Omr Write Us Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA MM List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEPHONE: CHelsea 3—1242 NADAH DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO FO&n NABAVMOR Rfi STOJ DOM l» .-1 > v>,| 1 aiail IlttWMIl liuee \ttiuv it- ----- ----------- " ti svojo kri ter je pričela obsežno kampanjo proti nevtralnim Namen predloge je, izključi sey City, ki je pod varščino bivši župan Richard Reading, $15,000. Alkohol so producirali 89 članov detroitskega policij- na raznih samotnih zarentanih skega departmenta in 4G dru- farmah ter ga raz vazali v 87 gib oseb. karah in truekih. Alkohol so prodajali zdravnikom, lekarnarjem in raznim kemičnim družbam. Obtoženci bodo prihodnji četrtek privedeni pred zveznega sodnika Edwarda A. Congera. Eksplozija v Angliji la. — V tovarni Imperial Chemical Industries, Ltd., je zahtevala silna eksplozija pet človeških žrtev, dvajset delaiv- Proti njim bo nastopil iv vlogi prosekutorja Duncan C. Mc-Crea. Rusija se ne bo vmešala LONDON, Anglija 25. aprila. — Včeraj so sporočili pa radio iz Moskve: — Rusija bo vbodoče zasledovala svojo lastno politiko, pa če so Francozi in Angleži s tem zadovoljni ali ne. To je politika nevtralnosti cev je bilo nevarno ranjenih, in nevmešavanja načelom To kampanjo je pričel Churchill 21. januarja, ko je pozival nevtralne države, da se pridružijo zaveznikom. Chamberlain je .'M. januarja pokaral nevtralce, češ, da so brezbrižni za vojno. Vojni minister Stanley je 21. marca izjavil, da se Anglija ne zmeni za pravice neivtralcev. 5. aprila je angleška vlada izjavila, da Anglija ne bo pustila, »la bi ji nevtralne države vezale roke. 10. aprila je vnanji minister lord Halifax pozval nevtralce, da naj zaveznikov ne prosijo za pomoč, kadar je prepozno. V vojni med Rusijo in Finsko so zavezniki videli prvo priložnost za povečanje vojnega pozorišča. Tedaj so Angleži izjavili, da je vsak njihov korak odvisen od zadržanja skandinavskih držav. 12. marca je bilo odločno naznanjeno, da bodo zavezniki izkrcali vojaštvo na Norveškem, da pomagajo Finski. 11. marca zvečer je Churchill odletel iv Pariz, da bi prepre-Til, da hi bila končana rusko-finska vojna. V roke nemških vojakov na Norveškem je padlo mnogo listin, ki vse to pre jasno kažejo. Iz teh listin je razvidno, da je Anglija nameravala izkrcati svoje vojaštvo ob norveški obali in v Oslo. Da so zavezniki hoteli iti mnogo dalje, kot pa samo pomagati Finski, je razvidno iz teh listin. Finska je bila samo pre t veza. Resničnost zavezniških ciljev so izdale mnoge Church-illove izjave, ki jih je sicer podal pod veliko tajnostjo. 2. februarja je Churchill na časnikarski konferenci rekel, da švedska železna ruda ne sme več prihajati v Nemčijo. Tedaj je bil cilj Anglije potegniti Švedsko v vojno. Jasno pa je, da se je Švedska strogo držala svoje nevtralnosti. I11 ob tem času je bila Norveška celo odločena stopiti v vojno na strani Nemčije. In norveška 'vojna mornarica je ta načrt poj>olnonia podpirala. ko ga je imenoval 41 starega za-grizenca in nasprotnika organiziranega delavstva, ki si rad večkrat privošči par požirkov žganja. Zakonodajni odsek Lewisove organizacije zahteva: večjo vsote za WPA, da bo dobilo delo tri milijone delavcev; zdrav, niško podporo za delavce; odpravo delavske špijonaže po tovarnah; sprejem protilinčar-ske predloge; poraženje vseh delavstvu škodljivih predlog. Razmere v majnah JOPLIN, Mo„ 25. aprila. — ti iz območja postave predelo-{Delavska 'tajnica Miss Per- valce poljskih pridelkov. To so preti vsem delavci v podjetjih, bavečih se s konservira-njem. Pri tej priliki se je Lewis zopet obregnil ob podpredsednika Garnerja, ki bo skušal doseči na demokratski narodni konvenciji predsedniško nominacijo. Lewis pravi, da skušajo predloge uveljaviti "nazadnjaški Garner javi demokra-tje \ kins je začela proučevati zdrav stvene in delavske razmere v onih okrajih Missourija, Kan-sasa in Oklahome, kjer kopljejo cink in svinec. Prepričati se hoče, če je resnično poročilo, da stanujejo majnerji iv nezdravih stanovanjih in da je med njimi zelo razvita majnerska jetika (si. lieosis). Včeraj je opazovala pri delu majnerje v rudniku St. Lo- Garner je Lewisu že precej nis Smelting and Refining Co. časa v želodcu. Ni dolgo tega, v bližini Baxter Springs, Kan. POSLEDICA DEŽJA IN VINA VALHALLA, N. Y, 25. a-j vrata. Bariello je zapretil s prila. — Ves prejšnji teden je sekiro in se vrnil domov. Naj-deževalo in tudi ta teden ni ho- prej je zažgal hlev, nato ko-telo posijati solnee. jkošnjak, naposled pa še hišo. 53 letni farmer Carmello j Dva konja sta zgorela v hlevu, Bariello se je oziral v oblake v kokošnjaku pa dvesto koko-in zlovoljno mrmral. Ne more ši. ne orati, ne sejati. Kaj bo si Dospeli so ognjegasci, Ba-tem vremenom? Samo blato,Jriello je pa začel streljati na-kamorkoli se ozre. |nje. Ognjegasct so ga zvezali — Vino bo pomagalo, — jeJu ga postavili k plotu, odko-odločil, šel v klet in si ga do-jder je imel priliko gledati ga-bro privoščil. — Aha, — je za-j šenje. mrmrala žena, kar je bilo far- Bariello je obtožen poskuše-merju dovolj. Prijel jo je za'nega umora, požiga in prepo- vrat, pa se mu je izvila. Stekla je k sosedu, Barielo pa s seki vedane nošnje orožja. Zdaj sedi v celici in mrmra: — Pro- ro za njo. Sosed je zaklenil kleti dež! Prokleto trino* "GLXS NAROD— NewYori£ Saturday, April 27, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA 99 (VtICB or THE PEOPLE) tad Published by SIoTcnie PahUshine Company, (A Corporation). President; J. Lupah*, Sec. — Place of business of the of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda*' Is Issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly —. Advertisement on Agreement. Za celo leto rslja list sa Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa četrt leta tUJO. — Za New York sa celo leto $7.—; za pol leta $8.50. Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NAHODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naprošeni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista. VOJNA 2 JAPONSKO? Zadnji čas se večkrat pojavlja trditev, da se bodo morale Združene države vmešati v vojno, češ, da je to 4 neizogibna " potreba. To idejo propagirajo predvsem tisti, ki niso posebno zadovorjni, če Združene države v miru žive. Nedavno je pričal pred senatnim odborom za mornariške zadeve rearadmiral Taussig, bivši pomožni načelnik mornariških operacij. Za izboljšanje in ojačenje ameriške mornarice je bilo nedavno doivoljenik 950 milijonov dolarjev. Ta ogromna vsota pa nekaterim ni dovolj velika. Očividno je med njimi tudi admiral Taussig, ki je rekel, da je mogoče Ameriki zaščititi svoje interese na Daljnem iztoku edinole, če se združi z Anglijo, Francijo in Holandsko. Ko so državnega tajnika Hulla opozorili na Taussigo-va izvajanja, je dejal, da je admiral pojavil svoje osebne nazore, dočim je ameriška /vnanja politika splošno znana in ji gre predvsem za to, da ne sklepa z nobeno drugo drŽavo kakšnih vojaških zvez. Hullu se je pridružil tudi admiral H. R. Stark, načelnik vojaških operacij, ki je dejal, tla Taussigova izvajanja niso uradna ter jim ni pripisovati 11 obene i>ose'bne važnosti. — Zdi se mi, da nas bodo razvoji na Daljnem iztoku prej ali slej prisilili stopiti vojno, — je rekel admiral Taussig. Za nase interese na Kitajskem se dosti premalo brigamo, dasi bi jih morali zaščititi z vsemi gospodarskimi in finančnimi sredstvi in v skrajnem slučaju tudi s silo. — Če hočemo živeti v miru, moramo biti tako močni, da se nas bo Japonska bala- V to svrlio moramo utrditi Guam in zgraditi moone bazo na Filijinskem otočju. Naše brodovje mora biti v primeri z japonskim v razmerju 5:3. — Japonskim državnikom 111 verjeti, posebno tedaj ne, kadar govore o miru. Japonski program vključuje zavojeva-nje Združenih držav in naposled vsega sveta. Glede japonskih vojnih ciljev ne smemo biti brezbrižni. Japonci obožujejo orožje in se zanesejo nanj. Srvoja izvajanja je admiral Taussig strnil v naslednje točke: 1) Leta 1927 je japonski ministrski predsednik Tana ko predložil japonskemu vladarju program za japonsko nadvlado sveta; v program je bila vključena tudi okupacija Filipinskega otočja; 2) Sedanja japonska politika napram Kitajski dokazuje, da se Japonska še vedno drži tega načrta. 3) Ker Združene države pod nobenim pogojem ne morejo dovoliti, da bi se Japonci polastili Filipinov, jim ne kaže drugega kot z oboroženo silo preprečiti zavzetje. . Vsledtega mora Amerika sivoje brodovje znatno povečati, kajti nesmiselno bi bilo udeležiti se vojne brez zadostnih priprav in pripomočkov. To so torej Tausigovi dokazi, ki pa kaj prida ne drže. Trinajst let star načrt za japonsko nadvlado sveta je že brez pomena- V tem času si je Japonska privoščila takšen kos Kitajske, da ga ne more zlepa prebaviti. In naposled bi ameriški kongres utegnil priti do zaključka, da bi bilo znatno ceneje izgubiti Filipine kot pa tvegati vojno. Če je pa ameriški kongres mnenja, da bo prej ali slej izbruhnila /vojna med Japonsko in Združenih državami, bi ne storil napačno, če bi prepovedal izvoz ameriškega orožja in ameriškega vojnega materijala na Japonsko. BIVfil TRGOVSKI ATA&E ARETIRAN ZARADI TIHO ' TAPLJENJA VALUT. (Beograjska policija je aretirala bivšega trgovskega atašeja V Kaira* Gavra Teodoroviča ker je osumljen, da je na debelo tihotapil valute. Pri preiskavi njegovega stanovanja so našli 5080 dolarjev, o katerih je Teodorovič trdil, da jih jo preskrbel 1* prejšnjega ravna- telja "Air France" Edvarda Zanjbonija. Zairiboni pa je pri zaslišanju izjavil, da je Teodoro vi ča samo prosit, nnj mu preskrbi -švicarske franke, ki bi jih rad poslal svoji olbolcli materi v Švico. O dolarjiih pa Zan^boni ni hotel ničesar vedeti. . KOLIKO IN KAJ JE IZGUBILA FINSKA Z VOJNO? Predstavljajte si, če si morete, da bi zadela Združene države strašna katastrofa: da bi bilo 600,000 najboljših ameriških mož in mladeničev usnirčenih in dva milijona ranjenih; da bi bilo izneimda dvajset milijonov Amerikaneuv brez strehe. Predstavljajte si, da bi morala dežela vsled te katastrofe skrbeti za 4410,0(H) vdov in pol milijona >irot, da bi se moralo popolnoma izprazniti pet najbogatejših poljedelskih in industrijalnili ameriških držav in da bi po ostalih državah znašala škoda tisoč šest sto milijonov dolarjev. To so fantastične štovilke, pa so natančne, ako pogledamo Finsko po vojni z Rusijo.'Finska je namreč sorazmerno s >vo jo velikostjo in število prebivalstva morala toliko žrtvovati. Združene države so izgubile v svetovni vojni le osemkrat več vojaštva kot ga je izgubila Finska v par mesečni vojni. V bolje razumevanje naj navedemo nekaj podatkov finske vlade: — Sovražnik nam je vzel desetino našega ozemlja, vsled česar je izgubilo domove 525,000 oseb. Ti nesrečniki so mogli rešiti le malenkosten del svoje imovine. — Na finska mesta in vasi je padlo 64,000 bomb. Uničenih je bilo 122 velikih poslopij in 1460 manjših hiš. Nad ."{000 domov je bilo resno poškodovanih. — Vsled obstreljevanja iz zraka je izgubilo streho 50,000 oseb, 11a imetju povzročena škoda pa znaša dve milijardi finskih mark (40,000,000). — Med padlimi je 12,000 izvežbanih delavcev. Na Finskem je osem do deset tisoč vojnih ;vdov in približno trideset tisoč sirot. * — Deset odstotkov finskega ozemlja je izgubljenega. To ozemlje ni bogato samo na poljih in gozdovih, pač je pa tudi visoko industrijaluo razvito. Finski narod se je popolnoma posvetil obnovi svoje domovine. Dosti žrtev bo še treba in neizmernih naporov, predno bo že vsaj deloma popravljena škoda vojne. Finci hvaležni sprejmejo vsako moralno in materijalno pomoč, ki jo dobijo od zunaj in posvečajo vse sile svoji domovini. Ministrski prersednik kanadske province Ontario, Hepburn, je skušal omogočiti stotisoe Fincem naselitev v Kanadi. Finska vlada je ponudbo Invaležno odklonila ter dostavila, d n bi smatrala za veleizdajo, če bi zapustil kakšen Finec domovino v tem težkem času. SEJA JUGOSLOVANSKI ŠOLE. Y nedeljo 12. maja 1940 bo t Hartley House, 413 West 4th St.. ob :>. uri popoldne letna seja Jugoslovanske šole v New Vorku, na katero so vabljeni vsi starši Šopkih otrok, prijatelji Jugoslovanske šole in zastopniki naših društev v New York 11. 'Na tej seji bo izbrana nova uprava in se ho raizinotrivaln o reonganizaciji šole ISolo iso ustanovili jugoslovanski rodoljubi v namenu, da se naša mladina poučuje v svojem materinem, jeziku, da se ne odtuji svojim starišem po narodnosti. ■Za vzdrževanje te šole pa je treba vsestranske pomoči, zato ste vabljeni vsi, ki razumete in vpoštevate cilj jugoslovanske sole, da se udeležite seje dne 12. maja. 'Uprava .Tngoslov. fiole v New Yorku. oni stroki svoje zaposlitve. (Prvi film bo posvečen mornarjem in bo prikaeoval ua-ntfvnost, ki si jo pomorščaki sami nakopa vajo, ako prezgo-vorno na desno in levo razna-šajo podatke o svoji ladji in o bi i žn jeni potovanju. Drugi film naslovom uNe govorite" bo prilizoval škodo, ki jo laJiko mmravijo delavci nuu-niei j>kih tovarn narodni ol> Peter Zgaga NATANČNEJŠE ŠTEVILKE FINSKIH ŽRTEV V VOJSKI IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, lu ga pošljemo našim naročnikom po eenl. — Naročite ga še danes I Velikost 9H x 14*4 inčev 48 velikih strani; 32 liarranlh zemljevidov tujih drŽav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik popolnoma o- xna£enih; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKB K NEMČIJI NOVA FIN8KO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po & oz. po 2 centa._ Posebnost: ! HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite In pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo premo* njene po sedanji vojni. Naročite Atlas prt: " GLAS NARODA " M WEST 1Mb STREET NEW V O R> K , N* VOJNIM PROSTOVOLJCEM KRALJEVINE JUGOSLA VIJE. Vojnim prostovoljcem — kateri niso še uredili svojega do-forovoljskega statusa — daje se mogočnost, da to store sedaj, ako predložijo prošnje nu-nistrstvu vojske in mornarice, Dotorovoljski odsek. Beograd, in to najdalj«* do ,"i0. septemibra 1940. v skla«hi s paragrafom 40. UretUbe o budgetskim dvanajst i nam za me»ec april,, maj, junij in julij 1940. kateri se gkisi: 1 4 4 V zvozi čl. 2 zakona o do-1 brovol jerh d j. št. 26606 od 31. avgusta 193K, podaljšuje >e za dobo od Šest mesecev, rok za predložitev prošenj za priznanje dobro vol jskega svojstva računajoč od 1. aprila 1940. "Pravico za predložitev prošnje v tem podaljšanju roka i utajo sami o oni prostovoljci, kateri niso do sedaj sploh predložili prošnje ministrstvu vojske in mornarice za dobro-voljski odsek. Nato imajo takisto pravico i one osebe, ki so predložili prošnjo po 20. septenibru 1939 pa so jim bile prošnje prekasno oddane in radi tega odbite. D. M. Stanojevič, generalni konzul. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE PONOGRAPSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARSICH; INC. MS W. 4* Street • New Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako j* vam le priročno fc Londona poročajo: Finska armada 16. divizij, ki je Štela 300,000 mož, je utrpela kakor poroča "Daily Telegraph" iz Helsinkov, v tri in pol meseca trajajočih bitkah napram Rusom, tele izzgube: »Mrtvih 15,000; pospešenih 1500, težko ranjenih je bilo 12,000; lažje ranjenih 28.000. Med 56.300 žrtvami je 2000 častnikov. To pomeni, da je bila petina finske armside ubita ali ranjena. Najhujše izgu-be so bile v poslednjih dveh mesecih, poselimo še, ko so Rusi prodrli do Viborga in se zasidrali na oni strani zaliva To je bil tudi povod, da je finsko vrhovno poveljstvo pošiljalo sporočilo za sporočilom Bitije-vi delegaciji v Moskvo in je Iz Jugoslavije prihajajo pre-cej razburljive vesti. Ve«"- u-glednih članov bivših mini>tr-rambi, ako po nepotrebnem in!"tov Jl' aretiranih. par ti-nehote izdajajo --ovratniku'so<* Nemcev, ki se jim je v Ju-vazne tajnosti proizvod-tva. I' i0J>laviji dobro godilo, je bilo Tretji ;»a bo imel naslov: "Nevarna pojasnila" ter bo nazorno naslikal nesrečo letalca, ki je svoji ženi in svojim najbližjem zaupal neke važne podrobnosti bližnjega poleia. 'Vsi trije filmi »e bodo predvajali v 2000 a mrle škili kinematografih in vlada je prepričana, da bo ta nazorni nauk imel pruVkovan uspeh. Oglodalo si jih bo vsaj kakih 20 milijonov ljudi, < čimer bo javno-1 dovolj poučena o -ilni ne varnosti neodgovornega hlebe tanja. poslanih preko meje. Ali pomeni to, da je imel Hitler tudi v Jugoslaviji razpredene svoje mreže, kof jih je bil razprcdil na Norveškem, in da je bila jugoslovanska vlada v tem pogledu bolj bistrogle-da kot pa norveška 1 Ali bo smatral Hitler izgon Nemcev za sovražno dejanj«? ter se poslužil te pretveze za razširjenje svojega vpliva na lialkanu t Ali sta >e Hitler in Mns>oli-ni že sporazumela glede razdelitve jugoslovanske d rž; »ve Ali ima Jugoslavija od zavetnikov zadostna jamstva, da SPANJE PRED JEDJO ALI lahko kljubuje Hitlerju! PO NJEJ. Ljudje, ki opravljajo težje delo, nego so ga navajeni,, na primer ženteko v vojujočih se državah, ki delajo v vseli mogočih tovarnah, hi morali v o-poklanskem odmoru malo jmi-rivati, -da se osvežijo za popoldan. Se posebno važen je ta počitek, če imajo svoje poklicno deio za seboj, in -e zvečei spravijo na delo v »lomu. V teh primerih si privoščijo glavni obed pogostoma -ele [>o Taka in sličua vprašanja m-pojavljajo, nanje je pa mogoče odgM\oriti le z meglenim: ugibanji. Eno je gotovo: <"e je sklenil Hitler pohasati Jugosloivijo, jo bo pobasal, lieoziraje .-«■ na močno jugoslovansko arnia«i.» ter na angleške in fnmeo^ke pretn je. S tem seveda ni rečeno, «> nao-gli )>re»l glavnim, obedom vsaj za «leset minut vleči in ]»oči-vati. Takšen počitek pred o svetovalo, da naj ^e doseže mir.važne^i in ohranju je zdravje bolj nego cela ura spanja po njem. za vsako ceno. V tistem hipu se je začela finska br-iniibn rušiti'. Izgube bi bili privedle do katastrofe, če bi bile trajale sovražnosti še dva ali tri te-dn<*. Mannerheimova politika da je zamolčal finske izgube, knneta Ojorgja Stojadinoviča se je izk:izala kot neskončno j v vasi Jošanica. okraj Poža-dragocena. saj tedaj ni razen revca, prenašala nepopi-no vodstva generalnega štaba ni-, trpljenje ob strani svojega su-hče na Finskem vedel, kako je rovega, pijači udanega moža. ŽALOIGRA UBOGE 2ENE iDeset dolgih let je žena bil položaj armade obupen. Zatorej Mannerlieim ni samo vodil vojske, ampak je re&il tudi niir. Nsizndnje je pa biio |x»trplje-nja mričene žene konec. Ko je prišel nedavno zjutraj uvoz spet pijan domov, in se je takoj vrgel na ženo. da bi jo pretepel,. je žena pograbila sekiro in ž njo toliko časa udarja BORBA Z BLEBETAČI V ANGLIJI. fBritanska vlada je sklenila J la, da se je mož zgrudil mrtev izdelati tri filme, ki bi nazor- na tla. Nato se je žena sama no prikazovali veliko opasnost javila orožnikom, katerim je ki preti narodni obrambi od dejala: "In če me za celo živ-lUi'znih ljudi, ki naravno uži- Ijenje zaprete v ječo — tako vajo kadar lahko razmikajo hudo mi ne ho, kakor mi je bi-važne podrobnosti o tej a!i|lo deset let doma." DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.30 200 Dinar.---$ 4.40 300 Dinar.---$ 6.50 400 Dinar.---$ 8.50 500 Dinar.---$10.25 1000 Dinar.---$20.— 2000 Dinar.---$39.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da jo denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—. SLOVENiC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI O D DRL »K x :: 210 West 18th Street, New York napredek mlade države bo po tisnjen za par desetletij nazaj, kakorhitro stopi prvi nemški vojak na jugoslovanska tla. Ali bi se oboroženi upor izplačal in obneselPrimer Poljske nam kaže, da bi se ne. Cehoslovaška armada je bila ena najboljših in najbolj moderno opremljenih armad v Evropi. Ko je začutil Čeh nemški bajonet na svojih prsih, je bil pred težko odločitvijo: — ['-mirti ali živeti za domovino Bliskovito naglo je pametno preiidaril: — 1/. groba ni rešitve, iz rohstva se bo dobila kakšna pot. In je sklenil živeti. pa ze Nekateri ljudje so res srečni oziroma znajo. Vzemimo primer newAorškega policista (i. A. ilcidta, ki je te dni prosil, naj ga penzijouirajo. llcidt je star VJ let ter je v policijski službi od leta 1!>1«>. < V bo šlo vse po -reči, bo dobil na leto $1,.">(K) pen/.ije. Preiskava je dognala, da jo imel na leto $2,810 plače. Od tega zaslužka se mu je posre-ilo v osmih letih naložiti v banko triinosemdeset tisoč petsto dolarjev. Na 5. aveniji v New Vorku je imel stanovanje, za katero je plačal najmanj petsto dolarjev na mesec. Kdo ve, s kakšnimi vitamini in hormoni je krmil in pital naložene dola reke, da so se ta« ko naglo plodili in množili' Jakob Griimn, znameniti nemški germanist, je nekoč sina znanega, bogatega moža, podučeval v zgodovini. Dečko je sila poč a-i napredoval, ker je imel neverjetno slab spomin. To je opazil celo njegov oče, ki ni bil ]»osebno izobražen. Nekega dne je Girmmu to nevoljno priznal in dostavil: Omenit i moram sieer, da sem bil, kar se tiče zgodovine, tudi jaz grešno neumen. Upam pa, da se bo moj sin sčasoma bolje učil." Griimn se je nasmehnil in velel : "Ne verjamem, kajti to ste si iz zgodovinskih ur gotovo zapomnili, da se po stari izkušnji zgodovina ponavlja." "GLXS NAROD A" — New York Saturday, April 27, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY MFTTA KAMtE.V: Zapovrstjo so jili klicali. Sosedov Tone je Šel prvi, pred tednom j«* s«>| r Humov, včeraj I in kov Matija, danes je dobil poftivnieo Barčin mož Martin. Tako Im> mtel zadnji odrasli moški iz vasi, ki šteje komaj |x*t hiš, >tisnj«-nili od* |h>-bočje poloenoga hriba. N<\ mlen lw» trebnjejo pri vojakih. . Uarča j«« jokala, kakor so jokal«' v>e /,«'iika bo dragi teden vrjurla. Sem že irovoril z Je-reju da ti Ik» takrat v pomo<~. No. no, — kar pomiri .se. V nekaj tednih pridem. — Telička nikar ne prodajaj." »Veliko sta >c to noč pomenila Barča in njen mož. O njivah, o gozdu za njimi in o njunih petih otrocih, najstarejšemu ni bilo še štirinajst let. Pomenila sta se o vsem in toliko kakor morda vsa leta ne. odkar r-ta se poročila. Barča se je poča-i pomirila in potolažila, toda ko je Martin zjutraj navsezgodaj odhajal, in ga je spremljala do eeste v dolini, je e ni vrnil v neKai tednih, kakor ji je pravil, pa tudi v nekaj mesecih'ne. čeprav je v v-nkenv |usn\n sporočal, da bo knjtiln wegn konec in da se vrne. ' •Barča je sprva veliko jokala, počasi pa *e je privadila. Prav za prav niti ni bilo ča-a za razmišljanje in jok. Prišla je jesen in morala jo spraviti domov otavo, skopati krompir, obrati jiabolka in grozdje in ga spraviti v .sode, posejati o-zimino. — Tisoč opravkov — in vsi so čakali samo njo, samo njene roke, ki se le z najvišjo težavo zmogle vse in bi bilo komaj,, da bi jih imela šeste ro. R<*s Tone ji je pomagal. toda on in vsi o-tali otroci so bili še prešibki za težko de- Denarn* nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALUO $5.90..........Lir 100 11.80 .......... " 200 17.00 .......... M 300 28.00 .......... " 500 55.00 .......... •• 1000 KEB SB CntNE 8BDAJ HITBO MENJAJO SO NAVBDBKB CB- U OOU NUJNA NAfti mu »Hrtu. AJBMO ro C !iBUI LBTTBB AA* FKIBfl UUtt KL^ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY mum buuad) BARČA lo. Tone je opravil krave, mol-zel in kuhal, mlajši so lahko le pleli in obirali jabolka. (Težko je bilo Barči. Zjutraj je neštetokrat vstajala že ob troh, in delala zvečer dolgo v noč. Za počitek ni bilo časa. Kadar je zvečer legla, je komaj utegnila pomisliti na Martina, ki nekje na fronti strelja sovražnika domovine, mesto da bi ž njo oral in sejal. Oči so se ji od utrujenosti kar same zaprle in iz Hia se je prebudila vedno ncpre>pana in nespočita. Toda kaj! Delo je klieaio! St- tako je komaj ujela lep jesenski dan, da je zo-rala njivo poleg vinograda in posejala ozimino. Bila je nosna in tako ji je šlo delo Še le-/.je in počasneje od rok. Še lw>g. da j< bila šele v šc.-tem! Otrok se bo rodil še prepočiti, zlasti Še, ee ne bo moža. Prav ni«' ni bilo kasno, da bo prišel. ,Tii res ni prišel. Barča je rodila na pouila 1 Franico in hudo ji je bilo, ker je tokrat vndarl ntorala dati telička iz hleva. Vso zimo se je borila, da je ni prodala. Z izkupičkom od vina in jabolk ni mogla kriti v-eh potreb. Sevc, marsikaj pridelaš doma toda po sol. žveplenke, in petrolej moraš v trgovino. (Prišla je poanlad in Barča je zopet krepka in vzravnana hodila po njivah, orala, sejala, o-ko pa val a, tekala z. njive domov, podojila Francko, pogledala v kuhinjo in hlev in spet tekla na njivo. Na večer pa ,se je ozirala izpred hiše doli v dolino, na cesto, po kateri bo prišel njen niož, na dopust, kakor ji je bil pisal. Dolgo ga je čakala, dokler ni nekega poletnega večera vendarle prišel za štirinajst dni. Vsa pomjajena je hodila Barča ob možu po njivah in mu jih razkazovala. Krompir je >pn kazal, tudi sadovnjak in vinograd. Le pšenica je bila nekam slaiba, klasje napol prazno. Tudi drugod naokoli ni bilo nič boljše. Barva je bila, vesela, da se ji je vrnil mož. čeprav ji pri delu ni kaj prida poinj*gal. Zdelo ^e ji je, da se je dela na polju kar nekam odvadi1. Po>edal je pri sosedovih. s cigareto v ustih in bo-kalom vina pred seboj in jim pripovedoval o vojni. No, nič zato, naj se .spočije. Samo da je tu in da se že klinalu konča ta prekleta vojna! iNa jesen, sredi najhujšega dela. je bila Barča spet samfti in H pet nosna. Nikoli se ni u-^irala blagoslovu, s katerim jo je bog tako radodarno obsipaval. Toda zdaj ji je bilo kar odveč. Težko delo, Francka še niti shodila ni, pa že spet. — Oh, no, sosedi je še huje, že v prvih štimajstrh dneh po odhodu ji je padel mož na fronti, pa se je zdaj speča! a s tisto k revijo, z Jero. Bog pomagaj, težko je, če je ženska sama . . Jesen je bila žalostna. Žito je Blabo rodilo, v vinogradih je zaradi dolgotrajnega deževja gnilo grozdje .edino krompir je dobro obrodil. Slaba bo čeiz zimo. Barča je razmišljala. S premrzlimi prsti je čistila na polju repo, ki so jo otroci pnlili in znašali na kup. •"Do večera mora biti spravljena," je bodrila in se za-skiibljeno ozirala v nebo, ki so ga pregrezali sivi oblaki. "Snežilo bo." "Bog z vami. mamica," se je oca Barčin i m hrbtom oglasil župnik iz vasi, "Lepo je ob- rodila repa, lepo. Bog ne pozablja sirot, bog je dober, mamica." ^ • H v al je n » Jezus. go s pod župnik. Da, repa je obrodila, ali vse drugo . . Barča je vzdi hu i la in je v zadregi vrtela repo v roki. Ni vedela, ali naj gre in n lin poljubi roko ali naj o^tano kar na njivi. MoVeala je, n i ve.lela„ kaj bi rekla. Tudi gospod župnik je pomolčal, potem pa je dejal skoraj no-knhi! veselo: "Ve-te, po bero sem prišel, mati. po bero." (Barča se je prestrašila. j s«- za nas ne bo dovolj. Slaba letina je bila, zima je doVira, otroci ..." 114 Že, že, mati. Pa tudi j a'/ moram živeti, tudi jaz. Bo že bog dal, mati, in vas blagoslovi," je hitel župnik in napravil velik kriy, "Pa imttdov mamica, maslo. Na maslo -te pozabili, mamica." I*Jezus!" Mesec dni in še več je spravljala maslo, da ga ponose v mesto, da dobi za sol in druge malenkosti. Tako je skoparila z mlekom* da je še Francka jedla samo prežgan-ko. Zdaj pa-- ". . . . i>oštena krščanska družina ste, mamica." Barva skoraj ni slišala, kaj ji je govoril župnik. &la je v sobo, kjer je na omari hranila maslo in mu ga dala. K<> se je spet vrnila na njivo, je zlasaia Matevžka. ki se je igral rne-to da bi pulil repo. Sneg j«* že pričel ualetavati. iZiina .je bila res huda. Vsega je primanjkovalo. Kruha po štirnajgt dni niso okusili, niti prahu sladkorja niso imeli, in če bi ne bilo kravice v hlevu, bi tudi mleka ne bilo. Spet so hodili s kurami .ker ni bilo za petrolej. In še Francka je zbolela. Barča jo morala prodati nekaj dreves iz gozda, če je lahko plačala zdravnika. Ko je bil mož doma, je pozimi vozaril bogatemu Polajnarju iz vabi hlode v mesto. Dalo se je nekako živeti, zdaj pa bo šlo vse po zlu. — Se prašiča sta morala iz hleva, da je lahko kupila semensko žito. Bog pomagavj, če bo šlo tako naprej! Ko jo žito poganjalo in jo bU krompir že v zemlji, jo Barča spet leghv, da jo rodila sedmega otroka. Štiri dni je ležala, peti dati je že morala vistati. Klicalo je delo. Mož jo bil živ, toda pisaril je, da no ve, kdaj so vrne. Tako je bila sama s svojo zemljo, ki jo je neprestano zahtevala vso samo in otroci, ki jih jo bilo treba nasititi, ker so bili večno lačni. Tn Barča je delala, kakor črna živina. Koma'j je zmogla vso delo, pa še vedno je bilo to ali ono nad- njo. Zdaj je zbolela živina, Matev&ek si je zvtl roko. davke so zvišali — ti pa samo garaj in delaj, delaj! Sovražnik mora biti strt, doirno-vina mora biti. — "Traga Fran. Varterland kliče!" Seve, še ga je imela od ranj-ke mame, ampak figo! Kaj jim ni dala moža ? Ka j jim ne da'je vsega? Ni dala in Tone, ta smrkavec je za gospodi iz mesta pokazal osle in ona mu je celo pozabila primazati klofuto. (Nadaljevanje na 4. str.) Starostna zavarovalna plačila Ako ste pod socialno-varnostnim zakonom vpravičeni do starostnih zavarovalnih plačil, boste dobivali mesečna plačila do smrti, ko postanete 65 let star ali ka-neje. čim prenehate delati. Znesek, ki ga boste dobivali vsak mesec, bo enak odstotku vaše povprečne plače za vsak im»sec, h kateremu odstotku se doda n«>ki kredit- za VKako leto zavarovanja; to je. za vsako koledarsko leto, v katerem ste bili plačani v-aj toliko. da ste dobili ali več za tlelo, za katero zakon določa za varovali jo. Da izračunate. koliko pokojnine boste dobivali vsak mesec, je dvoje potrebno: '1. Najdite, koliko znaša vaša povprečna mesečna plača; f2. Vzemite odstotek te povprečne plače i n dodajte k istemni kreditu za leta zavarovanja. Vaša povprečna mesečna > plača. |Da najdete svojo povprečne mesečno plačo, seštejte vse plače, ki ste jih dobili za delo, ki je po zakonu zavarovano, in to oil časa, ko jt« i-ti -topi! v veljavo dne 1. januarja 11^7. pa do začetka onega četrtletja, ko stopite v pokoju bodisi v -tarosti (>."> let ali pa kasne jo. To skupno vsoto treba de iti >kozi število me-eeev v Nil lo bi. Tn* lilo pa tlve izjemi k 1e-lifti splošnemu pravilu. Kna se nanaša na defavee, ki so daj -tari, druga pa na mlade ljudi, in to na sledeč: način: :Ako >*e bili (\~> let stari pred letom 19.TT, ko je zakon -topil v veljavo, seštejte plače, ki ste jih dobili od 1. januarja 1 Ako -te postali et >t;ir nekdaj v letu 1 !»rtT ali 10 v kakem četrtletju, tedaj naj -o ne prištevajo meseci v takih četrtletjih. Koliko boste dobivali? ll)a n-a'jdete, koliko bodo znašala vaša mesečna plačila, vzemite +0 odstotkov od prvih $o() svoje povprečne mesečne plače .potem j>a vzemite 10 odstotkov od naslednjih $2lM» (kar je 'oz $250 na mesec, ne prihaja' v poštev), seštejte ti dve številki. Vržen lite potem 1 odstotek od te skupno vsote za vsako leto, v katerem ste dobili .$200 ali več za delo. ki je po zakonu zavarovano, in dodajt« tudi to. Skupna v-ota vseg». tega je vaše mesečno zavarovalno plačilo. Na primer recimo, da -te za dobo in let dobivali povprečno $50 na mesec. Vzemite 4<* odstotkov od i{v»0 in dobite $20. Dodajte po 1 odstotek od te«M:i zneska za v>ako leto iz-me«l teli 10 let in dobite $22. kar je ono, kar boste dobivali na niesee. Ako mesto $i>0 >te piw]»rečno dobivali $100 na me-ee. se vase mesečno plačilo izračuna takole: 40'; hI prvih $."M)......$20.no ior; oil <»sj;,iji, .... r>.$$ W< od $2."» za m i«.t . . 2.r>0 Skopaj ..........$27.« m» Poleir t< -jTi tioniiHi ]»lač*i!a v;iš.» družino, ki -o <»dvi1:i!o«t!in /lavarovaino p!ačj!o ne more! biti nikdar iikui j kot na, mesec. V. drugimi besedami, ako bi po računu m:.nj t>'"išl(». se znesek dvigne 71a $10. bo prebijajo v blatnih luknjah in dihajo tedaj s pljuči. Škrge stopijo v delo šeh* tedaj, ko prinese deževna doba tem ribani možnost življenja v vodi. MENIH STRELJAL NA MENIHE. 1K0 so bili menihi iz kapucinskega samostana Taglmva pri Palermu v Ttaliji zbrani pri jutranji molitvi, je neki nenadno zblazneli menih potegnil izpod kirte lovsko d voce v-ko in je začel nanje streljali. HI aznež je potem pobegnil v bližnji gozd, kjer >0 ga obvladali. Eden izmed menihov je ob ežal takoj mrtev, dva >ta unfrla na poti v bolnkšnico, trije >0 težko ranjeni, več je pa lažje ranjenih. Poučni spisi RIBE, KI UTONEJO. 'Vsem ribam no zadostuje dihanje skozi škrge. Po~ehne življenske okoliščine zahtevajo v mnogih primerih dodatno dihanje s posebnimi organi. Tako more jegulja, ki potuje ponoči često po kopnem, o-pravljati takšna potovanja le na ta način, tla prevzame njena spolzka koža RO odstotkov vsega dihanja. V izsušenih stranskih lokavih T^onava so našli v blatu, ki je bilo tako tr lo, da je voz lahko peljal čezenj neke ribe. k' lahko eel o ce'o tedne žive v tem trdem "elementu." To sposulmost so sj pridobile s tem. dri jim. pii dihanju poleg škrg 1 »omaga tudi — črevesje. Podobne življenske navade imajo neke azijske ribe, ki si s posebnim "labirintnini organom" pridobivajo dodatni dihalni zrak iz ozračja. Nekatero teh rib se celo zaduše in v vodi dobesedno utonejo, če jim dovod zraka iz ozračja zapreš. •Posebno nenavaden printer rib, ki dihajo na zrrku, s,» pljučarke. ki jih živi nekoliko vrst v Južni Ameriki. Afriki in Avstraliji. Suho letno do- AMillškO 31.0 VENSKO 11K It II.O. S.-M»il| dr. F. J Kern. \>znn^ Cena $2.00 ItOIKtf l liRŽAriJAM nuj ko)iiiro — "IIom lo lifftmp a »'tizrn or t«- I nilrd SJaleH". v trj knjici no vsa i>oJa«alj» In zakoni t.» na«t-i>iH- Cena 35c- DENAR, spiral dr Karl rnjjiJx ■TM ««trau» Lx-nartil prolij^m Jp 7anh>tfD in težaven lu K« Ul niuK'H^e Ktorili vsakomur jasama. I'i««*N'!j. ki Je z n n u Ce-ikl narodDo-gos] ZIVAI.I. Spisali »amir K»'ij»i*l. 7l' si rani. f' .50c OOU U l /l\fNOZORAVNIK, Franjo D«i- »ar J7s hTr.inl. Ona ti.iu vt?z Cena $1.50 ZmSo korisritn Unjl^si za ^-sakrjra žlvluorejoa; ruznih bolezni lu zdravljenje; slike. 00\tlMtKKJA. Spisal It ..etfvart. 143 utr\aL S aiikai"* CVna - KOKOŠ.IKKKJA. Sestjoii V.il.iuin Ruzin^i r. t£! struni liroS. KNJIUA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vem. .75c KNMKiA O iMkSTfUNKM VKI>KX.IU. lil strani KRATK \ SRBSKA DRAMATIKA. Cena "»Oe. i;s strani Cena 30c. MI.EK\RSTVO. Spisat Anton 1'erc. S Bilkami 108 strani. Knjiga aa mlekarje in ljubitelje mlekarstva aplob. NAJ\H4I SIMSOVNIK. — 1-V. Mniui. .50c Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA X'ejnove jša zbirka navodil zm kuhinji* in dom. Cena 50c. KUHARICA 9G.) navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja. 72S strani. $5.oo NASE AkoDIJIVE ŽIVALI r PODOBI In BESI Dl. »»pi-sal I ran Krjnr«M-. strani. BroS. <««» .25o OltIMNO KNJIGOVODSTVO. strani. Ves... Kujiira j" iiatuiiijeuH v prvi vrs-tl it stavbno, umetno in strojno LljofatnMtrstf« fele-zrdivarst vik Cen» $1 _ ODKRITJI: \MERIKE. spiral H. M AJAR. TrlJ« deli: HI. l^t strani, feua »nebko Te» PoUadeu In natamVn opis «Mikrltia novega sveta. Spis se <*ita k ikor zanimiva povest IV Je sestavljen i« itajboljSlb vlr»b. Cena 50c PRAKTIČNI RACLNAR. Trda vel. J51 mr... Priročna knjižit a, ki vsebuje vse. kar ja prt nakupn prodaji mitrrtoo. Cena 75c. PRODI.E.MI SODOBNE FILOZOFIJB Sr»isal tir. F. Veber. ^41 atranl. Knjigo toplo prlfioro^amo vsakomur, ki M bo£e seznaniti a slavnimi čr,ami sodobna filozofije. rn« 50c SLOV.ANCIJ^KI IN ANGIFSKOSI.OVKN- SLOVAR. 148 strani. C6H» 90o. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Se stavil I»r. F. Brudae. — ogled se ustavi na belem čelu, preko katerega se vije temina brazgotina. , mtJakob! Jtwus Marija, Jakob!" | > Breme spusti na mah ter se obrne k goreči koči. ' Ze je na pragu, ko se ogrodje zamaje 'in ogorelo tramov je se zruši »■ kup kadeči h se razvalin. 4'Tukaj ni mogoče več pomagati," vzdihne in se pokriža. Prestraši >e, plane k onemlu, mm položi roko na levo »stran in začuti narahlo utripanje erca. . (Nezavestnega naloži na ramo in izgine ž njim v grmovju. Svetlobe baklje, jiomlikajoče se skozi gozd ni opazil in ni slišal dekliškega kričanja. "Sem, Dorče, sem!" *4Da, Cenea, tukaj sem," se glasi fantov odgovor. "Kaj pa je? Ko sem slišal v spanju tebe kričati, se mi je zdelo, da sanjam. Kaj je!" \ Nekaj >e je moralo zgoditi. Pred dobro uro sem se /.budila, ]>a •-e mi je zdelo, da slišim korake pred kočo." Da jo poznala Jakobov korak in da je dobila šopek pla-nink na oknu, je previdno zamolčala. **Po tistem nisem mogla več zaspati. Naenkrat je počilo. Takoj se lihi je zdelo, da nekaj ni v redu. Z lovcem namreč. Sicer me ne briga, toda človek je človek. Nič več ni-eni tmogla zaspati ..." * Onca krikne. Nekaj ji je planilo mimo nog. 4Kaj je!' zamrmra in posveti z bakljo. '"Jakolmv krikne Dorče in pokaže žival, ki voha navkreber j»o sledi. "'Sveta Devica!" zakriei Cenen. 11 Jakobu se je nekaj zgodilo!** (Prične teči, da io Dorče s težavo dohaja. Naenkrat ob-stane kot okamenela, pridržuje sapo in opreza v gozd-. 44Dorče, -lišiš!" liripavo zašepeče. 44Ali ne slišiš? Tu * poeta j!'' l^H • Nočno tišino pretrese zateglo tuljenje psa, ki je našel r vojega gospodarja. Se prodno jo mogel Dorče zbrati misli, je Cenen izginila mi d grmovjem. Z dvignjeno bakljo ji je -ledi!. Pred seboj je slišal pokanje vej, toda dekleta ni mo-gei dohiteti. (Tuljenje psa prihaja čedalje bližje. Pretresljiv krik v tenmo noč. Težko Mipeč pritava Dorče na mesto nesreče ter opazi lovca ležečega na zemlji. Cenen se jo bila vrgla preko njega, |>es mu je lizal konee prstov. k *4(Vnca," zaječi ia Dorče. Cenca p!ane kričeč kvišku. } 441 A' poglej! Ustrelili so mi mojega fanta!" f>]H't -e j«' vrgla k lovcu, dvignila njegovo glavo v svojo naročje in tarnala: 14Jezus Marija! Oči ima odprto. Govoril bi rad .pa ne more! Tn nasmehnil so mi jo, Jakob, ti moj predragi, ti mej preljubi!* Nikar ne zapri oči!" IZa hip ji |e zastala beseda, kar je zopet privrelo iz nje: 4'.Ta, jaz pa som, ja! Tuliti znam, nič drugega! Pomagati bi bi o treba, jaa pa tulim. Som, Dorče! I Zasadi bakljo v tla! Takoj! Som stopi!" i44 Da, da." jo mrmral fant in ukazal, kot mu jo bilo naročeno. 44Cenca." jo prisluhnil. "Zdi se mi da so ljudje." I 144Ljudje? Sam Bog jih je poslal, če so res" 44Ho-, ljudje. Som, sent!" jo zakričala v gozd. 4"IIo, IIoooo!" se je oglasilo z več strani Temno postaje -o -o pojavile med drevjem. Bili so drvarji, ki so slišali strel in opazi Ti blesk ognja. Vsak je svetoval kot je vedel in znal, slednjič so jim jo pa zazdelo najbolj pametno, odnesti lovca v grad. 44Ne bo nič," jo ugovarjala Cenea. 44Dve debeli uri sta do vasi. Kaj norite ljudje božji? ; Prodno bi ga spravili v grad, bi bilo že zdavnaj po njem. i V mojo kočo ga odne-simto. Sem, Dorče! Ti boš držal glavo mojemu fantu. Ti, Peter, »skoči naprej v kočo te pristavi vodo in mleko. Ti, kaj je ključ od moje skrinjo. Najlepšo mojo srajco vzemi iz nje in jo razrezi za obveze. Ti, Jož*, posekaj par močnih vej za nosilnico. Jaz bom pa vej naklestila." enkrat jo pogledala lovca, položila njegovo glavo v Dorčetovo naročje, planila k jelki in začela trgati veje, da je bilo slišati daleč naokrog pokanje in da so ji krvavele roke. Njena pridnost je tudi moške podžigala. Kot bi trenil, je bila pripravljena nosilnica in pokrita z vejami. Nanjo so položili ranjenca. Dvignili so ga — Cenca in trije moški. Dorče je svetil žalastnemhi sprevodu, ki se je začel pomikati proti pastirski koči. „ /12. POGLAVJE. Na ležišču, kjer jo sanjala prejšnjo noč Evica čudovite «-anje, je ležal Leopold. Mokri lasje so se mta oprijemali senc ;n čela. Njegova razkrita prsa, ki so se pričela, enakomerno dvigati, so bila mokra in rdečkasta. •Rešitelj je -vrgel vstran mokre obkladke, stopil k skalni razpoki ter vzel iz nje zmečkan list papirja. Položil ga je poleg ležišča na stol, na katerem je bil zlat medaljon na srebrni verižici. Nato je neslišno izginil iz votline. Leopold se je zgrabil z rokama za prsi in odprl oci. ' Prvo, kar je opazil, je 'bila plapolajoča baklja na steni. (Nadaljevanje prihodnjič.) Kaznilnica Dartmoor, med E xetcr jem in Plvmouthoni v Angliji, kjer so nedavno irski teroristi skušali vprizoriti upor, ki pa je bil kmalu zadušen. BARČA (Nadaljevanje s 3. strani.) Z roko si je obrisala oči, na- (No, jesen jo bila lepa in rodovitna. da malo takih. Vsega je bilo dovolj. Žito jo ko-niaj spravila v kaščo, krompirja je bila polna klet. za vino je zmanjkalo posode. Tn vse jo šlo dobro v denar. Sosedje še domov niso utegnili spraviti s polja pa so že veliko svojih pridelkov prodali. Barča pa jo počakala. V teh lotih, kar jo sama gospodarila, ,so jo marsikaj uničila. Vedela je, da so pridelki pomladi dražji kakor jeseni, zato jo počakala. Prodala jo samo jabolka, ki ni imela kam ž njimi. S prekupčevalci ni nič, preveč denarja fe oprime njihovih pr-tov. Prav tako jo napravila na pomlad z žitom in krompirjem. Njeni računi so bili pravilni: prodala jo boljše ko bi bila na ieson. Smejala so je in misli-la na sosedo, ki so jo spečala z Jero in zdaj namerava prodati vso In se preseliti. Barča jo napela vse -ile in sosedin vinograd in njiva je bila njena. Mož bo glodal. Mož bo gledal, ko so vrne! Ni i=lr/bo gospodarila Barča, o no. Ko jo zorelo žito, je mož pisal, da so vrne., zdaj za zmiraj. Dan za dnom ga je čakala, dokler so neke noči ros ni vrnil. Bil je bled in shujš-m. in šolo, ko mu io podajala roko, je opazila, da jo brez levice. Nič ni rekla, ko so so njegovo oči vprašujoče in plašno ozrle vanjo. Kaj naj bi tudi rekla? Pogledala jo na svoji krepki ožgani, žulja vi roki, in stisnila zobe. Zjutraj ga jo navsezgodaj peljala na polje. Molčala' jo o novem vinogradu in njivi rada bi ga razvedrila, mfu napravila veselja. Ko sta prišla do mojo, miu jo rekla: 44Veš, ko to ni bilo, sem kupila tole. Zdaj jo naše." 14 4 Naše?" se je zasmejal Martin. Potoni pa je sedel in gla-no zajokal. Iz zidanice sta se vračala Barča in Martin mirna, vedra, na Bareinom čelu pa jo bil« zarezana nova, globoka guba. STO KOKOŠI ZA ENO JUHO. Kitajcih trdijo pogosto-ma, da so vsejodci. To ni popolnoma re-. Na sir so Kitajec na primer Šo vedno ni mogel privaditi. Priznati pa je treba, da prinaša kitajska kuhinja preobilico drugod popolnoma neznanih jedi. V lotih pomanjkanja število psov na Kitajskem izredno pade, ker jih tam jedo isto tako kakor mačke, miši in podobno živali. A medtem ko so reveži zadovoljni z vsakim psom, so bogatin spravi le na jisa, ki pripada neki prav posebni vrsti in tudi le tedaj, če so ga določen <"ar- na poseben način krmili. Posebni sladkoku-ci jedo le pse, ki jih krmijo v njihovih hišah pod njihovim nadzorstvom. Enako s podganmj in mišmi. Revež se zadovolji z vsako teh živali, bogatin je samo bele miši, ki jih krmijo po strogih predpisih. Razen tega mora biti vse skuhano. Kitajec je samo novorojene miši surove, ki sicer jih pomaka v med. K na izmed najbolj priljubljenih jedi kitaj? ke kuhinje je 44juha -totih kokoši'* Po zapletenem postopku, ki so ga loti pač le kitajski kuhar, duši jo večje število kokoši — po pravilu bi jih irtoralo biti sto — več ur, dokler so ne sprostijo vso snovi, ki dajejo dobro juho. Potem zmanjšajo količino tekočine na količino, ki zadostuje za pet oseb, in vržejo vanjo obglavljenega modrasa, katerega moso so po kratkem kuhanju popolnoma razkroji. Vso skupaj umaknejo potem z ognja in počakajo, da se shla-di. Servirajo izredno tečno žolico. ki iz tega nastane. iPoseben pomen imajo za kitajske sladokusce opičji mož- gani. d i n go jedi, ki jih tam zelo cenijo, pa so tace tibotskega medveda, plavuti morskih volkov, prastara jajca in govnja-či . . . Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem OBIIIIIIIJinill ............................. cnc Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA » bel wllulold vex. ....... KAJSKI ti LASOV I v <-elluloid vez. tSt*. Gl-tl. KRISTUS KRALJUJ .1.20 1-50 SVETA URA (Stv. 408) 4IG struni; velike črke 1.50 (lireko tisoč strani ^ sestavil dr. Ivan Vrečar. .175 VKČNO ŽIVLJENJE («40 strani) sestavil ^Jregorij Ilečjak. 1.23 SVETO PISMO ..................... $3 — KATOLIŠKI KATEKIZEM .....50 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of llcavM finu veeano ...............55 v usnje vezano..........75 CATHOLIC POCKLT MANUAL v fino usnje vezauo......L— Slovenic Publishing Company 21G WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC 1 PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York ZDRAVNIK IN LJUBOSUMNA ŽENA. 11 )r. Olaf (i. je imel v Oslu obsežno prakso. Najini čnejse in najbogatejše mestne dame so prihajale k njemu, to pa njegovi ženi ni bilo po v seč i. Bila je že po naravi preveč ljubosumna. ko raj zadavil. Nimam nobenega miru več, kajti razni znaki mi kažejo, da se utegnejo slični napadi v najbližjem času spet ponoviti." ISamo ob sebi umevno, da je obhajala pacientke zona, tla >o se lepo zahvalile in da niso več prihajale k dr. G. Njegova ča-kalnica se je izpraznila tako hitro, kakor je bila nekoč prišla v modo. Zdravnik si tega ni znal razlagati. . 'Nekega dne pa je srečal eno izmed svojih bivših pacientk in ta mil je dejala sočutno: "Cim vam bo bolje, se vrnem k vam. gospod doktor." Takšne -tvari so se ponovile še ne-kolikokrat in vsak dan so prihajala pisma z željnim, naj bi priljubljeni gospod doktor čim prej ozdravil. Končno si dr. O. ni vedel drugega sveta, ne-iro da je odšel naravnost h grofici P., eni svojih najbolj zvestih pacientk, in io vprašal, kaj re je bilo zgodilo. Popolnoma zlomljen je prišel domov — niti od daleč ni bil slutil, kako bolno ljubosumna je njo- j CLAS NARODA | £ pošiljamo v staro do ^ J movino Kdor ga ho- J 0 Če naročiti za ivok J J sorodnike ali prijat**- ^ J lje. to lahko stori. | 0 Naročnina 7a s t a r i ^ gova žena. Vložil je tožbo za ločitev zakona. Nje izid je jasen. A obenem je jasno, da bo .postal .-pet najbolj priljubljeni zdravnik žen-kega .-veta v norveški prestolnici. ZVONOVI ZA TOPOVE. V Nem iji se ponavljajo dogodki iz svetovne vojne. Vse zvonove snemajo iz cerkvenih stolpov in jih prelivajo v topove.. To odredbo je izdal maršal Goering kratko pred velikonočnimi prazniki in v njej pravi, da je treba pripraviti potrebno materialno rezervo za dol so vojno. Zvonovi so z majhnimi izjemami lah t cerkva, država pa prevzema za sedaj samo stroške za snemanje in odvoz. Ol>-jubila je. da bo po vojni dala za zvonove samo primerno odškodnino. Odredba govori tudi o nadomestni kovini za nove zvonove, vendar iz nje ni jasno, da-li dobe cerkve ta na-dome-tek že sedaj, aH šele po vojni. Zvonovi sestoje večinoma iz 7") do 80 odstotkov bakra, ter 20 do 2.3 odstotkov čina. To zlitino je lahko stopiti ter jo spremeniti z dodatkom ba'kra v trdi bron. gi je primeren za izdelavo topovskih cevi. I Toda država namerava zn-nleniti tudi bakrene dele cerkvenih in zasebnih poslopij, predvsem bakrene strehe stolpov in kupol. Ta bakreni material je treba nemudonfa prijaviti. a država bo potem od časa do časa odločila, kdaj ga bo treba izro$ti. Prav tako bo od primera do primera od-očila glede nadomestnega materiala in denarne odškodnine. NenVški ti-k o Goeringovi od-re