Celje - skladišče D-Per III 19/1986 1119861049,8 GOBI55 e MERA VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 9 — Leto VI — September 1986 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanitia Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen. Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Khiet, Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Skupin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-H 72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Poslovni obiski Dodatnih 1000 ton pšenice Delovna organizacija Mlinsko ustrezna samoupravna spora-predelovalna industrija in sektor zuma z Labudnjačo Bač in AIK marketing so poslovno obiskali Kanjižo o sovlaganju v letu PK Sombor, Labudnjača Bač in 1987, po katerih naj bi dobavi-AIK Kanjiža. Glavni namen telj prispeval po 10 milijard sta-obiska in razgovorov je bil nakup rih dinarjev. Z sovlaganjem pa bi zadostnih količin pšenice in ko- si Merx v prihodnje zagotovil še ruze ter ostalih izdelkov iz skle- dodatne količine pšenice, ki jih njenega samoupravnega spora- vsako leto potrebujemo pri-zuma za letošnje leto. bližno 25.000 ton in nam je po kazalcih za leto 1986/87 še Izven dogovorjenih količin po manjka približno 3000 ton, kar samoupravnem sporazumu je bomo poizkušali pridobiti še pri soztju Merx uspelo pri Labud- drugih pridelovalcih, njači Bač pridobiti še dodatnih 1000 ton pšenice. ^^^^^^™eelleeelll,lll-ieeie Referendum je uspel Savinjski magazin nov član sozda Že v prejšnji številki Vest- tem področju pridobil novo nika ste lahko prebrali o po- trgovsko organizacijo, budah za priključitev delovne organizacije Savinjski maga- V petek, 19. septembra so zin iz Žalca v sestavljeno or- imeli v delovni organizaciji ganizacijo Merx. Prav tako Savinjski magazin referen-smo vam kratko predstavili to dum, ki je uspel in tako so se delovno organizacijo, ki je že delavci samoupravno odločili, doslej imela dobre poslovne da se priključijo sestavljeni vezi z našimi članicami in jih organizaciji Mera in kot pol-bo s priključitvijo samo še nepravna članica v sestavu izboljšala. Mera pa bo kot sozda začnejo poslovati s 1. izrazit trgovski sozd tudi na januarjem 1987. Osnutek družbenega dogovora v javni razpravi uospodarska zbornica Jugoslavije in Splošno združenje trgovine Jugoslavije sta dala v javno razpravo osnutek družbenega dogovora o merilih za ustanavljanje in organiziranje organizacij združenega dela za opravljanje dejavnosti trgovine na debelo, ki je zelo pomemben za naše delovne organizacije s področja blagovnega prometa na debelo. S tem družbenim dogovorom naj bi namreč opredelili merila in pogoje, ki so potrebni, da se lahko organizaciji združenega dela registrira za trgovanje na debelo, istočasno pa želijo s tem dogovorom doseči, da se bodo v bodoče bavile z dejavnostjo trgovine na debelo samo tiste organizacije združenega dela, ki imajo za to potrebne pogoje. S sprejetjem družbenega dogovora naj bi občutno zmanjšali število organizacij združenega dela, ki se bavijo s trgovino na debelo. Predvsem naj bi »izginili« razni comerci in trgovske delovne organizacije brez skladiščnih zmogljivosti. Obenem so se pogovarjali tudi o sovlaganju v te sisteme. Že do konca leta naj bi podpisali Obnova Zdraviliškega doma Sovlaganje tujega kapitala Kolegijski poslovodni organ sestavljene organizacije Mera se skupaj z delovno organizacijo Zdravilišče Dobrna dogovarja s finsko firmo in ostalimi institucijami, ki bi bile pripravljene sovlagati v obnovo Zdraviliškega doma na Dobrni. Idejne načrte za obnovitev so že naredili, vendar pa bi s samimi obnovitvenimi deli začeli šele proti koncu leta 1987 ali pa v začetku 1988. leta. Za samo obnovo Zdraviliškega doma bi bila naložba finske firme, torej tujega kapitala, izredno pomembna, ne samo zavoljo tujega kapitala, temveč tudi zaradi še večje afirmacije zdravilišča v svetu in še večjega priliva gostov iz teh severnih dežel, predvsem iz Finske. Ti so že sedaj vsako leto najbolj številni in redni, pa tudi zadovoljni gostje v tem našem resnično lepem Zdravilišču v Dobrni. Blaga je dovolj Prodaja ozimnice je pri Merau, delovni organizaciji Blagovni center, temeljni Preskrba, v polnem teku. Medtem ko so papriko začeli prodajati 1. septembra in so jo že zaključili, so krompir (75 din), čebulo (100 din) in sveže zelje (75), začeli prodajati 15. septembra, jabolka jonatan in zlati delišes (180 din, na plantažah 140 din) pa 22. septembra. Blaga je dovolj in ga prodajajo na vseh tistih mestih kot že lani. Tako kot vsako leto, se je sestavljena organizacija Merx tudi letos predstavila na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Izredno lepo urejen razstavni paviljon je zbudil zanimanje mnogih obiskovalcev in znanih osebnosti. Tako so naš paviljon obiskali predsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj, nemška in madžarska delegacija, general major Siškovic, . predsednik komiteja za trg in cene Alojz Klemenčič. Analiza petletnega delovanja sozda Boljša ekonomičnost, upadli akumulacijska sposobnost in učinkovitost naložb m , Omenili smo že, daje predsedstvo OK SZDL obravnavalo poročilo o dosedanjem delu sozda Mera. Obdobje petletnega poslovanja sovpada tako z obdobjem obstoja sozda Mera, kakor tudi s plete klim srednjeročnim planskim obdobjem. Čeprav je pet let relativno kratko obdobje za oceno delovanja nekega sistema, pa nam vendarle omogoča ugotoviti njegova razvojna gibanja in usmeritve. Ker prav sedaj tečejo razprave o srednjeročnem načrtu in je bila ta petletna analiza osnova za načrtovanje v naslednjem srednjeročnem obdobju, se lahko v nadaljevanju tega prispevka sezna- nite z nekaterimi zaključki, ki jih je dala analfea petletnega poslovanja oziroma poslovanja sozda Mera v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Za sozd Mera kot celoto velja, da je posloval v preteklem obdobju 1981—1985 dokaj uspešno. S tem mislimo predvsem na hitrejšo rast bto dohodka (1,2 odstotka) od rasti družbenega proizvoda gospodarstva SRS (0,6 odstotka), vendar pa sta upadli akumulacijska sposobnost ter učinkovitost naložb. Na osnovi vseh spoznanj lahko zaključimo naslednje: rast sozda Mera je bila po letih različna, njegovi temeljni elementi poslovanja pa so rasli z indeksom: indeks 1985/81 z novimi OZD brez novih OZD celoletni prihodek 553 492 porabljena sred. (primerlj.) 535 z 476 dohodek (primerlj.) 672 595 bto dohodek (primerlj.) 666 588 akumulacija '' 354 310 mes. NOD/delavca 476 — Ob tako visoki rasti CP in počasnejši rasti porabljenih sredstev ugotovimo za 3,38 % boljšo ekonomičnost leta 1985 od leta 1981, kar je uspešnejše od gospodarstva SRS, ki ima ekonomičnost leta 1985 za 3,30 % boljšo kot 1. 1981. Pomembnejša od minimalne rasti bto dohodka je njegova realna rast, ki je s stopnjo ,1,2% hitrejša od gospodarstva SRS. Takšno rast bi sozd Mera dosegel brez strukturnih sprememb, toda ugotovili so, da se rast ob upoštevanju novo vključenih OZD le minimalno spremeni, kar potrjujejo tudi nekateri kazalniki poslovanja. Torej je realna rast bto dohodka ( + 4,4%) predvsem posledica postopnega vključevanja novih OZD v sozd Mera. Sozd Mera je z novimi članicami uspešnejši po ekonomičnosti in rentabilnosti,in manj uspešen po akumulacijski sposobnosti: z novimi OZD brez novih OZD ekonomičnost 85/81 je boljša za 3,38% 3,27% rentabilnost 85/81 je boljša za 28,78% ' 28,07 % akum. sposob. 85/81 je slabša za 31,57 % 52,53 % MIERXI VIE5iTNIIC STRAN 2 SEPTEMBER 1986 Boljša ekonomičnost, upadli akumulacijska sposobnost in učinkovitost naložb (Nadaljevanje s 1. strani) AKUMULACIJA je torej v sozdu Mera stagnirala realno. V petih letih je nominalno porasla z indeksom 354,04 % z novimi OZD oziroma 309,89% brez novih OZD, kar je mnogo počasneje od rasti akumulacije v gospodarstvu SRS (ind. 1985/81 505). Prav tako upada stopnja INVESTIRANJA v sozd Mera od 23,97 % v letu 1981 na 16,78 % oziroma na 13,20% (ob upoštevanju primerljivega bto dohodka) v letu 1985. Enak trend zasledimo pri gospodarstvu SRS, kjer je stopnja padla od 29,1 % v letu 1981 na 20,2 % v letu 1985. Vidimo, da je imel sozd Mera tako na začetku kot tudi na koncu obdobja nižjo investicijsko stopnjo od gospodarstva SRS. UČINKOVITOST NALOŽB je v sozd naraščala do leta 1984, medtem ko je v letu 1985 padla za 14,37%, kar se mora reševati s kompleksno izdelavo naložbenih programov. Na področju OSEBNIH DOHODKOV je sozd Mera v letu 1985 še povečal svoj zaostanek za povprečjem gospodarstva SRS iz leta 1981 in sicer od 11,59% na 12,69%. V sozd Mera je znašal leta 1985 povprečni mesečni netto OD na delavca 46.895 din, v gospodarstvu SRS pa 53.711 din. KMETIJSTVO se je v tem obdobju 1981—1985 najhitreje razvijalo (po stopnji +8,1% letno) in je presegalo rast kmetijstva SRS, ki je imelo stopnjo + 1,9%.-) Akumulacija je najhitreje rasla v kmetijstvu (indeks 85/81 je 356,92 brez novih članic), zato je porastel tudi njegov delež v strukturi akumulacije sozda. Učinkovitost naložb pa je v kmetijstvu iz leta v leto naraščala, čeprav je bila nižja kot pri drugih dejavnostih. BLAGOVNI PROMET se v obravnavanem obdobju ni mogel razvijati zaradi težjih pogojev gospodarjenja, zato je njegova rast negativna — 0,6 % in se izenačuje z rastjo trgovine SRS. Akumulacija v blagovnem prometu narašča počasneje kot v drugih dejavnostih, čeprav je njen delež še vedno' največji v strukturi sozda (64,02 % akumulacije sozda). Učinkovitost naložb je naraščala do leta 1984, v letu 1985papadlaod 15,95 % na 6,49%. GOSTINSTVO se v sozd Mera počasi razvija, njegova povprečna stopnja rasti je negativna —1,8 %, pri gostinstvu SRS je + 2,2 %. Gostinstvo se veča le zaradi priključitve novih članic, ne pa zaradi uspešnejšega poslovanja. Sredstva za akumulacijo sicer hitro naraščajo, toda še vedno predstavljajo le 12,03 % akumulacije sozda (njihov dohodek predstavlja 15,14% dohodka sozda v letu 1985). Prav tako kot v blagovnem prometu se je tudi v gostinstvu učinkovitost naložb precej zmanjšala v letu Strokovni kolegij direktorjev Ogledali smo si Pivovarno Laško Pred sejo strokovnega kolegija direktorjev delovnih organizacij smo si ogledali Pivovarno v Laškem, kjer nas je sprejel direktor te delovne organizacije in nas po ogledu zelo zanimivega filma popeljal čez celoten proizvodni proces proizvodnje piva in nam s strokovno razlago predstavil, kako nastaja pivo. KOLEGIJ DIREKTORJEV DELOVNIH ORGANIZACIJ, članic sozda »MERK«, je na svoji seji dne 3. 9. 1986 sprejel naslednje sklepe in stališča: 1. Sprejel informacijo o rezultatih poslovanja za I. polletje 1986, z ugotovitvijo, da so le-ti ugodni, zlasti glede na situacijo, ki je bila v II. polletju preteklega leta. V zvezi s tem bodo potekale naslednje aktivnosti: 1.1. Pripraviti je treba analizo podatkov, ki bo prikazala rezultate brez dohodkov, ki ne izvirajo iz rednega poslovanja (razlika pozitivnih obresti , izredne kondicije, dolgi plačilni roki). To analizo mora pripraviti sektor za ekonomiko in organizacijo. Rok: 30. 9. 1986 1.2. Strokovna ekipa odgovorna za izdelavo programov iz naslova ENP, mora intenzivno pričeti z delom na tem področju, saj so možnosti za pridobitev ugodnih sredstev, ki jih moramo izkoristiti. 1.3. Aktivnosti na področju poslovno finančne politike morajo teči še nadalje usklajeno in domiselno, tudi na širšem jugoslovanskem prostoru. Vodi jih podpredsednik KPO Vitomir Dolinšek in I B. 1.4. Odgovorno se analizirajo posamezni argumenti odstopanj od dogovorjene poslovne komercialne politike, zlasti položaj nosilcev poslov, ugotovijo primer- ■ jahti kazalci in na osnovi tega sprejmejo ustrezni ukrepi. Naloga: marketing sektor in komercialni kolegij. 1.5. Politika gospodarjenja mora izhajati iz funkcije DO. Najodgovornejši delavci morajo vztrajati pri krepitvi vloge DO. Z nekaterimi tozdi se je treba dogovoriti, kakšno bo njihovo bodoče poslovanje in opredeliti njihov položaj. Aktivnosti vodi KPO in vodstva posameznih DO. 1-a Strokovna služba ugotovi možnost vgraditve alternative v SaS o združitvi v sozd »MERX« Celje, da lahko tudi tozdi usklajujejo delitev OD na ravni sozda. Ob predpostavki, da se ob eventualnem poslabšanju pogojev poslovanja trgovine, ki predstavlja pomemben delež v strukturi sozda, zmanjša skupna razpoložljiva masa za usklajevanje, kar bi prizadelo druge dejavnosti, bi vnesli postopnost usklajevanja in sicer: nivo na ravni DO in nato šele na ravni sozda. Nadalje bi morali omejiti usklajevanje le do razpoložljive mase, kar pomeni, da bi bili prvenstveno omejeni tisti tozdi, ki sicer ne dosegajo ustreznih poslovnih rezultatov. Na osnovi tega se pospešeno pripravi sprememba planskih dokumentov z vgraditvijo potrebnih omejitev. Za izpeljavo postopka je zadolžen sektor za ekonomiko in organizacijo. Rok: mesec september. 1-b Sprejel predlog zvišanja akontacije za DSSS sozdu »MERX« za izvajanje programov dela v letu 1986 za 22,58% od 1. 1. 1986. Akontacijo delovne organizacije poravnajo do 15. 9. 1986. 2. Sprejel poročilo o izvozno uvozni dejavnosti v sozdu »MERX« za I. polletje 1986 in ocenil: 2.1. Da je na področju izvoza vse premalo aktivnosti, tako v posameznih tozdih, DO, kot tudi pri strokovnih službah DSSS sozda, zato bo potrebno oceniti vpliv zmanjšanega izvoza v sestavljeni organizaciji kot celoti, za možnost uvoza reprodukcijskega materiala, nadomestnih delov in opreme. __ 2.2. Pri realizaciji izvoza se čuti pomanjkanje strokovnih kadrov na celotni liniji izvoza, to je od tozdov sestavljene organizacije, zato bo ob povečanih aktivnostih za izvoz nujno oceniti tudi dosedanjo organiziranost in potrebo po novih kadrih. 2.3. Na področju kmetijstva je potrebno upoštevati neugodne vremenske razmere, ki so vplivale na znižanje izvozno sposobnih količin pridelkov. (KZ Slovenske Konjice in KK Šentjur). 2.4. Vztrajati pri izvozu konj in najti ustrezne kombinacije za pokritje negativne razlike (40%), kar je naloga KZ Celje, marketing sektorja in IB. 2.5. Ugotovil, da se z organiziranim pristopom k izvozu lahko dosegajo uspehi, kar se kaže pri ugodnih izvoznih rezultatih DO »BLAGOVNI CENTER« in vedno večjem prilivu deviz iz zdraviliškega turizma. 2.6. DO s področja gostinstva in turizma morajo vložiti več naporov za pridobivanje'deviznih sredstev. 3. Sprejel informacijo o aktivnostih v zvezi z vključitvijo DO »SA VINJSKI MAGAZIN« Žalec v sozd »MERX« Celje. 3.1. Opozoril na sprejem SaS o razvojno raziskovalni dejavnosti v sozd »MERX« Celje pri tistih članicah, kjer še ni bil izpeljan postopek za sprejem tega SaS. 3.2. Pozval članice sozda k čimvečji udeležbi na letnih športnih igrah sozda »MERX«, ki bodo 27. 9.1986, tako tekmovalcev kakor tudi poslovodnih delavcev. REZERVNI DELI - AVTOMOBILI - SERVISI CELJE, LJUBLJANSKA 11 1985 (za 60,44%). Osebni dohodki sov tej dejavnosti najnižji v sozdu Mera in za 13,36 % zaostajajo za povprečnimi OD v gostinstvu SRS. Sozd Merx na Zagrebškem velesejmu Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu se je naša sestavljena organizacija Mera predstavila z razstavnim paviljonom na 150 kvad. metrih, ki je pri številnih obiskovalcih zbudil precej zanimanja, saj je bil moto letošnjega sejma Hrana-turi-zem-rekreacija. Sam program predstavitve naše celovite ponudbe je bil letos nekoliko drugačen. Torek (16. 9.) je bil dan trgovine, na katerem so se naši trgovski grosisti srečali s svojimi dobavitelji, v sredo so se na dnevu trgovcev srečali predvsem s kupci, v četrtek je bil dan predelovalne industrije in kmetijstva in v petek je bil gostinsko-turistični dan, na katerem so vse zagrebške agencije seznanili z našim gostinsko turističnim programom, predvsem pa s programom Kop. in Golt za zimsko sezono 1986-87. Na razstavnem paviljonu so se prestavile delovne organizacije Blagovni center, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Avtotehnika in Mlinsko predelovalna industrija. Izvoz sončnic v Švico Dobili smo dovoljenje za izvoz dvajset ton sončnic, za katere se zanima švicarski poslovni partner. Če bodo v delovni organizaciji Blagovni center priskrbeli dovolj kakovostno blago, bo do izvoza prišlo že predvidoma oktobra. Umetnih gnojil bomo potrebovali več Pripravljajo načrt za leto 1987 V sektorju marketing pripravljajo načrt nakupa umetnih gnojil in zaščitnih sredstev za prihodnje leto za naše kmetijske delovne organizacije. Prvi podatki so pokazali, da bomo morali v prihodnjem letu načrtovati in kupiti za približno 10 odstotkov več umetnih gnojil glede na dejansko realizacijo v letošnjem letu. Prodaja jabolk Sektor marketing sozda Mera se za prodajo jabolk prve kvalitete dogovarja z delovno organizacijo Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice. Jabolka naj bi prevzela delovna organizacija Blagovni center. Gre za približno 500 ton jabolk prve kakovosti, med katerimi je tudi nekaj jabolk, ki jih je delno poškodovala toča. Ta jabolka bodo prodajale tudi vse naše maloprodajne enote, seveda po primerni ceni, zlasti še, če upoštevamo, da so nekatera jabolka delno poškodo- Iz Interne banke Na tretji redni seji poslovnega odbora Interne banke sestavljene organizacije Mera (5. septembra) so delegati po pregledu sklepov 2. redne seje obravnavali pripombe in določili predlog srednjeročnega načrta Interne banke in njene delovne skupnosti za obobje 1986—1990. Nadalje so delegati obravnavali in do 30. septembra dali v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Interne banke, kajti z novim zakonom se banke ustanavljajo in se v njih članice več ne združujejo, zato je bilo potrebno temu smiselno tudi uskladiti samoupravne akte. Na podlagi programa za usklajevanje samoupravnih aktov banke in Zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema so izvršilni organi temeljnih bank, v katere je vključena tudi Interna banka sozda, določili predloge samoupravnih sporazumov in sicer o ustanovitvi Beograjske banke — temeljne banke Ljubljana, o ustanovitvi Ljubljanske banke — splošne banke Celje in Ljubljanske banke — temeljne banke Titovo Velenje, ki jih je prav tako obravnaval poslovni odbor in jih dal v javno obravnavo do 30. septembra. V nadaljevanju so delegati odobrili dinarska dolgoročna posojila in sicer Kmetijskemu kombinatu Šentjur, temeljni organizaciji Lastna kmetijska proizvodnja za obnovo nasada jablan po pozebi 15.000.000 dinarjev, delovni organizaciji Tkanina, tozdu Potrošnja Zagorje ob Savi za dodatna dela pri gradnji objekta osnovne preskrbe 15.500.000 dinarjev in Gostinskemu podjetju Celje, temeljni organizaciji Majolka za nakup vozila za prevoz hrane 2.156.000 dinarjev. Delegati so tudi potrdili sprejem depozitov od Zavarovalne skupnosti Triglav, območne skupnosti Celje in Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo prebivalstva občin celjske regije ter odobrili delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, temeljni organizaciji Mlin, da pri 'odobritvi sredstev za sovlaganje za gradnjo odkupnega centra za žito zaračuna en odstotek nad obrestno mero deponenta. Po sprejetju spremembe sklepa o tarifi plačil za storitve Interne banke znaša tarifa za izdajanje, indosiranje in vnovčenje menic od prvega septembra dalje 450,00 dinarjev, je direktor interne banke Franc Senica podal še informacijo o zboru Ljubljanske banke, splošne banke Celje. Kolegij marketing sektorja Obravnavali so poslovno komercialno politiko Na razširjenem kolegiju marketing sektorja, ki je bil v prostorih temeljne organizacije Frazama 12. septembra, so obravnavali uresničevanje poslovno komercialne politike za prvo polletje letošnjega leta, se seznanili s potekom ozimnice za letošnje leto, aktivnostih na sejmih. Obrtnem v Celju in jesenskem Zagrebškem velesejmu. Po sestanku, katerega so se poleg marketing sektorja udeležili tudi vodje komecialnih služb delovnih organizacij oziroma direktorji tistih enovitih delovnih organizacij, ki nimajo ustrezne službe, so si vsi ogledali 19. obrtni sejem na Golovcu. Cene olja in sladkorja višje, marže nižje Ob najnovejši spremembi cen olja in sladkorja smo zopet prišli v obdobje, ko so*se deleži za trgovinske organizacije združenega dela začeli zmanjševati. Tako se je pri sladkorju marža pri grosistu znižala od dosedanjih 3,5 odstotka na 2,4 odstotka in v maloprodaji od dosedanjih 11 odstotkov na 7,5 odstotka, medtem ko se je pri olju marža znižala pri grosistu od dosedanjih 3 odstotkov na 2,1 odstotka in pri maloprodaji od dosedanjih 9 odstotkov na sedanjih 6,2 odstotka. Tovarna sladkorja Belje Merx bo odkupil 3500 ton sladkorja Tovarna sladkorja Belje je pred začetkom spravila sladkorne pese za letošnje leto, zato so že potekali prvi razgovori med predstavniki Belja in sozda Mera, ki sta jim poleg predstavnikov marketing sektorja prisostvovala še direktor tovarne sladkorja tovariš Drapolič in komecialni direktor tovariš Roš. Na sestanku so se pogovarjali o odkupu sladkorja in se dogovorili, da bo sestavljena organizacija Mera iz letine 1986 kupila 3500 ton sladkorja. Kadre si vzgajajo sami Avto Celje vsako leto sklene z večjim številom učencev štipendijske pogodbe. V šolskem letu 1986-87 bo DO na novo štipendirala 39 učencev, med njimi največ avtomehanikov, kleparjev, avtoe-lektričarjev in prodajalcev. Še vedno pa se učenci ne odločajo za poklic avtotapetnika, pa čepra^; je D^v- preteklih letih krila tudi stroške internata. Ta poklic je na splošno deficitaren, zato ima DO velike težave s pridobitvijo tega kadra. Trenutno DO štipendira skupno 98 učencev, vsem, ki končajo šolanje, pa omogoči, da opravijo pripravništvo ter jih v glavnem sprejme tudi v delovno razmerje. A. Škapin Mera na Radgonskem sejmu Ob obisku Radgonskega sejma so naš paviljon obiskali za dan Merxa predstavniki občine Celje in sicer Tone Zimšek, predsednik SO Celje, Miloš Pešeč, predsednik IS SO Celje, predstavniki Ljubljanske banke, splošne banke Celje in Zavarovalne skupnosti Triglav območne skupnosti Celje. Vsako leto obišče naš paviljon tudi predsednik sozda A BC Pomurka Alojz Grof Sproščen razgovor med predstavniki sestavljene organizacije Merx in sestavljene organizacije Hmezad, torej v okviru Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx. MIERX VESTNIK SEPTEMBER 1986 Kmetijska zadruga Laško Sovlagali smo v kunčerejo V Šipadovi temeljni organizaciji Rasadnik Cazin so v letu 1984 odločili, da bodo začeli s kunčerejsko proizvodnjo kot stransko proizvodnjo (njihova glavna proizvodnja je, kot se že iz imena temeljne organizacije vidi, vzgoja sadik gozdnih dreves), saj so imeli na voljo ustrezen objekt, ki je zahteval le manjše obnovitvene posege. V začetku so sodelovali z EMONO Ljubljana DO Inženiring, ki so jim tudi izdelali načrte za obnovo objekta, dobavili opremo in plemenske kunce. Ker s sodelovanjem z EMONO niso bili zadovoljni, so se v prvi polovici leta 1985 oglasili pri nas in nas prosili, da jim pomagamo pri premagovanju problemov, s katerimi so se srečevali v proizvodnji. Iz tega je nastalo trdno poslovno sodelovanje, ki je njim omogočilo vzpostaviti proizvodnjo, ki je po doseženih normativih že precej blizu tistim, ki jih dosegamo v naši farmi v Rimskih Toplicah, mi pa smo lahko povečali obseg dobave našemu inozemskemu partnerju. Spodbujeni z doseženimi rezultati so se v Cazinu odločili po- večati proizvodnjo. Lotili so se. gradnje nove farme zmogljivosti 750 samic. V tem času so dali pobudo, da bi morda lahko mi s sredstvi za hitrejši razvoj manj razvitih republik — občina Cazin je manj razvita občina v SR BiH — sodelovali pri uresničevanju njihovih načrtov. Na osnovi te pobude je prišlo do podpisa Samoupravnega sporazuma o vlaganju v njihovo proizvodnjo v višini 50 milijonov din. S temi sredstvi, ki smo jih v maju, juniju, juliju in avgustu letos tudi nakazali investitorju, združile pa so jih vse DO v ok- Imenovana je komisija za ocenjevanje lokalov Z željo, da bi se gostje v gostinskih lokalih delovne organizacije Turist Nazarje počutili kar najbolj prijetno, da bi bili dobro postreženi in se zadovoljni spet vračali k njim, so v tej delovni organizaciji pred šestimi meseci sprejeli Pravilnik o ocenjevanju njihovih gostinskih obratov. Vseh enajst gostinskihjokalov ocenjuje vsak mesec tričlanska komisija, ki jo imenuje strokovni kolegij za vsako ocenjevanje posebej in jo sestavljajo poslovodje posameznih enot, občasno pa tudi sodelujejo organi inšpekcijskih služb. Ta komisija ocenjuje kakovost gostinskih lokalov delovne organizacije Turist Nazarje in sicer od urejenosti okolja, reklamnih tabel, opreme notranjih prostorov, kakovosti in izbora jedi, urejenosti strežnega osebja pa vse do medsebojnih odnosov samega osebja v vsaki posamezni enoti. Ocenjevanje ni samo sebi namen, ampak ga v delovnem okolju s pridom uporabljajo, saj ti rezultati ocenjevanja vplivajo na samo nagrajevanje delavcev po delu. Tako delavci tiste delovne enote, ki ima najvišjo povprečno oceno v določenem mesecu, dobijo 10 odstotkov višje osebne dohodke, drugouvrščena enota oziroma njihovi delavci 7 odstotkov višje osebne dohodke in delavci tretjeuvrščene enote 5 odstotkov večje osebne dohodke. Istočasno pa komisija tudi predlaga ukrepe za tiste gostinske objekte, ki so v določenem mesecu dobili najmanj točk, še posebej pa takrat, ko v posamezni enoti kljub opozorilom ocenjevalne komisije določenih napak ne odpravijo. Torej ta ocenjevalna komisija nima samo naloge ocenjevati gostinske objekte, ampak pri svojem delu tudi svetuje. Člani ko- viru sozda Mera, bo investitor dokončal naložbo v nov objekt, opravil dodatna obnovitvena dela na starem objektu, kupil nekaj plemenskih živali, precejšen del sredstev pa bo porabil za obratna sredstva. Z dokončanjem vseh del bodo v Rasadniku imeli okoli 1000 samic, kar je že kar velika proizvodnja in dobra osnova za nadaljnji razvoj te proizvodnje v tem delu SR Bosne in Hercegovine. Jože Rajh misije, ki se vsak mesec menjajo, pa pri tem svojem delu tudi spoznavajo druge obrate, v kakšnih razmerah delajo njihovi sodelavci in podobno. Čeprav ta akcija v delovni organizaciji Turist Nazarje traja šest mesecev, so prvi rezultati že vidni. V vseh objektih je opaziti večjo čistočo prostorov, boljšo ureditev posameznih prostorov, pa tudi sama kakovost jedi se je v tem času precej izboljšala. Pa še to. Vsak mesec gostinski lokal, ki je v tem obdobju zbral največ točk dobi prehodno zastavico kakovosti. Akcija, ki jo je potrebno samo pohvaliti. Škoda, da nimamo podobnega tekmovanja tudi v okviru gostinskih lokalov sestavljene organizacije Mera, vsaj vsake tri mesece, če že vsak mesec tega zaradi ogromnega števila in raznolikosti lokalov ne bi mogli izvesti. Dobra ocena sozdovega dela Na 37. seji predsedstva občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva v Celju (15. 9.) so med drugim tudi obravnavali poročilo o dosedanjem delu sestavljene organizacije Mera in njenem nadaljnjem razvoju ter o delu Plansko poslovne skupnosti Mera-Hme-zad. Predsedstvo je na osnovi gradiva, ki je zajemalo 5-letno delovanje sestavljene organizacije Mera in po uvodnih besedah predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Bana in člana KPO Jožeta Gračnarja dosedanje delo sozda Mera ocenilo zelo dobro in zato izreklo vodstvu sestavljene organizacije Mera priznanje za vse dosedanje delo. Podprli so tudi nadaljnje usmeritve razvoja sestavljene organizacije Mera kot tudi delo Plansko poslovne skupnosti Mera-Hme-zad. Poslovni odbor Delegati so potrdili rebalans načrta Pridobili smo nova ležišča Na zadnji seji poslovnega odbora sestavljene organizacije Mera so delegati po pregledu sklepov in potrditvi zapisnika 1. seje poslovnega odbora sprejeli informacijo o poslovanju delovne skupnosti skupnih služb sozda Mera za prvo polletje letošnjega leta in obenem naložili Prenovljeno gostišče Ojstrica Konec avgusta letos je sozd MERX, Gostinsko podjetje Celje — tozd Ojstrica, odprlo prenovljeno gostišče »Ojstrica«, ki so ga uredili v stilu stare furmanske kmečke gostilne in ga opremili s fotografijami in grafikami iz 18. stoletja. Gostišče ima 110 sedežev v štirih ločenih prostorih, ki so primerni tudi za zaključene družbe, in velik vrt z 250 sedeži, odprto pa je vse dni v tednu od 6. ure do 21.30 (za zaključene družbe tudi dlje). Gostom bodo ponudili razne posebnosti, kot so: furmanska pečenka, domači krožnik za dve osebi, štajersko bržolo, štajerski sirček, domači narezek, bograč, skutine štruklje, ajdove cmoke, skutine cmoke, zavitke, palačinke s šodojem in še bi lahko naštevali. Tople jedi so na voljo ves dan. Porcije so obilne, cene pa zmerne, o čemer se lahko prepričate sami, zato vas vabimo, da nas čimprej obiščete; mi pa se bomo potrudili ustreči vašim željam. F. I. strokovnim službam delovne skupnosti sozda, da v bodočih poročilih določneje opredelijo svobodno menjavo dela. Po uvodnih obrazložitvah podpredsednika KPO Ervina Janežiča in vodje sektorja za ekonomiko in razvoj Mitje Pipana predloga rebalansa finančnega načrta delovne skupnosti sozda za leto 1986 so delegati po krajši razpravi sklenili, da se strinjajo s sklepi komisije za svobodno menjavo dela in sprejmejo rebalans finančnega načrta delovne skupnosti sozda za leto 1986 in sicer, da so letne akontacije svobodne menjave dela večje za 22,58 odstotka (za drugo polletje 45,17 odstotka) in da članice poravnajo akontacije do 15. septembra. Industrijska jabolka so že prodali Razgovori za izvoz Sektor marketing je že sklenil pogodbe za prodajo industrijskih jabolk naših kmetijskih delovnih organizacij. Tako bo Slo vin temeljna organizacija Vital Mestinje odkupila 1600 ton industrijskih jabolk, Dana Mirna 750 ton, Etol Celje 1600 ton, Slovenija sadje 500 ton in Fructal Ajdovščina 1450 ton. Marketing sektor je torej prodal celotno jkoličino pridelanih industrijskih jabolk naših kmetijskih delovnih organizacij, to je 5850 ton. Kljub temu se marketing sektorja še pospešeno pogovarja za izvoz določenih količin industrijskih jabolk. Posnetek zunanjega dela posodobljene oziroma obnovljene depandanse Zagreb v garni hotel Zagreb oziroma v garni hotel Švicarija, katere otvoritev je bila ob proslavitvi praznika občine Celje, ko so se delavci Zdravilišča Dobrna pridružili praznovanju z novimi delovnimi dosežki. Poleg otvoritve garni hotela Švicarija so predstavili tudi monografijo Dobrne in odprli gostilno Triglav. Polovico pridelka obralo neurje Izvoz je padel v vodo V sadovnjakih in vinogradih Kmetijske zadruge Slovenske Konjice je skoraj polovico pridelka obralo in poškodovalo julijsko in avgustovsko neurje s točo. Škoda v kmetijstvu je izredno velika in je ocenjujejo na več kot 5 milijonov dinarjev. Ker presega 3 odstotke družbenega proizvoda v minulem letu, pričakujejo v občini pomoč iz republiške solidarnosti. V sadovnjakih lastne proizvodnje pri Kmetijski zadrugi. Id jih je okoli 100 hektarov, bodo namesto pričakovanih 1800 ton jabolk obrali le kakšnih 600 ton, 1200 ton pa bo uporabnih le za industrijsko predelavo. Jabolka bodo začeli obirati 19. septembra. Del pridelka so pri Kmetij- ski zadrugi kanili tudi izvoziti, saj je povpraševanje na tujem za jabolki izredno veliko. Na tuje naj bi poslali 800 ton prvorazrednih jabolk, vendar iz tega ne bo nič, saj niti 5 odstotkov vsega pridelka ni brez poškodb. Tudi v vinogradih bodo letos napolnili manj brent. Toča je stisnila več kot polovico grozdnih jagod. Pri naši Kmetijski zdrugi v Slovenskih Konjicah so prav letos upali na dobro letino. Na 40 hektarjih vinogradov v lastni proizvodnji so pričakovati 400 ton grozdja. Kar ga je še ostalo, dobro dozoreva, obirati pa ga bodo začeti med 5. in 10. oktobrom. M. P. Utrip življenja v Celju Med 10. in 21. septembrom letošnjega leta je utrip življenja v Celju in njegovi bližnji okolici postal le nekoliko živahnejši. K temu je pripomogel 19. mednarodni obrtni sejem v Celju, ki je privabil številne razstavljalce in množico obiskovalcev. Tudi samo mestno središče se je letos — nekoliko bolj kot prejšnja leta — vključilo v to manifestacijo in poskušalo obiskovalcem poleg ogleda sejma nuditi možnost nakupa raznovrstnega blaga. Zato je večina trgovskih delovnih organizacij podaljšala delovni čas do 21. ure, gostinske delovne organizacije pa so vsem okrepčila potrebnim obiskovalcem pripravile ponudbo jedil, ki niso vsakdanje oz. pogoste. Na samem sejemskem prostoru so gostinski delavci nudili bogat izbor jedil od raznih pizz, ki jih je pripravljalo Gostinsko podjetje Celje — tozd Majolka do konjskih posebnosti — hotela Dravinja iz Slovenskih konjič, vseh vrst jedil z žara in tigana in celo manj znanih argentinskih jedi, ki so jih pripravljali kuharji hotela MERX. Med njimi so posebnost argentinske juhe. pripravljene iz koruze in začimb — najbolj po- gosta je juha čilipi in mesne jedi, ki so večinoma iz govejega mesa, angleško pečenega in prelitega z močno začinjenimi omakami — značilna sta zrezek tibon in zrezek lobito. Izven sejemskega prostora —to je v samem mestnem jedru — pa so lahko obiskovalci sejma in drugi nadomestili izgubljeno energijo v številnih gostiščih, ki so nudila zelo širok izbor raznovrstnih specialitet. V hotelu Merx so nudili posebnosti kitajske kuhinje, v hotelu Turška mačka zagorske dobrote, v hotelu Evropa slovenske narodne jedi. Restavracija Majolka pa je za zaključene družbe sprejemala naročila za cocktail party ali bife. ostalim gostom so bili na voljo razni cock-taili. flambirane jedi (goveji file z breskvami, palačinke suzette idr.) ter zelo okusne hišne specialitete, kot so svinjski file po primorsko, piščanec po viteško in druge. Tudi v vseh ostalih gostiščih Gostinskega podjetja Celje in DO Hoteli — gostinstvo Celje so pripravili bogat izbor jedil in seveda tudi pijač in napitkov. Če med obiskom obrtnega sejma niste utegnili obiskati niti enega naših gostišč in vam je sedaj žal, da niste poskusili nekaterih izjemnih dobrot, naj vas takoj potolažimo, da še ni prepozno. Ob prvi priložnosti, ko vam bo čas dopuščal, vas vabimo, da nas obiščete in poveste svoje želje, ki jih bomo z zadovoljstvom v celoti izpolnili. F. /. Trgovine odprte do 21. ure V letošnje aktivnosti ob otvoritvi in samo trajanje 19. obrtnega sejma v Celju se je zelo aktivno vključila tudi naša sestavljena organizacija Merx. Tako so bile nekatere trgovine v samem središču mesta odprte zvečer do 21. ure. Te so bile Tkaninina Blagovnica in prodajalna TRIM, YU boutique. Melodija in Novost od delovne organizacije Teko, prodajalna Volna, od delovne organizacije Moda in Potrošnikovi trgovini Bonboniera v Prešernovi in Stanetovi ulici. MERX VESTNIK SEPTEMBER 1986 imvi kitajske kuhotf Oster nož, močan ogenj, dobra priprava Med obrtnim sejmom ste lahko v hotelu Mene poizkusili jedi iz kitajske kuhinje, kjer so gostili strokovnjake iz kitajske restavracije Sečuan v Novem Sadu. Kitajska kuhinja je v svetu še vedno pojem vrhunske kulinarične umetnosti in prav veliko restavracij po Evropi potrjuje dejstvo. da kitajska kuhinja ustreza tudi našemu okusu. Moram priznati, da sem bila kar malo razočarana, ker pri delu v kuhinji nisem videla pravih Kitajcev, pa vendar so me v pogovoru tako prevzeli, da si celo upam trditi, da bi lahko ti novosadski mojstri kuhali celo v Pekingu. V Merxu je bila poleg vodje strežbe sečuanske restavracije Steva Puhača še tričlan- ska kuharska exipa: Zonca Olera, Vera Nagel in Imre Čipak ter dva natakarja Sava Stančul in. Dragan Pavlovič. Svojih mojstrovin so se naučili od Kitajcev, ki so z njimi delali polni dve leti. Njihovo kitajsko restavracijo Sečuan v Novem Sadu so že četrtič zapored proglasili za najboljšo restavracijo v kategoriji specializiranih, prav tako pa so jo tudi Kitajci sami proglasili za eno od treh (poleg New Yorka in Amsterdama) najboljših kitajskih restavracij izven Kitajske. Če Kitajci sami tako pravijo, bo že držalo, sicer pa je ekipa, ki gostuje v hotelu Mera, znana in iskana po vsej Jugoslaviji od Dubrovnika do Radencev, kjer so že kar redni gostje. Zorica Olera, vodja kuharske ekipe, nam je povedala nekaj o sami kitajski kuhinji, o pripravi hrane: Kitajci jedo zelo zdravo in pravilno. Vsaka njihova hrana ima veliko naravnih sestavin, osnova njihove kuhinje pa so začimbe, seveda naravne. Kitajci jedo počasi s svojimi paličicami in zanje je prehranjevanje obred. Kitajci niso zanemarili kuhinje svojih babic, zelo cenijo tradicijo. Novosadski kuharji, ki so bili gostje hotela Mera, znajo danes pripraviti več kot 150 različnih jedi iz kitajske kuhinje, del tega so predstavili tudi v Celju. Mnogi mislijo, da je kitajska kuhinja samo raca, riž in paličice, vendar je dosti več, je odraz tradicije nekajtisočletne kulture narodov. Tako na primer Kitajci jedo juho na koncu, ko mi že posežemo po sladici, ob vsaki jedi pijejo čaj, vina ne poznajo, je zaključila Zorica Olera. Kitajska kuhinja vas torej vabi. Če se zanjo niste odločiti letos, ne zamudite priložnosti drugo leto, ko bodo strokovnjaki iz Sečuanske restavracije spet gostje hotela Mera, vsaj tako so nam obljubiti, da bo ta kuhinja tradicionalna, saj si Celjani to tudi želijo. Vsi na Golte z letno karto Razpis ZA NAKUP CELOLETNE KARTE RTC GOLTE 1987 in SEZONSKE KARTE GOLTE — KOPE 1986/87 V PREDPRODAJI SOZD MERX CELJE — DELOVNA ORGANIZACIJA RTC GOLTE MOZIRJE nudi delovnim ljudem in mladini celjske regije: — LETNO KARTO RTC GOLTE 1987 (z gondolo) in — SEZONSKO KARTO GOLTE — KOPE 1986/87, ki ne vključujeta nočne smuke. CENA KART V PREDPRODAJI OD 15. SEPTEMBRA DO 30. NOVEMBRA 1986: L LETNA KARTA RTC GOLTE 1987 (s sliko) — ODRASLI................................................'___ 25.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let)................... 16.000 din 2. SEZONSKA KARTA GOLTE — KOPE 1986/87 (s sliko) — ODRASLI.................,................................... 32.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let).................... 23.000 din Zaradi možnosti nabave letne karte in sezonske karte Golte— Kope čim večjemu številu interesentov, dajemo možnost obročnega odplačevanja pod naslednjimi pogoji: — 50% ob dvigu karte (pri izdajatelju) — 25% v februarju 1987 (ob dvigu OD za mesec januar 1987) in — 25% v marcu (ob dvigu OD za mesec februar 1987) pri OZD, kjer je delavec zaposlen. Ob takojšnjem celotnem vplačilu dajemo poseben popust v višini 25%. Ker se je pojavil interes samo za SEZONSKO KARTO RTC GOLTE 1986/87, ki velja od dviga do 30. 3. 1987 s sliko in brez možnosti kreditnega nakupa, dajemo za to karto 10% popusta (ob takojšnjem vplačilu); — ODRASLI......................................................... 18.500 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let).......................... 12.000din Akcijo bodo vodili referenti za rekreacijo in šport pri OZD in naslednje turistične agencije: — SOZD MERX CELJE, Prodajna služba gostinsko-tutističnih zmogljivosti — DO RTC GOLTE, MOZIRJE — Žekovec — TTG CELJE, KOMPAS CELJE, IZLETNIK CELJE, GLOBTOUR CELJE, CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM CELJE — IZLETNIK ŽALEC — KOMPAS MOZIRJE — IZLETNIK TITOVO VELJENJE, TURISTIČNA AGENCIJA RDEČA DVORANA TITOVO VELENJE Po končani predprodaji bodo cene kart naslednje: 3.000 din dnevna karta z gondolo odrasli otroci do 10 let 2.200din poldnevna karta z gondolo odrasti 2.200 din otroci 1.600 din gondola enosmerna odrasti 800 din otroci do 10 let 500 din gondola povratna odrasti 1.200 din otroci do 10 let 800 din sedežnica Medvedjak odrasti 500 din otroci do 10 let 300 din 5-dnevna karta z gondolo odrasti 11.000 din otroci do 10 let 8.000 din 7-dnevna karta z gondolo odrasti 15.000 din otroci do 10 let . , 11.000 din letna karta s sliko odrasli 40.000 din letna karta brez slike prenosna za OZD odrasli : 60.000 din Vse karte iz sezone 1985/86 je potrebno zamenjati z doplačilom razlike v ceni do 30. novembra 1986. Karte zbirajo referenti za šport OZD. Dnevi zagorske kuhinje v hotelu Turška mačka Tretji tradicionalni dnevi zagorske kuhinje v hotelu »Turška mačka« so si kot »dalmatinska kuhinja« že dobiti domovinsko pravico na celjskem območju. Po obliki in strukturi kulinaričnih izdelkov je ta kuhinja zelo blizu, če že ne podobna kuhinji Slovencev. Ko govorimo o ponudbi zagorskih jedi je normalno, da pod tem razumemo jedi, kot so: pečena purica z mlinci, pečena gos na zagorski način, paleta svinjskega dimljenega mesa in tipičnih močnatih jedi. kot so zagorski pečeni štruklji, bučnica, zagorska zlevka in pa nenazadnje izredno dober koruzni kruh, pečen v pravih kmečkih pečeh. Sama ponudba ne temelji samo na kulinaričnem delu. ampak smo v prostore hotela Turška mačka pripeljati tudi glasbeno skupino s področja Tu-helja. ki s svojo instrumentalno zasedbo in vokali pričara res pravo zagorsko počutje z vso neposrednostjo in prisrčnostjo tega dela Hrvaške. Ni slučaj, da so dnevi zagorske kuhinje vedno napeljani v času velike — največje manifestacije gospodarskih dosežkov malega gospodarstva, ki so prikazani na že tradicionalnem 19. obrtnem sejmu v Celju. V kratkem opisu, ki je popolnoma skopo informativnega zna- Izleti za obiskovalce sejma Med _ XIX. mednarodnim obrtnim sejmom v Celju je naša prodajna služba gostinstva in turizma pripravila tudi nekaj zanimivih programov oziroma izletov s poskušnjami. Tako so si obiskovalci sejma lahko pod našim »pokroviteljstvom« oziroma vodenjem ogledali pivovarno v Laškem in zaključili v hotelu Hum ob vrčku laškega piva, se odpeljali v Slovenske Konjice po nakupih v industrijske prodajalne Uniorja in Konusa in v hotelu Dravinja poskusili vino in posebnosti iz konjskega mesa, obiskati celjski Stari grad s predhodnim obiskom industrijske prodajalne Toper, in na gradu poizkusili kitajsko kuhinjo, nadalje so pripravili nakupe v Celju in okolici in obisk v dobro slovensko gostilno, to je v Zdravilišče Dobrna v gostilno Triglav. čaja. pa izrabljamo priložnost, da bimo, da nas obiščete in sami vas, če še niste bili gost hotela preizkusite in ocenite kulina- Turška mačka, ki ima edini v rične posebnosti. Celju tudi istrsko konobo, pova- F- I- 1000 ton zelja, 300 ton repe , ,, DNEVI ZAGORSKE KUHINJE V HOTELU TURŠKA MAČKA Sezona kislega zelja m repe DO BLAGOVNI center oziroma njen tozd PRESKRBA ima v Šempetru v Savinjski dolini svojo kisamo zelja in repe. To organizacijsko enoto vodi VINKO FONDA. Zaposlenih je osem delavcev, vendar sami opravijo vso proizvodnjo. V'komercialnem sektorju DS SS sklepajo pogodbe za odkup zelja in repe s kmetijskimi zadrugami in kombinati, v kisarni pa odkupljeno blago uskladiščijo, nato pa zribajo, kisajo in embalirajo. Prav kmalu bo v trgovinah zgodnja vrsta kislega zelja, vendar je mnogo večji poudarek na poznih vrstah. Računajo, da bodo pripravili 1000 ton zelja in 300 ton repe. Kisarna Šempeter s svojimi izdelki preskrbuje vso celjsko, koroško, zasavsko, del podravske regije, v zadnjem času tudi Dalmacijo, pripravljajo pa tudi prodajo na tuje. Delovna organizacija načrtuje razširitev kisarne in v ta namen je že odkupila zemljišče. Sedaj tečejo tudi vse druge aktivnosti v zvezi z dovoljenji in zbiranjem sredstev, saj predstavlja to za delovno organizacijo in njen razvoj velik napredek. Za izdelke kisarne Šempeter se namreč porabniki zelo zanimajo Z. Z. MERK VESTNIK SEPTEMBER 1986 rnn: ; rw hm Ik 7. srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja 25. zn 26. septembra je bilo na Rogli 7. srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Na njem so obravnavali usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v ozdih z zakonom o javnem obveščanju in z zakonom o družbenem sistemu /o informiranja, računalniško podprte informacijske sisteme v funkciji dnevnega obveščanja delavcev za njihovo samoupravno -! sporazumevanje, dogovarjanje in odločanje, proces odločanja v ozdih, kako odpraviti suhoparnost in birokratski stil poročanja v pisnih oblikah obveščanja. Srečanja so se udeležili tudi iz naše sestavljene organizacije Merx, več o tem pa v naslednji številki. Iz pravne prakse VPRAŠANJE: V samoupravnem splošnem aktu je določeno, da ima delavec pravico za delo v nočnem času do dodatka. Za nočni čas pa se šteje čas od 22. do 5. ure naslednjega dne oziroma do 6. ure naslednjega dne. V nočnem času delajo varnostniki in to od 22. do 6. ure, kuharica od 5. do 13. ure, včasih pa gredo na službeno potovanje v nočnem času tudi delavci komerciale in šoferji. Kdo od teh delavcev je upravičen do dodatka za nočno delo? ODGOVOR: Do dodatka za nočno delo so upravičeni varnostniki in to za ves čas med 22. uro in 6. uro naslednjega dne in kuharica za delo med 5. in 6, uro zjutraj. Delavci, ki nastopijo službeno potovanje v nočnem času med 23. in 6. uro naslednjega dne, vendar v tem času ne začno opravljati tudi svojih del oziroma nalog, do dodatka za nočno delo niso upravičeni. Do dodatka za nočno delo pa ima pravico šofer, če začne opravljati svoje delo oziroma nastopi vožnjo v času oziroma za čas med 23. in 6. uro naslednjega dne. Kdaj zdravnikovo mnenje — kdaj odločitev V zvezi s samoupravnim sporazumom o postopkih in načinih uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva delavci prosijo za pojasnilo, kakšna je razlika med mnenjem in odločitvijo zdravnika in kdaj poda zdravnik mnenje ter v katerih primerih odloči o pravicah uporabnika. Občinske zdravstvene skupnosti so sprejele samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Ur. list SRS. št. 6-81), s katerim se ureja postopek pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva. Postopkovne določbe pa so vsebovane tudi v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 26-83, 29-85), zato je potrebno upoštevati oba navedena samoupravna sporazuma. Odločitev zdravnika, konzilija zdravnikov oziroma zdravniške komisije je akt posebne vrste, saj se lahko določene pravice uresničujejo neposredno na podlagi take odločitve. Tako lahko zdravnik določi, da je delavec začasno nezmožen zaradi bolezni, da mora delati skrajšani delovni čas oziroma, da mora določen čas delati druga dela oziroma naloge. Če upoštevamo določbo 26. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, potem lahko ugotovimo, da zdravniški konzilij določi delavcu pravico do skrajšanega delovnega časa na ustrez- nem delu ali pa pravico do drugega ustreznega dela. Res je. da navedeno določilo govori o mnenju, toda to mnenje je povezano z realizacijo delavčeve pravice in obveznosti, ki jo ima iz zdravstvenega varstva. Tako odločitev oziroma mnenje mora spoštovati delavec in organizacija združenega dela. Oba sicer lahko zahtevata, da se mnenje preveri, toda če se z mnenjem strinjata, ga je potrebno tudi realizirati. Če je vložena zahteva za varstvo pravic, potem se realizira oz. izvrši dokončna odločitev. Včasih zdravnik posameznik (ali pa tudi konzilij zdravnikov) poda mnenje v obliki priporočila. Tako mnenje ne pomeni odločitve in ga organizacija združenega dela upošteva ali pa ga ne upošteva. Ob tem pa je treba ugotoviti, da bi moral zdravnik oziroma zdravniški konzilij skrbno paziti, da ne bi podal priporočila tedaj, ko je potrebno odločiti o delavčevi zadržanosti z dela, ali pa do drugega dela v času medicinske rehabilitacije. Če gre za priporočilo, namreč delavcu ne gredo pravice iz zdravstvenega varstva, kajti take pravice gredo delavcu le tedaj, če gre za mnenje, ki ima značaj odločitve in ki je povezano z uveljavljanjem oziroma uresničevanjem pravice iz. zdravstvenega varstva v organizaciji združenega dela ali skupnosti. Če mnenje zdravnika ali konzilija zdravnikov ni jasno, ali ni povsem določno, lahko delavec — zavarovanec ali pa organizacija združenega dela oziroma skupnost zahtevajo pojasnilo oziroma natančno opredelitev. Na podlagi takega mnenja, ki ima značaj odločitve in ki se nanaša na dela v času medicinske rehabilitacije, je namreč organizacija združenega dela dolžna izdelati ustrezen samoupravni akt o začasni razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge ali pa o delavčevi pravici do začasnega dela s skrajšanim delovnim časom. Ker gre za medicinsko rehabilitacijo, je taka razporeditev vselej omejena na določen čas, določitev časa izhaja iz predhodnega mnenja konzilija zdravnikov ali pa iz kasnejše dopolnitve mnenja. Konzilij zdravnikov pa ne more biti pooblaščen. da bi podal mnenje o trajni razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge, čeprav bi taka razporeditev ustrezala delavčevi strokovni usposobljenosti. ker tako mnenje lahko poda le izvedenec skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (121. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). Pa tudi sicer je trajna razporeditev povezana s trajno spremembo v delavčevem zdravstvenem stanju, zato se delavčeva delovna zmožnost v takem primeru ugotavlja v invalidskem postopku. Preverjali znanje obiskovalcev Glavna nagrada je bil Tory Sestavljena organizacija Merx že več let sodeluje na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Z željo, da bi se letos na sejmu čimbolje predstavili, smo želeli z anketnim listom preveriti znanje obiskovalcev, koliko vedo o naši sestavljeni organizaciji Merx. Odgovoriti so morali, kje je sedež sozda Mene, obkrožiti najmočnejšo dejavnost v sozdu, napisati vsaj en izdelek sozda Merx, obkrožiti pravo številko trgovskih enot in vsaj en turistični center, ki je v sestavi sozda. Javno žrebanje anketnih lističev je bilo na dan Merxa, 26. avgusta. V veliki skrinji se je nabralo mnogo lističev, okrog nje pa precejšnja množica obiskovalcev. Vsi so namreč nestrpno pričakovali. kdo bo dobil glavni dobitek, to je motorno kolo Tory. In kdo so bili srečni izžrebanci? Iz bobna sreče je deklica izžrebala sledeče: motorno kolo Tory je prejela Suzana Hujs, Ratkovci 15 iz Prosenjakovcev, par kuncev pasma ELKO je dobila Lidija Vogrin. Zg. Ščavnica 53 iz Zgornje Ščavnice, tri lepe darilne pakete Merxa pa so dobili Boris Pučko, Partizanska 36 iz Gornje Radgone, Marko Vajdič, V. Nazora 32 iz koprivničkih bregov in Andrej Kos, Vinarska 10 iz Maribora. Srečnim dobitnikom čestitamo tudi v imenu uredniškega odbora. SSmkSSsk* »lili KALČKO nadev iz pšeničnih kalčkov AROMATIZIRANO Z UMtil NO AROMO Neto 500 g MERK Izpopolnj e vanj e znanja V prelepem sončnem vremenu je bilo v soboto občinsko tekmovanje splošnih enot civilne zaščite. Šodelovale so enote delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Delovna organizacija Blagovni center je imela dve splošni enoti. Enota šteje pet članov. Zbrali smo se ob dogovorjeni uri v prostorih Krajevne skupnosti Gaberje, kjer so nas pregledali — obleko in opremo, nakar smo začeli tekmovati. Prva naloga je vsebovala testna vprašanja. Le-ta so zahtevala splošno znanje članov — kako ravnati v primeru naravnih nesreč, poznavanje alarmnih znakov, obveznosti pripadnikov civilne zaščite. Vse to ni bilo pretežko, zato smo naloge hitro rešili. Od tu nas je dežurni tabornik odpeljal v prostore Gasilskega doma Gaberje, kjer nas je že čakal »ponesreče- nec«. Imel je zlom koželjnice tik nad zapestjem. Hitro smo mu nudili prvo pomoč, ga oskrbeli in odpeljali do zdravstvene postaje. Nato smo se odpravili gasit, in sicer pred tovarno EMO v Celju. Preizkusiti smo se morah v gašenju z gasilskimi aparati in hidrantom. Na voljo je bilo namreč več različnih gasilskih aparatov, izbrati pa si moral pravega. Bilo je izredno zanimivo. Delček nepazljivosti, pa je že bila napaka tu. No, tudi to smo opravili, upamo, da uspešno. Rezultate bomo izvedeli šele potem, ko bodo odgovorni pregledali vse opravljene naloge. Ob zaključku smo ugotovili, da je bilo izredno zanimivo, da pa bo za učinkovito usposobljenost potrebno naše znanje še poglabljati. Z. Z. Novosti znakov V skladu z zakonskim določilom Zakona o splošni ljudski obrambi Ur. 1. SFRJ št. 21-82 predpisuje zvezni sekretar za ljudsko obrambo v Ur. 1. SFRJ št. 32-84 dopolnjen Pravilnik o zvočnih znakih za alarmiranje — za izvajanje znaka splošne javne mobilizacije in za izvajanje znaka nevarnosti naravnih nesreč. Novelirani pravilnik predpisuje znake oz. signale: — za izvajanje splošne javne mobilizacije, — za nevarnost napada iz zraka, — za nevarnost uporabe ra-diacijsko-biološko-kemijskih sredstev, — za nevarnost naravnih in drugih nesreč, — konec napovedane nevarnosti. Znaki so signali in jih ob posameznih vrstah nevarnosti oddajajo sirene: a) na splošno javno mobilizacijo opozarja zavijajoč zvok s prekinitvami, ki trajajo tri minute (12 zavijajočih zvokov po 10 sekund in med njimi 11 prekinitev po pet sekund). V prvih šestih urah splošne mobilizacije se signal ponovi večkrat. b) Na zračno nevarnost opozarja nepretrgan zavijajoč zvok, ki traja 60 sekund, c) na radiacijsko-biološko-kemično nevarnost opozarja zavijajoč zvok s prekinitvami, ki traja 90 sekund (trije zavijajoči zvoki po 20 sekund in med njimi dve prekinitvi po 15 sekund). d) na požarno nevarnost opozarja enoličen zvok s prekinitvami, ki traja 90 sekund (trije enolični zvoki po 20 sekund in med njimi dve prekinitvi po 15 sekund), e) na nevarnost nesreč opozarja kombinacija enoličnega in zavijajočega zvoka, ki traja 60 sekund (dva enolična zvoka po 20 sekund in med njima en zavijajoč zvok, ki traja 20 sekund), f) konec nevarnosti objavi enoličen zvok, ki traja 60 sekund. Znaki alarmiranja so enotni za vso SFRJ in se z njimi morajo seznaniti vsi delovni ljudje in občani. Ker je ena izmed nalog vseh odgovornih delavcev, ki delajo na področju SLO in DS, tudi seznanitev vseh delavcev z novostmi znakov za alarmiranje, sem se odločil za objavo teh novosti v prepričanju, da bodo predvsem štabi CZ v DO in tozdih, kjer seveda še niso obravnavali teh dopolnil, takoj izvedli te pomembne naloge. Grafični prikaz signalov bo mogoče naročiti že v drugi polovici septembra pri občinskih sekretariatih za ljudsko obrambo, da bi jih tako lahko čim prej izobesili na za to določenih vidnih mestih. Boris Ropoša Potrošniki in gostje bodo ocenjevali Priznanja najbolje ocenjenim Na pobudo občinskih odborov sindikatov dejavnosti trgovine, gostinstva in turizma poteka preko Novega tednika akcija, s katero bodo kupci porabniki v naših trgovinah in gostje v naših gostinskih lokalih z anketo ocenjevali. kako so zadovoljni z urejenostjo trgovin in gostinskih lokalov. kaj menijo o vedenju in ravnanju naših trgovskih in gostinskih delavcev. Vse poslovodje trgovin in gostinskih lokalov torej pozivamo, da se v svojih okoljih kar najbolje pripravijo na to akcijo in poskrbijo. da bo odnos do kupcev in gostov resnično tak. kakršnega si vsi želimo. Pa ne samo med akcijo, ampak vedno. Merila, s katerimi bodo naši občani ocenjevali, so: — urejenost (osebja, trgovin, čistoča, označevanje cen. preglednost blaga...) — odnos do stranke (postrežba. svetovanje pri nakupu, reševanje reklamacij in pritožb kupcev. .) — zadovoljivost ponudbe blaga glede na poslovni predmet prodajalne (blagovnice ocenjujejo po oddelkih) — v gostinskih obratih je poleg urejenosti in odnosa do gostov še poseben poudarek na kakovosti storitev. Ocenjevanje zajema vse prodajalne na območju občine Celje z živilskim blagom, tekstilno in usnjeno galanterijo, prodajalne s tehničnim blagom in vse družbene gostinske obrate. Najbolje ocenjene prodajalne bodo dobile priznanje s plaketo »Zlati Merkur«, najbolje ocenjeni gostinski obrati pa plaketo s priznanjem »Zlata majolika«. Vse naše delavce tudi vabimo, da sodelujejo v anketi. Anketne liste bodo objavili v vsaki številki Novega tednika. Med vsemi, ki bodt) sodelovali v anketi, bodo izžrebali tri potrošnike in jim podarili praktična darila. Rezultate ankete bodo prav tako objavili v Novem tedniku. MERK VESTNIK SEPTEMBER 1986 Pokrovitelj VIII. iger spretnosti sozd Merx Za ekipo Merxa 3. mesto V preKrasnem sončnem vremenu so na igrišču na Gričku potekale že tradicionalne VIII. igre spretnosti, ki so jih pripravili v počastitev praznika Krajevne skupnosti Gaberje. Na igrah so sodelovale ekipe delovnih organizacij EMO, CINKARNA, KOVINOTEHNA, LIK SAVINJA, SOZD MERX — DO BC ter društva Gaberje in Pod gradom. Organizatorji oziroma izvajalci iger so bili športniki in športni delavci DO Blagovni center. Pripravili so devet iger, katerih vsebina je bila pripravljena enostavno, vendar v zabavo in veselje tekmovalcev in gledalcev. Ekipo so sestavljali 4 fantje in dve dekleti. Ti so si poljubno izbrali izvrševanje posameznih nalog. Igre so vsebovale hojo na hoduljah, izdelovanje papirnatih aviončkov in metanje le-teh v koš, napihovanje balonov, prenos sadja na pladnju, snemanje prest z ograje, prenašanje kozarcev na pladnju, s tem da je natakar bil na rolki, metanje žogic v koš, pitje stila ali piva in za zaključek sestava napisa SOZD MERX, seveda iz različnih delov. Vsaka igra je bila po svoje izredno zanimiva, vendar je bila zadnj a najtežja, čeprav je znak in napis sozd MERX zelo znan. Številni gledalci so prišli na svoj račun in se resnično zabavali. No, omeniti je treba, da so organizatorji v posameznih igrah predstavili tudi svojo dejavnost — pekarstvo, sadjarstvo, gostinstvo, trgovstvo, kar je bil tudi njihov namen. Vsi nastopa joči-tekmovalci oziroma njihovi vodje — so bili z organizacijo in igrami zadovoljni. Igre so vodili trije sodniki in ob zaključku razglasili rezultate: 1. Cinkarna, 2. Partizan Pod gradom, 3. sozd Merx — BC, 4. LIK Savinja, 5. Emo, 6. Kovinoteh- na, 7. Partizan Gaberje. Organizator je vsem ekipam v imenu pokrovitelja sozda MERX izročil v spomin na sodelovanje pokale, zadnjeuvrščeni ekipi Partizanu Gaberje pa še torto za fair play, darilo članice sozda MERX, DO MPI iz Celja. Presenečeni so bili tudi vsi tekmovalci, saj je organizator pripravil tudi za vse nagrade, pri čemer si je vsak sam izžrebal nagrado. Nagrade so prispevali: ETOL — IFF, CINKARNA, ZLATARNE, AERO, LIBELA, ONA-ON, TDO POTROŠNIK, DO MLEKARNA, TOPER, TDO BLAGOVNI CENTER, EMO, KOVINOTEHNA in DO MPI. Za nagrade se vsem zahvaljujemo. Ob zaključku smo si obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo na IX. igrah spretnosti, ki jih bo pripravila KOVINOTEHNA Celje. Z. Z. Počitniška zgodba Še zadnjikrat smo se zbrali na prostranem šolskem dvorišču in v splošnem živžavu čakali na naše plačilo za osemletno učenje. Zanimivo je bilo,- da se je skorajda vsem osmošolcem ta stavba zazdela prijazna šele ta zadnji dan. Vse moje sošolke so se glasno pogovarjale in razodevale svoje načrte, kam gredo na morje, kakšno sodobno garderobo so si že kupile za vroče poletne dni, seveda z vsemi modnimi dodatki in celo kozmetika ni smela manjkati. Ob vsem tem hvaljenju sem ostala'sama kot poslušalka, saj se nikakor nisem mogla aktivno vključiti v razigran razgovor najstnic, ki so se večinoma vse štele že za odrasle. Izhajam namreč iz družine, ki ima šest članov, zaposlen pa je samo oče. Na morju sem bila samo enkrat s šolsko kolonijo. O modnih oblačilih lahko za zdaj samo še sanjam, saj smo vsi štirje otroci šoloobvezni in starši niso mogli ustreči vsem našim željam. Z bratom, ki sva starejša, sva se celo za nadaljnje šolanje morala, kljub odličnemu uspehu, odločiti za poklic, ki nama ni pogodu, vendar sva uspela dobiti štipendijo. Ker so sošolke videle, da se v njihov pogovor še sploh nisem vključila, so me začele izzivati: »Kam greš pa ti na morje, ali si videla v naši trgovini tisti roza kombinezon, ne veš. kako bi ti pristajal« in podobno. Samo na kratko sem odgovorila, da še ne vem, kam grem na morje, čeprav sem sama dobro vedela, da morja sploh ne bom videla. Zelo hvaležna sem bila, da je končno zazvonil šolski zvonec in da se je ta mučni pogovor končal. Saj se nisem jezila na sošolke, če so me izpraševale, saj sem dobro vedela, da jim je brez pomena karkoli razlagati, ker ne bi razumele, kaj to pomeni, če bi jim rekla: »moji starši nimajo dovolj denarja, da bi mi to kupili« ali pa »mi ne moremo na morje«. Večina mojih sošolk so edinke. Potihem pa sem jim vseeno zavidala, da lahko hodijo v kino, disco, nosijo lepe obleke, hodijo s starši na izlete in na morje. Do konca junija sem ostala doma in pomagala mami na njivi, julija pa sem odšla na počitnice k stari mami. ki živi zdaj sama na majhni kmetiji visoko v hribih. Vedela sem, da bodo te počitnice zelo enolične, saj tam ni mladih ljudi, celo sosedov ni daleč naokrog. Vendar pa sem k stari mami rada hodila pomagat delat vsake počitnice, ker jo imam izredno rada. Tudi ona se je mojega prihoda razveselila do solz. Postregla mi je s slaščicami, ki jih najraje jem in jih je zame napekla veliko kovinsko škatlo. Dolgo v noč sva se pogovarjali o vsem mogočem, saj sem se z njo lahko pogovarjala povsem sproščeno in zaupno, celo bolj kot z mamo. V naslednjih dneh sva okopavali krompir in koruzo, zvečer sva nahranili kokoši, prašiča in kravo in šele v mraku sva prišli v hišo. V tem prijetnem okolju sem popolnoma pozabila na svoje sošolke in celo po domu se mi ni tožilo. Neke nedelje sredi julija pa je v poznih večernih urah potrkal na okno neznani popotnik. Sprva mu nisva hoteli odpreti, ker naju je bilo strah. Ko pa je povedal, da ima s sabo ponesrečenca, sva mu kljub pozni uri odprli vrata. Na kratko nama je razložil, da se s prijateljem vračata s planine in da si je ta zvinil nogo, zato le težko nadaljujeta pot oziroma, da zaradi teme sploh ne vesta, kjer točno sta in koliko hoda je do prvega večjega kraja. Ko pa je stari mami izročil tudi dokumente obeh, je razblinil še zadnji dvom, da sta morda kakšna zlikovca in da sta resnično potrebna pomoči. Poškodovanemu je bilo ime Brane, drugemu pa Boris. V zadnji izbi sem jima pripravila ležišče, stara matna pa jima je medtem ocvrla jajca, saj sta oba malo v zadregi priznala, da je minilo že precej časa, odkar sta zapustila planinsko kočo. Naslednji dan se je Boris odpravil v dolino, da bi poiskal zdravniško pomoč ali pa vsaj kakršenkoli prevoz za Braneta, ki mu je noga že močno otekla in se sploh ni mogel več nanjo opreti. Stara mama je že zgodaj zjutraj odšla na njivo, meni pa je pripravila krpe in obkladke za Branetovo nogo in mi naročila, naj pripravim kosilo. Z Branetom sva prijetno kramljala in skupaj pripravljala kosilo. On je lupil krompir, jaz pa sem čistila solato. Ko sva to delo končala, sem šla po nove obkladke in mu jih zopet povila na nogo. Že sem hotela vstati, ko me je prav narahlo prijel za rame in me poljubil na ustnice. Vse skupaj se je zgodilo v trenutku, da sem komaj dojela, kaj se je zgodilo. Spreletel me je neznan občutek in vsa sem zardela. Vsa zmedena in brez besed sem zbežala iz kuhinje. Šele zunaj sem se upala s prsti dotakniti ščemečih ustnic. Ko sem se vrnila v kuhinjo, nisem upala pogledati Braneta in sem kar naprej nekaj mešala na štedilniku, s hrbtom obrnjena proti njemu. V prostoru pa je zavladala mučna tišina. Po dolgem presledku je zelo tiho rekel: »Oprosti, nisem te hotel prizadeti«. Ostala sem tiho, saj sploh nisem vedela, kaj naj mu odgovorim. Saj me ni prizadel, le v meni je prebudil občutek, neznan, zelo lep in hkrati kot greh. On pa me je ponovno vprašal: »Ali imaš fanta?« Odkimala sem. »In ga tudi še nisi imela?« Zopet sem odkimala. »Oprosti, še enkrat oprosti, ne jezi se name. Veš. dekleta tvojih let v mestu niso tako sramežljiva, pa tudi nedolžnega poljuba se ne bojijo.« Te besede so me zabolele in zdelo se mi je, da me celo zasmehuje, zato sem jezno odgovorila: »Že mogoče«. Na moje veselje se je ta mučni dvogovor končal, saj se je vrnila stara mama z njive in kosilo je tudi že bilo pripravljeno. Prav tako pa se je Boris tudi že vrnil iz doline s prevozom. Nekaj me je stiskalo v grlu in komaj sem jedla. Žal mi je bilo, da se je vse tako hitro in tudi slabo končalo, čeprav tega nisem pokazala in sem se delala, kot da mi ni mar, če odhajata. Tik pred odhodom pa mi je Brane šepnil na uho: »Na svidenje, moja lepa sra-mežljivka, še se bova videla«. In res sva se, še pred iztekom teh zadnjih, tako lepih počitnic. NIKA Zadnja igra —sestava znaka sozda Merx —je bila najbolj privlačna, saj je bila najtežja Pohod na Maglič Upokojila se je Elza Cencelj Planinska sekcija Avto Celje je zadnje tri dni avgusta pripravila pohod na Maglič, 2386 m visok vrh v Bosni. 54 planincev, med katerimi je bilo tudi 11 planincev iz Slovenskega planinskega društva Celovec, se je že zgodaj v petek podalo na pot proti Sarajevu. Po krajšem postanku in ogledu znamenitosti glavnega mesta BiH smo nadaljevali pot proti Tjentištu, ki leži v soteski Sutjeska in ki je bilo naša izhodna točka za vzpon na Maglič. Tjentište je center velikega nacionalnega parka Sutjeska; tu je veličasten spomenik in urejena spominska hiša v spomin na okoli 7000 padlih partizanov v bitkah med peto sovražno ofenzivo. V soboto smo skupaj z vodnikom iz PD Goražde navsezgodaj krenili proti Magliču. Pot nas je vodila mimo pragozda Peručica in veličastnega slapa Skakavec, ki pada čez 75 m visoko steno. Počasi smo se vzpenjali med nizkimi borovci proti najvišjemu vrhu Bosne in Hercegovine. Po treh urah hoje smo prišli na vrh. Strupen veter nam ni dopustil, da bi dalj časa uživali v prelepem pogledu na okoliške planine, na PLANINSKA V Še dolgo dan se ne svetli, ko že začnemo vstajati. Nas čaka dolga, dolga pot — v Celje in še dalj od tod. Kar še predlanskim bil je plan, to letos več noben ni san; premagati gre Magliča — to želja res je vsakega. Zato iz Celja brž na jug a avto štrajka — kje je drug? Rezerve resda treba ni, že Avto-Celje ga drsti. In glej ga šmenta — tehnika čez eno dve, ozdravi ga; šofer se stisne za volan, skrbi ga že vozeča dlan. Adijo zdaj Slovenija, Hrvaška nas pogoltnila; naprej v Bosno že drdra vozilo tega »Izletnika«. V Sarajevu se ustavi, planinska družba se odpravi. Oči, želodec si napase, praznina v mošnji prvič rase. Spet avto jezno zabuči, šofer naprej ga že podi. Ovinek sem, ovinek tja, vozač pardona ne pozna. No, končno zopet obstoji; prispeli smo k štalici in zopet nekaj za telo nato pa brž, v posteljco. Še dneva ne zazre oko, Že Stanč‘ vpije prav glasno: Le gor, le gor, planine sin, odzovi klicu se višin! temna jezera med njimi in na sinje morje v daljavi. Zato pa smo se ustavili na 1500 m visoki gozdni jasi, kjer smo se odpočili in se naužili svežega zraka in lepot nacionalnega parka. Popoldne smo se vrnili v dolino. Naslednji dan pa smo se odpeljali proti Mostarju, kjer smo si ogledali stari del mesta. Le ta je izredno zanimiv s številnimi minareti džamij, trgovinicami, obrtnimi delavnicami, kavarnami in zanimivo arhitekturo. Za tristo starih tisočakov smo našli mladeniča, ki se je pognal z 28 m visokega kamnitega mostu v mrzlo Neretvo. Kar težko smo se ločili od lepega mesta, vendar nas je čas neusmiljeno preganjal. Še krajša postanka v Jablanici in Jajcu in že nas je dohitel mrak. Z bogatimi in lepimi vtisi smo se ob polnoči vrnili v Celje, kjer smo se poslovili od rojakov iz Celovca, ki so imeli pred sabo še pot na Koroško. Danilo Lesjak PRIPIS! Skupaj z zahvalo za dobro pripravljen pohod na Maglič so nam člani SP D iz Celovca poslali v spomin pesem o prehojeni poti. Obraz trpeč, obraz zaspan komandi kloni se vdan. Želodec dobro si nabaše, nahrbtnik hitro si opaše. In ajd‘ gre rajža v višine, poslednji spanec tudi mine. Prešerno družba sc smehlja na toti vrh mi Magliča. Procesija, glej že coklja naprej jo rine, kar se da. Le Marjan in pa Danilo sledita komaj ji za silo. In Stanč‘ s štrikom se baha na repu tam. le za koga? Na čelo, tja naj odhiti, tam treba je pomagati. Naš Kori — poštar iz srca ti najde nekaj kil zlata!? Ne, ne, le slabo je bil spal — ničvreden gorski je kristal. Novinar Franci se poti — koleno, stegno — vse boli... Vzdihuje, kot nedolžna deva — si torej mož ali si šleva!? i ' Direktor tudi že sedi, opešale so mu moči. Ne brate, iz tega ne bo nič, premagati je treba »grič«. In vendar glej, poslednji član, dospel na vrh je usodi vdan. Upravičeno je tam veselja nad zmago društva: Avto-Celja. Kje vrh na svetu še neznan, ki ga premagal ni Celjan je skupno s sinom Korotana — le slogi silna moč je dana. Svoj upokojenski pozdrav ob slovesu je izrekla tudi vedno nasmejana Elza. Rodila se je leta 1936 v Lembergu pri Šmarju, kjer je opravila osnovnošolsko obveznost, nato pa se je v letu 1956 zaposlila v Celju pri »Kozmetiki«. V »Merx« je prišla v letu 1962 ter tu ostala vse do sedanje prezgodnje invalidske upokojitve, saj se je morala upokojiti zaradi bolezni. V »Merxu« je opravljala najrazličnejša dela, bila je blagovni manipulant, vratar, embalirka, skladiščnik, izmenovodja pakir- nice, prevzemnik in izdajatelj embalaže za pakiranje, pripravljala je obračune pražarne in embalirnice, obračunavala je delovne naloge in bila tudi v pomoč vodji embalirnice. V letu 1981 ob izvršeni reorganizaciji je bila prerazporejena v tozd Pražarna DO Blagovni center Celje. Tu je izvrševala dela in naloge priprava obračunov in vodenje evidence sprejetega blaga, priprava prevzema in izdaje blaga ter embalaže za proizvodnjo. Delo je izvrševala vestno in odgovorno. Elza pa je bila tudi uspešna samoupravljalka. Po uspešno zaključeni šoli za delegate se je aktivno vključila v delo organov upravljanja in bila do upokojitve tudi predsednica delavskegt sveta. Bila je vodja splošne delegacije za skupščine SIS, vodila je komisijo za delovna razmerja, bila pa je aktivna tudi kot družbenopolitična delavka, saj je bila tajnik OO ZS. Toda nepričakovano hitro je prišlo slovo od sodelavcev, ki so se zbrali in se ji zahvalili za njeno dolgoletno prizadevno in učinkovito izvrševanje delovnih nalog ter samoupravno in družbenopolitično aktivnost, predvsem pa jizaželelizdravja, da bi še vrsto let srečno živela v krogu svojih najdražjih. z. Z. Prisega z vrha zadoni: ostanimo prijatelji! Odmeva od triglavskih sten mogočen glas — možat, jeklen. Vrnivši se v nižinski svet popelje avtobus nas spet — zdaj proti Mostarju drvi — ovinkov spet — tisoč in tri. Ime po mostu tam slovi — visok je, da se ti vrti. Z njega skače mlad junak, za take špase res ni vsak. Še dosti tamkaj videti, je robe in zan‘mjivosti. Kak harem iz preteklosti, si Joško danes še želi. In poštar vneto se vrti, ves svet poslikati želi. Pritiska tu, pritiska tam, devičnik pa ostal bo sam. Voz urno že domov drvi; na pivo v Jajcu vse hiti. Še burek, za kompletno'hrano pospravi ta in oni vdano. Presiti in napiti vsi, pričenjamo počivati. In ker se že nagiba dan, zaziblje avto nas v san. Glej, Celje mesto bliža se, izlet že proti kraju gre. Prelepa rajža je končana, narazen mora družba zbrana. Korošcem se domov mudi, ker blizu je že polnoči. Zato Celjanom v slovo, poklanjam tole pesmico. Loče, L septembra 1986 MEIBC VESTNIK SEPTEMBER 1986 Zjzdefld® preskrbljeni vse leto @ Nova embalaža i: lOO^ Tttias jfegj S m MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK OZIMNICA VELIKA OZIMNICA 12 kozarcev a 720ml - 4.100,-din Kumarice 2 kom Paprika paradajz 2 kom Paprika fileti 1 kom Mešana solata 2 kom Rdeča pesa 2 kom Kislo zelje 1 kom Ajvar 1 kom Gorčica 370 ml 1 kom MALA OZIMNICA 6 kozarcev a 720 ml - 2.050,-din Kumarice 1 kom Paprika paradajz 1 kom Paprika fileti 1 kom Mešana solata Rdeča pesa Kislo zelje 1 kom 1 kom 1 kom PAKETI 6 kozarcev a 720 ml PAPRIKA fileti paradajz 3 kom 3 kom - 2.100,-din RDEČA PESA 6 kom - 1.700,-din MEŠANA SOLATA 6 kom - 1.890,-din KOMPOTI -slivov breskov hruškov višnjev 2 kom 1 kom 1 kom 2 kom - 2.100,-din PO VAŠEM OKUSU • V STEKLENIH KOZARCIH • PASTERIZIRANO • TRAJNOST ZAJAMČENA« ' MERK VESTNIK Sindikalne športne igre in občinska prvenstva za spomladanski del 1986 zaključena V juniju bodo končali vsa tekmovanja sindikalnih športnih iger in občinskih prvenstev spomladanskega dela, ki jih vodi ZTKO Celje. Športniki Blagovnega centra aktivno sodelujejo z žensko in moško vrsto v domala vseh disciplinah in kategorijah in to izredno uspešno. V posameznih disciplinah so dosegli naslednje rezultate: smučanje — 11. mesto — ekipno moški, 7. mesto —ekipno ženske. odbojka — moški 7. mesto v II. ligi, ženske 5. mesto v I. ligi, streljanje — moški 9. mesto, ženske 5. mesto, kegljanje — ženske 5. mesto, šah — moški 4. mesto v III. ligi, košarka — 4. mesto v I. ligi, namizni tenis — moški 7. mesto v II. ligi, ženske 7. mesto v I. ligi; končalo se še ni tekmovanje v malem nogometu, kjer imamo dve ekipi — BC in LEt>0-BC. Obe ekipi nastopata v IV. ligi in trenutno zasedata 2. in 3. mesto. Končano še tudi ni tekmovanje v velikem nogome- tu, kjer letos ekipa nastopa prvič pa tudi kar uspešno. Pohvaliti velja ekipo rokometašev, ki so v enotni ligi A in B skupine 12 ekip osvojili izredno drugo mesto. Mozirska planina in prenovljena Mozirska koča, ki je že stara 90 let, sta v soboto, 14. septembra gostili nekaj tisoč planincev na 18. dnevu slovenskih planincev. Srečanje je pripravilo Planinsko društvo Mozirje, v kulturnem programu pa so sodelovali V času dopustov smo se individualno rekreirali, organizirane pa bodo tudi trimske akcije v pripravah na letne športne igre sozda Merx. mešani in moški pevski zbor Enakost iz Mozirja, Bodba na pihala iz Zagorja ob Savi, plesna skupina Raduha z Ljubnega, ritmična skupina OŠ iz Mozirja in citraši iz Luč ob Savinji. S posebnim programom je nastopilo tudi Kinološko društvo iz Mozirja- Hotel Dravinja Igre Delo — Kompas — poletje z. z. Živahno na Golteh Dan slovenskih planincev SEPTEMBER 1986 MERK KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST UGODNO! V TRGOVINI PREVORJE vam nudimo bogato izbiro bele tehnike. Vse kupljene štedilnike vam, cenjeni kupci, na vašo željo brezplačno priklopimo. Te ugodnosti se lahko poslužujete do 31. 12. 1986. Za vaš obisk se priporočamo! Hotel Dravinja v Slovenskih Konjicah, poslovna enota delovne organizacije Dravinjski dom, je bil gostitelj iger Delo — Kompas — Poletje 1986. Osrednji prizoriščni prostor je bil ravno pred hotelom na ploščadi na Titovem trgu, kjer je bilo živahno od zjutraj pa do pozne noči. Po nastopu godbe na pihala so odprli razstavo malih živali in za najmlajše pripravili nastop domače lutkovne skupine. Obiskovalci so lahko videli tudi folkloriste, mladinci iz Draže vasi pa so obudili stare šege in navade kmečkih opravil. Živahno je bilo praktično v vsakem kotičku trga. Same igre pa so se začele popoldne ob 16. uri. To so bile igre na temo sadjarskih opravil, ki so jih povezovali še s tradicijo usnjarstva v tem kraju. V spretnostih sta se pomerili ekipi Slovenskih Konjic in Rečice ob Savinji in pa župana konjiške in mozirske občine. Za dobro razpoloženje so pozno v noč poskrbeli Štirje kovači. Torej še ena turistična prireditev, ki je ponesla dobro ime hotela Dravinja v širni svet. Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke: BATIST, BS, NEER, ONA-TAS, RISANKA, JIRAK, KAKOVOST, ATE, ARNOL, SIK, NANDE VIDMAR, LA, AETIJ, STOTAK, DK, AAR, RANOST, ABEL, UMEA, KLAN, METEORIT, NIČLA, IRAKLION, ONEAL, ČG, TEKMA, ŽEKNO Izžrebani reševalci nagradne križanke: 1. nagrada — 1.500 dinarjev: Justika POZNIK, Mariborska 110, 63000 Celje 2. nagrada — 1.000 dinarjev: Franc KRAJNC, Market Planina, 63225 Planina 3. nagrada — 700 dinarjev: Miki NOSAN, Bratov Vošnjakov 8, 63000 Celje 4. nagrada — 500 dinarjev: Slavi COLAK, Preloge 19, 63240 Šmarje pri Jelšah. Nagradni razpis: 1. nagrada — 1500 dinarjev 2. nagrada — 1000 dinarjev 3. nagrada — 700 dinarjev 4. nagrada — 500 dinarjev Zabavne prireditve Vsako soboto v oktobru in novembru bo ples v restava-raciji Blagovnice Gorica pri Titovem Velenju, vsako soboto v decembru pa ples v hotelu Dobrna. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel VENUS. Pri uri biologije učiteljica vpraša: »Katera živa bitja potrebujejo najmanj hrane?« Joco odgovori: »Molji, ki žro luknje.« »Pridi sem, Blaž!« pokliče oče s strogim glasom. »Danes so bile govorilne ure in govoril sem s tvojim učiteljem in...« Blaž ga prekine, rekoč: »Oče, ali se ti ne zdi, da je to zelo smešen tip in to vedno negativen!« Tonček je na obisku pri babici in sprašuje vse mogoče in nemogoče stvari. »Če se česa ne ve, se pogleda v leksikon in stvar je jasna«, reče babica. »No, če je pa tako, poglej v leksikon, kje se je izgubil moj gasilski avtomobilček!« odgovori Tonček. yWWWVNAA/WWWVWWSAAAA/VSAA/^A/WWWWNAAA/WWWV\A/WVVWVVVVWWWWWVWW' Kotiček za poezijo SARA SKRIVNOST SVA.. Tvoje plave, krasne očke, lepših svet še videl ni, beli laski, komaj vidni, temne metlice okrog oči. To si ti, dekletce malo, ki še ovčke pasti znaš, saj še glav’ca ni dost’ močna, ker pet mes’cev komaj imaš. Škoda res, ker hitro mine čas otroštva, sladkih nad, pušča nam samo spomine na nedolžno to pomlad. Zdaj ti čudne »frise« pokam, pa tak sladko se smehljaš, a čez leta boš vprašala: »Teta, kakšen bil je tisti čas?« »Lep, prekrasen, Sara moja, takšnega nazaj ne bo, škoda res, da zdaj ne veš, zdaj še živeti je lepo.« Zdenka Detiček Skrivnost ljubezni poznava — .........mislim oba, umiranja skrivnost, skrivnost vračanja. Ječanja skrivnost, skrivnost solza, bolečine nesmrtne, .....brez kraja. ' Skrivnost sva ti in jaz — .........za druge. Skrivnost za ljudi, a ne za gozdove, ki v njih zavetju toneva, ne za ptice in kapljice rose, ne za veter, ki nama poje, in ne za srce, ki v naju bije. Midva sva skrivnost in vendar najbolj glasna ljubimca teh dni. Midva sva veliko srce, velike, zaljubljene oči, Midva sva pesem, midva sva topla beseda — .........ljubezen — AAA/\AAAAAAAAA/VNAryWWWWWWW\/WWWWsAAA/VWW\AAAAA/WWWVWWWWWWWWV' PETI KONTINENT NASPROTJE PATRI- ARHATA ŠPANSKI PISATELJ (MATEO) DOMAČE ŽENSKO IME BALERINA PAVLOVA NIKOLA TESLA MESTECE V BOKI KOTORSKI JS * M0YfA|tS GRŠKA ČRKA ROČAJ PESNICA ŠKERLOVA FRANC. ŠANSO- NJERKA (SILVIE) VELIKO JEZERO NA MEJI MED KANADO IN ZDA Z DALMAT. VIŠNJA LANTAN LASTNOST DOKUMENTOV, KI SO V VELJAVI NEKD. DOMAČINSKI VOJAK V AFRIKI LEPOTNA POSODOV-KA, ŠČIR =y\ °*>L BSMIK THOMAS EDISON — -KImolzne 1 ŽIVALI PESNIK VODNIK IZDELOVALEC SODOV NIZOZEM. SLIKAR (NIKOLAES) BELEŽNICA Starosl . ČRKA OZKA POT VINIČARSKO DOBRO LOVRO KUHAR PRIPOMOČEK PADALCEV PRVA SLOV. FILMSKA IGRALKA TRMO- GLAVOST RAZSTAVNA DESKA TVOR, ČIR NIZOZEM. SLIKAR (ADRIAEN VAN) GORA V JULIJCIH ČISTO ZNANSTV. SPOZNANJE STOT OKRAJŠ. TUJE ŽEN. IME ZMIKAVT FR. FILOZOF IN ZGODOVINAR (ERNEST) PUCCINIJEVA OPERA MEJNA REKA S HR-VATSKO IZDELOVALEC RET NORVEŠKI PISATELJ (HANS) SOD. NEM. PISATELJ (HERMANN) MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI DUŠA UMRLEGA AŠKERČEVA SOCIAL PESEM SOVJ. TISK. AGENCIJA DALMAT. ŽEN. IME LOJZE ROZMAN i ■ GR. ZEMLJEMEREC IN MATEMATIK ZGODOV. MESTO V EGIPTU DANSKI OTOK ARZEN /KRAJ PRI DOMŽALAH i INDIJSKI POLITIK š ASTRI « INDONEZ. TISKOVNA AGENCIJA * Maelektr. SNOVNI DELEC GALIJ OPUS ADAM BOHORIČ POVEST JANKA KERSNIKA i MESTO V SZ, JUGOVZHODNO OD MOSKVE BESEDE BREZ POUDARKA - • VOJAK PODKOPNIK SESTAVIL: R. NOČ DEBA- TIRANJE