevsko niso bili dejavni. Statistično pomembnih individualnih razlik med učitelji (SD1=0,82, SD2=0,87) v sposobnosti doživetega interpretiranja pesmi ni. Pomembna pa je razlika med skupinama v doseženih povprečnih re- zultatih preizkusa. Prva skupina je do- segla v povprečju 75,5 % točk, druga pa 54,00 % točk. S petjem pri zboru so si pridobili izkušnje, kako tehnično iz- peljati interpretacijo, da jo poslušalec zazna kot doživeto. Še enkrat poudarjamo, da je sposob- nost doživetega podajanja pesmi ena najpomembnejših sposobnosti razrednih učiteljev. Od nje je namreč odvisno učen- čevo estetsko doživljanje glasbe in lastna kvaliteta ustvarjanja. Graf 6: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa poustvarjalnosti – interpretacije Rezultati preizkusov so potrdili naša predvidevanja, da petje v pevskem zbo- ru pomembno vpliva tudi na glasbeno ustvarjalnost. To dokazuje, da se glas- bena ustvarjalnost razvija vzporedno z razvijanjem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter z izkušnjami, pridobljenimi na pevskih vajah. Raziskava je pokazala, da je petje v pev- skem zboru v povezanosti z glasbeno ustvarjalnostjo, saj so pevci dosegli v povprečju pomembno boljše rezultate od učiteljev, ki se s to dejavnostjo niso ukvarjali. 4. 3 Družinska klima 4.3.1 Ritmična produkcija Rezultati preizkusa so s statistično za- nesljivostjo p<0,01 potrdili hipotezo, da imajo učitelji, ki so preživeli otroštvo v glasbeno spodbudnem družinskem oko- lju, pomembno bolj razvito sposobnost ritmične produkcije v primerjavi z učite- lji, ki so živeli v glasbeno indiferentnih družinah. Tega pa v celoti ne podpi- rajo individualne razlike med učitelji, ki so statistično skoraj nepomembne (SD1=0,80, SD2=0,94). V povprečju so dosegli pri preizkusu ritmične produk- cije 81,00 % točk, druga skupina pa 68,00 % točk. Graf 7: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa ritmične produkcije 4.3.2 Melodična produkcija S signifikantnostjo p<0,01 so rezultati preizkusa melodične produkcije potrdili tudi hipotezo, da imajo učitelji, ki so pre- živeli otroštvo v glasbeno spodbudnem družinskem okolju, pomembno bolj raz- vito sposobnost melodične produkcije v primerjavi s tistimi učitelji, ki so živeli v glasbeno indiferentnih družinah. Pov- prečni rezultat prve skupine je 80,00 %, druge pa 67,50 %. Individualne razlike v tej sposobnosti so med učitelji statistično nepomembne (SD1=1,00; SD2=1,03). Graf 8: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa melodične produkcije 4.3.3 Poustvarjalnost – interpretacija S signifikantnostjo p<0,001 so rezultati preizkusa poustvarjalnosti potrdili hi- potezo, da imajo učitelji, ki so preživeli otroštvo v glasbeno spodbudnem dru- žinskem okolju, pomembno bolj razvite poustvarjalne sposobnosti v primerjavi z učitelji, ki so živeli v glasbeno indife- rentnih družinah. V povprečju je prva skupina dosegla 86,00 % točk, druga pa 70,25 % točk. Pomembnosti vpliva družine na to lastnost tudi ne podpi- rajo individualne razlike med učitelji (SD1=0,86; SD2=0,74). Graf 9: Prikaz aritmetičnih sredin preiz- kusa poustvarjalnosti – interpretacije Didakta april 2014 25 Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti Rezultati preizkusov so potrdili naša predvidevanja, da glasbeno spodbudna družinska klima pomembno vpliva tudi na glasbeno ustvarjalnost. Pri vseh pre- izkusih glasbene ustvarjalnosti dosledno beležimo večjo razpršenost v skupini, ki ni bila deležna glasbenih spodbud. 5 SKlEPNE MISlI Ustvarjalnost pri glasbenem pouku na razredni stopnji ne pomeni, da otroka ustvarjalnosti načrtno učimo. Zato tudi ne moremo govoriti o razvoju ustvar- jalnosti kot na primer o razvoju neke glasbene sposobnosti, ampak o ustvar- jalni obliki dela ali metodi glasbenega učenja. Učenca namreč usmerjamo v ustvarjalno delo, katerega dosežki so temeljna glasbena znanja in interesi za umetnost (Lehr, v Slosar 1995). Običajno nam pojem glasbena ustvar- jalnost pomeni samo glasbeno produk- cijo. Oblakova (1995) razlaga pojem ustvarjalnosti v glasbenem pouku širše. Izhaja iz stališča treh medsebojno pove- zanih in odvisnih področij glasbenega udejstvovanja: • glasbena produkcija (v ožjem po- menu besede), • glasbena reprodukcija, ki zajema izvajanje ali poustvarjanje in tudi soustvarjanje glasbenih del, in • percepcija poslušanja glasbe, pri katerem si poslušalec po svojih za- znavah in doživljajskih zmožnostih poustvari lastno predstavo glasbe- nega dela v svojem spominu. Oblike glasbenega učenja mora učitelj načrtovati tako, da na vsaki stopnji do maksimuma izkoristi otrokov kreativ- ni potencial, ga spodbuja in usmerja v smislu razvijanja glasbenih sposobno- sti, spretnosti in znanj. Zato mora uči- telj sam obvladati postopke glasbene ustvarjalnosti. Raziskava je pokazala, da je v povpre- čju okrog 60 % razrednih učiteljev glas- beno ustvarjalnih in da od njih lahko pričakujemo tudi ustvarjalne metode glasbenega učenja. Po rezultatih izsto- pa poustvarjalnost ali interpretacija, ki je pomembna sestavina področja glas- benega izvajanja, saj pomeni doživeto podajanje glasbenih vsebin z uporabo vseh glasbenih izraznih elementov. Naj- slabše povprečne rezultate so dosegli učitelji v melodični reprodukciji, saj je ta pomembno povezana z razvitostjo melodičnega posluha. Glasbena ustvarjalnost je približno ena- ko povezana z vsemi omenjenimi postav- kami. Rezultati kažejo na najmočnejšo povezavo z obiskovanjem glasbene šole, najšibkejšo pa s pevsko dejavnostjo. Ven- dar razlike v povezavah s posameznimi atributi niso statistično pomembne. lITERaTURa Bečaj, J. (1998). Ustvarjalnost, storil- nost in naša šola. Vzgoja in izobra- ževanje, letn. 29, št. 4. 4–9. Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otroko- ve ustvarjalnosti. Ljubljana: DZS. Jurman, B. (2004). Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost. Ljublja- na: Center za psihodiagnostnična sredstva. Makarovič, J. (2003). Antropologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Nova revija. Oblak, B. (1995). Kje so korenine, ki za- virajo boljšo perspektivo glasbene vzgoje in kako je z glasbeno vzgojo danes. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zve- zek 1. Ljubljana: Univerza v Ljublja- ni. Akademija za glasbo. Oddelek za glasbeno pedagogiko. 49–61 Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: DZS. Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: DEBORA. Slosar, M. (1995). Dejavniki uspešnosti razrednih učiteljev pri glasbeni vzgo- ji na razredni stopnji osnovne šole (doktorska disertacija). Ljubljana: Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko (UL). Slosar, M. (1995). Glasbeno-strokovna pripravljenost razrednih učiteljev. Glasba v šoli, letn. 1, št. 1. Ljublja- na: ZRSŠ. Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbe (študijsko gradivo). Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvar- jalnosti. Ljubljana: Slovenska Matica.