- Ust slovenskih d+UTcer t Ameriki
Kr+nirrrd mn Srmod nam Mallrr Brptfdbii S3lk lMt ml the Pw( Offle« a* New Yark, N. ¥„ under Act »f C
No. 142 — Štev. 142 — VOLUME LLL — LETNIK Lil.
•f March 3rd, 1879.
NEW YORK. FRIDAY. JULY 21, 1944 — PETEK, 21. JULIJA, 1944
Tel: CHeisea 3-1242
BOMBA ZA HITLEBJA
Nemška uradna časnikarska agentura je sporočila, ila je bil na Hitlerja izvršen atentat z bom-ho ter da je bil fuehrer le malo ožgan in opraskan, -r- Hitler drugače ni bil ranjen in je nadaljeval svoje vsakdanje delo in je sprejel Mu ssolinija. — Feldmaršal Goering je takoj šel k Hitlerju, ko je izvedel, kaj se je zgodilo.
Roosevelt nominiran
BESEDILO AGENTURE DNB SE GLASI:
Dane« je bil na fuelirerja izvršen bombni napad. Tekom poskusa so bili general Scbmnndt, polkovnik Brant, polkovnik Bore: in Kollaborator Berger, ki so bili ž njim, težko ranjeni.
"Naslednji so bili lažje ranjeni: general Jod I,	generali
Korten, general Bulile, general Bodnschatz, general	iieusin-
ger in general Scherff, admiral Va«s, admiral von	Puttka-mer, kapitan Assman in j>olkovnik Borgmann.M
HITLER GOVORIL NA RADIO
Kmalu popolnori je Hitler govoril po radio in rekel, da je okušalo nekaj nemških častnikov njega ubiti, da pa je ostal nepoškodovan.
Hitler je govoril po radio, da je prepričal nemški narod, da je iše živ, ker je bilo prej po radio naznan jeno, da je bil ranjen. Hitler je rekel, da je bilo ranjenih 1.'! častnikov njegovega štaba, eden pa je bil »bit.
Po Hitlerjevem zatrdilu s«' je zarota častnikov popolnoma izjalovila. < >b ponoči j,, nemški radio (naznanil: "Zarotniki <*o bili ali vstrel jeni, ali pa so izvršili samomor. Polkovnik grof von NtaiilTeiilterir, katerega je Hitler oUlotžil, da je bombo položil, je med tistimi, ki »o bili vstreljeni."
Pravi, da ga je božja previdnost ohranila, da deluje svoje delo za nemški naro«l
"Zdo majhna klika domišljavih. brezvestnih in obenem nespamtftiuli, kriminalno neiuiuuli častnikov, je -kovala žaro-jo, Ha bi me odstmnila in z menoj popolnoma nničiLa štab nemškega vrhovnega poveljstva,'* je rekel Hitler.
' Borrtbo, katero je položil polkovnik grof von Kebnuffen-berg, je Hfkwjkodirala dva metra od mene na desni strani. Več mojih dragih sodelavcev je bilo težlko ranjenih. Kden med njimi je rmrl. Jaz osebno nisem popolnoma nič ranjen, razmi nekoi!iko ožgan in opraskan.
14To smatram, da je potrdilo za nalogo, 'ki mi jo je izročila božja previdnost, da Še dalje sledim eilju svojega življenja, kakor sooi mu sledil do sedaj. iNvečano priznavam pred eetlim narodom, da me je, odkar sem se preselil v Wilhelmstrasse, navdajala samo ena misel: da storim svojo dolžnost po svojih najboljših zmožnostih."
Nato je rekel, kako velika nesreča bi bila za Nemčijo, ako bi se bil atentat posrečili in bi bil Hitler ubit in da je to znak previdnosti božje, da nadaljuje svoje delo za nemški narod.
Nemški vojaki na Poljskem vedno oboroženi
London, 17. juHija (ONA) — Uradni poljski krogi so izvede
8. ruska ofenziva
Rdeča armada je v osmi ofenzivi v 28 dneh vdrla 32 milj skozi razpadajočo nemško črto ter je dospela do osrednjega toka Buga in je oddaljena samo 50 milj od železiškega križišča Lublina v osrčju Poljske. — Na severu je druga rdeča armada oddaljena od Vzhodne Prusije samo dve uri hoda.
Maršal Staliin je po radio! čad Konev, je 31 milj severoza-
naznanil, da je prva ukrajinska armada maršala Koneva zavzela Ravo Rusko, 'ki je važno železniški) -križišče in je odrezala železnica, po kateri bi se mogli Nemei umakniti iz Lvova.
Te zmage so v Moskvi slavili ob 10 in 11 zvečer z 20 salvami iz --4 topov. Ko so začeli grmeti t<n»ovi, je prišlo na sto in sto tisoče ljudi na nliee.
Prvi topovski pozdrav je veljal maršalu Kokovsovskemu, čegar armada j«* <»d Kovela prebila najmočnejše nemške utrdbe in je prišla do Upaliua ob Bu-gn ter je osvobodila nad 4<K) obljudenih krajev.
I)ruge čete maršala R-nkosov-ckega so dospeli- do 5 milj prtnl Lvovoni, ko so zavzele Doro-sev. Ta arnftida je v -4 urah napredovala samo štiri milje, ker so Nemei izvedeli mnogo protinapadov s tanki in infan-terijo.
Rava Ruska, ki je »najvažnejše mesto, ki ga je zavzel mar-
padno od Lvova.
Zopet druge čete maršala Koneva so oibkolile ikaikili pet nemških divizij okoli Brodija.
Na eeli več kot 600 milj dolgi fronti so ruske armade včeraj osvobodile Š7;j obljudenih 'kra-jev.
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je rdeča armada včeraj razbila 91 nemških tankov in 49 aeroplanov.
Boji se vrše v veliki vročini in po velikem btfatu, ker je prej več dni deževalo.
Rusi so z velikim veseljem sprejeli novice o novih uspehih maršala Koneva, ki je ^ri Kur-sunu dbkolil i.'n uničil deset nemških divizLjpvsled česar je dobil čin maršala, sedaj pa je pri Brodi ju zopet ol&olil pet divizij. Na severu in jugu bite ruske čete proti zaipadu, maršal Konev pa je pustil za seboj dovolj močno armado, ki bo uničila pet nemških divizij pri Brodi ju.
Napredek v Italiji
Amerikanci so vdarili čez dolino Arna na 25 milj dolgi fronti med Piso in Florence, Nemci pa, presene. čeni, ker je bila njihova črta prebita, so se umaknili čez Arno v gorske utrdbe gotske črte.
Peta armada generala Mar/k
Clarka. je v popolni posesti višin nad reko Arno in ameriška artilerija je obstreljevala zadnje oddelke umikajoče se nemške armade.
Ko je armada generala Clarka pričela prodirati proti severu od zavzetega Livorna, so ameriški inžinirji takoj pričeli popravljati razdejano pristanišče. Saflvetti. sedem milj od Livorna proti severu je v zavezniških rokah. Na nasprotni strani italjairske fronte so Poljaki in Italjani napredovali proti severu od Aneone; en oddelek pa je vdaril v notranjost in je prekoračil reko Esino, 10 milj zapadno od Aneone.
Navzlio hudemu dežju so zavezniki včeraj napredovali na eeli fronti. Osma armada je zavzela 'Raddo, 12 milj severno od Siene in 20 milj od Florence. Vroča bitka pa se ibi je za Mon-teva>rehi ob Arnu, 15 milj se-verozapadno od Arezza.
Peta armada, ki prodira po dolini Else, je oddaljena samo še tri milje od važnega križišča eest Castelfi oren t i na, ki je oddaljena 8 milj od Ernpoli ob Arnu.
ABSTjE (American Broad-easting Station in Europe) je včeraj sporočila, da so prednje straže pete armade že v Piši.
ANGLEŽI ODBILI NEMŠKE PROTINAPADE — VDRLI SO V TROARN
Angleška druga armada je vdrla v Troarn ter ga skuša odrezati od juga; pri tem pa je zelo razredčila pet izmed 13 nemških divizij, ki zapirajo pot proti Parizu.
Angleži so odbili vse nemške
li, da «0 nemrtke oblasti v aneksi rani Poljski določile, da morajo čete, ki pridejo v te zone na dopust vedno nositi orožje v javnosti.
Ta defcret je izprevr^el prejšnja pravila, po katerih vojaki na dopustu niso smeli nositi o-rožja, ker so bili ali najKuleni
in oropani od partizanov, ali pa je bilo orožje prodano upornikom.
Rpremenilra je bila ukazana, ker so bili zadnje čase neobo-roženi vojaki. vedno pogostejšo napadeni. Veliko jih je bilo libit ill ali pa tako resno ranjenih, da so bili neosposobl jeni za na f i-ont o.
sebno obsojal Hitlerja, ki je vedno ukazoval svojim generalom, da morajo držati vsako ped zemlje in se ne smejo u-niaknitl s svojih postojank, razlili če so naravnost vrženi iz njih.
'"Feldmaršal Ernst Buscb, poveljnik na osrednji fronti med Pripetskimi močvirji in Baltikom mi je povedal,M je re-
MESTO VRNJENO FRANCIJI
mu.
Prizor pred mestno hišo v Cherbuorgu, ko je ameriški general Collins izročil zavzeto
mesto županu Reynaudu.
NEMŠKI GENERAL ZABAVLJA ČEZ FUERHRERJA
Rusko časopisje je objavilo izjavo ujetega nemškega generala Edmunda Hoffmeistra, poveljnika 41. nemškega tančnega kora, ki je rekel, da je bilo vsled spora med Hitlerjevimi generali zaradi strategije na ruski fronti toliko Nemcev ubitih in ujetih.
General Hoffmeister je po- kel Hoffmeister, 'da mu je
Hitiler prepovedal umakniti se. Hitler je ukazal držati vsako ped osvo'bojene zemlje. Četudi sem smatral to povelje za napačno, sem moral ubogati."
*4 Povem vam, da £ie poraz v Beli Rusiji zgled nespametnega Hitlerjevega poveljstva. Ko so feldmaršal i Brauchitsch, List in von Rundstedt hoteli pokazati na napa'ke, so ibili odstavljeni."
Slednjič je Hoffmeister rekel, da Nemčija ninta rezerv, da bi držale taiko olbsežno o-zemlje, katero mora po Hitlerjevem ukazu nemška armada braniti.
. Hoffmeister je nazorno popisal položaj v nemški armadi, kjer so starejši in izkušeni generali izgubili vero v Hitlerjevo vodstvo in strategijo in da po padcu Stalingrada tudi narod ni več ta'ko vnet za Hitlerja.
Hoffmeister je imel nalogo braniti Boibruislc, ki so ga Rusi priče«! napadati 25. junija. — Zjutraj naslednjega dne je bilo že mesto obkoljen. 27. junija je prejel povelje braniti Bcbruisk s 383. infanterijsko divizijo in s svojim 41. tančnim zborom.
"Zvečer 27. junija sem prejel povelje braniti Bobruisk za vsako awio," priipovednje general Hoffmeister. 4'Zjutraj naslednjega dne mi je Ibilo u-kazano Bobruisk predati in se
protinapade in potiskajo Nemce proti močvirjem reke Dives, ki «o jih Nemei preplavili, da zaprejo zaveznikom pot. do Havre.
Drugi oddelek angleške armade prodira naravnost proti Parizu in se je približal Vimou-tn, 8 milj proti jugovzhodu od Orne, ob kateri je bila prebita nemška črta.
Tretji oddelek angleške armade, katero tvorijo Kanadčani, prodira južna od Caena ter je zavzel železniško križišče Bourguebus, pet milj od Caena.
Na ameriški strani fronte pri Svt. Lo vlada primeroma mir, pa so Amerikanci dospeli do reke Vire ter so izboljwafli svoje postojanke južno od St. Lo in se pripravljajo na naskok na višino, s katerih strelja nemška aretilerija hm mesto.
Včeraj so Angleži zavzeli štiri večje kraje, Amerikanci pa tri; v enem tednu pa so zavezniki zavzeli okoli G0 mest, trgov in vasi.
Preselitev Nemcev
Nemška radio postaja je naznanila. da je bilo vsled nemškega umika na ruski fronti j>otrebno preseliti 350,000 nemških civilistov iz zavzetega ruskega ozemlja nazaj v Nemčijo.
	^kk \ i 1
■HP^ j faL IM 1 m.	
Kg[	
	- jjHH
BL^ - • K'	
Wm K -':	JmmH
: m t-	
	
Kolera v Indiji
Kot pravi poročilo iz Patno v Indiji, je v severnem delu province Bihar za kolero umrlo 34,850 ljudi, odkar se je pričela pred tremi tedni. Največ smrt n ill slučajev je v okolici Afuzzafarpurja in ( amparana.
Rommel baje ranjen
Poročilo iz Stookholma naznanja, da je fbil feldmaršal Erwin Rommel ranjen in da ga je operiral na glavi danski profesor dr. Busch in mu je odstra, nil kos granate iz glave.
KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES!
umakniti s svojo armado proti severu. Toda to povelje je prišlo 24 ur prepozno."
Hoffmeister je moral Bobruisk predati prej in se je u-maknil. Šest dni zatem se je neprestano boria z Rusi, zadnje tri dni je (bil skrit v nekem gozd« sredi močvirja, skušajoč priti v stik z nemško deveto armado.
4'Po treh dneh pa sem bil pri-moran poslati odposlanca k Rusom in se predati."
Dalje je Hoffmeister povedal, da je »bilo v maju poklicanih v Berlin 150 generalov, med njimi tudi Hoffmeister, na posvetovanje' s feldmanšalom Goeringom, Heinrich Him-mlerjem, feldmanšalom Keitlom in drugim. Po konferenci jih je Hitler sprejel v Berclitesgade-nu.
"Hitler je izgledal bolan,'* pripoveduje general. "Oibraz mu je bil zalbuliel, glas globok in njegov govor je bil zmeden. Govorili je 90 minut in večkrat je omenil, kake težave je imela nacijska stranka, predno je
prišla na krmilo. Rekel je, da je hotel postati arhitekt in slikar, da pa je zaradi izida prve svetovne vojne in Versailskega miru sklenil, da postane državnik. Pripovedoval je tudi o svojih uspehih, da je osvobodil Pore-nje in da je preustrojil nemško armado. Nato je Hitler rekeU, da so Nemčijo napadle Francija, Poljska Ln Anglija in če je ne bi Hitler prehitel, bi napadla tudi Rusija. Proti koncu je rekel, da, moramo držati do popolne zmage. Slednjič je rekel, dla 'bomo zmagali, povedal pa ni kako in s čim. Mislim, da so bili mlajši generali navdušeni nad Hitlerjevim govorom, starejši pa nismo v to verovali, kajti prišli smo do zaključka, da polažaja ne moremo rešiti s praznimi besedami o zmagi in z vero v naeizm. Da je mogoče to doseči, je treba imeti vojake, artilerijo, tanke in aeroplane."
General Hoffmeister je rekel, da je svojo izjavo napisal v neki koči in da nima nič proti temu, Če je objavljena.
Včeraj zvečer je bil na demokratski konvenciji v i'hiea-gu nam i ni ran za predsedniškega kandidata za četrti termin predsednik Franklin Delano Roosevelt. Nominiran je bil v isti dvorani kot za svoj pi vi termin leta 11 >32 in za tretji termin leta 1940.
Nekaj ur pozneje j«« predsednik po radio govoril iz >voj»':_'a vlaka nekje ob pacifiški <»bali iii je nominacijo sprejel.
Roosevelt je rekel, da smatra sklep konvencije zanj klie, da še dalje služi narodu. Rekel je, da bo ameriški narod v n«>-vemfbru odločil, ako naj možje, ki so delali za dosego zmage in ki so že izdelali načrte za boljšo bodočnost Amerike in celega sveta, ostanejo na svojih mestih, ali pa naj A »odo nadomeščeni z vlado, ki nima programa in ki bo eelo nasprotovala.
Predložil je svoj proirram. ki sestoji iz naslednjih treh točk:
1.	zmagati;
2.	zagotoviti mir, če t reba, i n-di s silo, in
3.	zgraditi gospodarstvo s popolno zaposlenostjo in visokim življenskim standardom.
Newyorski nadškof bo šel v Rim
Vatikanski listi naznanjajo, da bo koncem tega tedna dospel v Vatika n newvor^ki nadškof Francis J. SpeUmau na redni obisk papeža, kar se zahteva od škofov.
Delavski voditelj/ v Argetini aretiran.
FarreUPerone vlada( v Argentini je pustila aretirati delavskega voditelja Juan Anto-no Solari, ki je bil nekoč član argentiuskega iparlajinenta.
Predsednik AFK William Green je naprosil državnega tajnika Hulla, da zadevo pre-
• v v
isce.
Green spominja državnega tajnika, da je bil Solari ftansko leto v Združenih državah, kjer si je prido/bil mnogo prijateljev v delavskem gibanju.
Voditelj s Poljske v Londom/
London, 17. julija (ONA) Pol uradni list Dziennik Polski je poročal, da je vodja poljskih geri'leev, ki je pred kratkim prišel iz Poljske, prisostvoval pri sestanku poljsknga kabineta.
Vodja gerileev, ki je čflan kmečke stranke, je poročal o splošni situaciji na Poljskem, s posebnim poudarkom na problemih, ki so v zvezi z napredkom rdeče armade.
-GLAS NA*ODA"_NEW SOU
wmmmmmm*
-GlAS NARODA
H92JE
99
51st Year
biMMi «T«rjr <U7 except Saturday«, and Holidays. Yearly 97.	Advertisement on
■A OBLO LOTO VBLJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAV* IN 4ANADOJ •7.— ; ZA POL UBTA $3.60; ZA ČETRT LETA
daa lsrsemii sobot. nedelj in pnunlkov.
'HUB
Wfe STREET, NEW YOU.U. N. I it CHelsea Utt

Parada v Moskvi
Prvolartfraffflqraa parado so vpiizorili v Moskvi. Nikdo v tisoči« v i množici m ploskal, ni kričal "Živijo!" Velika tišina naokrog, ^l&ati je bilo samo enakomeren ropot korakov. Tudi oni, ki so koraikali, so molčali. Z oken na nje žene in dekleta niso sipale cvetja.
Pa vendar je bil zelo ginljiv prizor, seveda na svoj način, k»»i bo minljiv oni prb.or, ko ibodo korakli z vihrajočimi zastavami. z godtbami, ki Ibodo igrale zmagovite koračnice in narodne popevke in 'bo iz vsakega okna padalo cvetje in orili bodo glasovi, ki ibodo segali do ndha.
Kfnlemiinpetd<eset tisoč nemških vojnih ujetnikov je kora-kj?lo po moskov^ib ulicah. Njim na čelu *so korakali njihovi č;<^tniki — tisoč častnikov od generalov do zadnjega poročnika.
Razcapani, neobriti, brez orožja, brez običajnega nemškega strumnega markiranja so se vlekli po ulicah uro za uro. Ob njihovi strani so jih stražili donslci kozaiki, do katerih ima vsak nemški vojak tak rešpekt, da se jih poloti smrtni strah, kadar prednje straže pošljejo v ozadje naznanilo: "Die Kosa»ken komeii!'' (Kozaiki prihajajo!)
Marsikateri nemški častnik ibi si (bil rajši pognal kroglo skozi glavo, ako bi imel revolver, kot. pa da bi moral biti v tej sramotni procesiji.
Ti nemški generali iai vojaki niso nikdar mislili, da (bodo na ta način prisl v Moskvo in Ibodo korakal po njenih ulicah. Kot zmagovalci so hoteii priti in bili so prepričani, da bodo prišli, pa prišli kot pohlevni ponižani, osramočeni premaganci in so korakali, da je mogla videti velikanka množica, kako iwefloda siipermam, nadčlovek, noprefmagttjivi flert-en-voltk, ki ima edini oibkust nad človeškim rodom na zemlji.
In tekom vojne ne bo noben Xemec priwe'l v Moskvo na kak d roga cen način, 'kot je prišlo sedemiLnpetd^eset tisoč Nem-cev v pondeljek, 17. julija.
Listi so opominjali prebivalec Mosfeve, da naj ne vpri-:<arjajo nikakih demonstracij, raaj ne kričijo. In libogali so. To-•da 1 a lik o ko govorWi med seboj in jnislili. Brez dvoma -so skoro vsi mislili na brezštevilne mrtve, ki so obležali na (bojiščih, mi s lili so še z večjim gnevom v svojih srcih na one, ki so bili poklani v «vojih domovih, mislili so na raadejane domove, na o p us t osen« polja, ki jih sedaj osvobojuje njihova junaška rdeča armada in mislili so na milijone onih 'bratov, tki zdihujejo po nemških tovarnah in taboriščih. Pa mnogo teh se bo vrnilo domov.
Samo ena žena je v grenko s ti svojega srca prekinila tišino - krikom: '/Vrnite mi mojo hčer!"
Množica je molčala; nemški vojak, ki je slišal ta vzklik žalostne žene. pa je pogledal v tla.
Ko je bila parada končana in je noč leg&a na zemljo, so moskovski topovi oznanili novo rusko zmago — padec Grodna.
Žalostna je bila ta parada; v njej se ni šopiril nemški ponos, ni se kazala nemška oholost. Tu je bila resnična slika pravega — ponižanja.
Marsikateri, ki je koraikal v tej paradi, bo doživel še eno zadnjo parado, v kateri Ibo šel po svoje zasluženo plačilo za svoje zločine — v smrt
Takih parad bo še več po zavezniških prestodicah, predno bo vojne konec. Ljudstva naj sedaj, tekom vojne vidijo naj večje zločince, največje zveri v človeški podobi. Naj jih vidijo, loda naj v njih ne vidijo nadčloveka, kot se sami imenujejo, temveč izvržek človeštva, toakorane smatrajo vsi narodi sveta.
Po teh paradah pa bodo prišle vse dnvgačne parade, parade, r katerih toodo ljudstva obhajala zmago nad fašistično pošastjo. In tedaj bodo kriki zmagoslavja segali do neba; ka-liia jih bo samo misel na one, ki tega zmagoslavja niso doživeli.
FRIDAY, JULY 21,1944
V8TAN0VLJKN L. M9
6
mm
narodnega sveta
3935 W. 26th St., Gbicago 29, W
wdllHUMRHH^
NOV A IZDAJA ' HammondoT 3V17&TK]
AT* AS
V njem najdtte semljeTide v—g* ifrtt, ki ao taka po-trebni, da mos*te slediti da-nafctjim poročilom. Xetnljwkli ao ▼ barrnb.
Cena 50 centov
Naročite pri: "G LASU NABODA'; 21S Wmt lSth New ta^ 11, & X.
■ 1 * 'i»' "» ■■ -»'"'»it f' .i>n. J
t li li I. ii» \ i i K
w
^J&MŠb
m u* 6i»i Jiii
Iz upravnega urada SANSa so ibila na vse podrnžnice odposlana naznanila o prvi konvenciji SANSa, ki se ho vršila v Clevelaauiii 2, in 3. septembra, ter poziv ^a volitev delegatov in namestnikov. Izvzeta so le podružnice, ki so do 30. junija prispevale manj kot $50.— v SANSovo blaga:}no, a tem je dana prilika do 1. avgusta, da dosežejo svojo kvoto in postanejo upravičene do delegata.
Podružnične tajnike prosimo, da takoj po izvolitvi delegata sporočijo rezultat v naš- urad na zadevni listini, ki je tudi bila poslana z naznanilom.
Na podlagi načrta za repre-zentacijo, ki ga je odobrila eksekntiva SANSa na svoji seji 1. julija, bi bile podružnice upravičene do 104 delegatov, nevčlanjene, a prispevajoče organizacije pa do 14, skupa j 118 delegatov. Poleg teh imajo pra-vieo do zastopstva na konvenciji člani eksekutive, katera sedaj šteje. 10 Članov, ter 40 članov širšega odbora. Skupno število delegatov in odbornikov je. 168, toda domneva se, da bo konvencija štel«: manj članov, ker nekatere podružnice ne bodo poslale delegatov.
Primorsko vprašanje
O tem nadvse važnem vprašanju se je zopet pričelo pisati v javnosti—v slovenskih Sistih. Iz SANSovega urada/ bi se o tem problemu lahko razposlalo mnogo, mnogo gradiva, toda kaj bi zaleglo ? (Zavedati se je treba, da o vprašanju sloven-sko-italijanskih meja SANS ne išče mnenja mod našimi rojaki v Ameriki. Če bi mi imeli odločati, bi to bila "zaključena točka" SANSovega programa. Ce zadevnega vprašanja ne bosta mogla rešiti vladi Nove Jugoslavije in Italije brez zunanjih mešetarjov, tedaj bo osteilo problem mirov, konference, 'Mi lahko natisnemo na tisoče kolon gradiva v slovenščini, pa bi manj zaleglo kot pa on dober Članek v angleščini, razmnožen med ljudi, ki bodo vplivni pri končnem odločanju o solnčni Goriški, Trsta in Istri, ali ki bodo imeli o<Hoeilno besedo. Vsled toga mi ne vidimo vzroka, čemo nekateri "dopisni-karji19 dražijo našo javnost in podtikujejo SANSu, da o tem velikem vprašan jn ničesar kon kretnega ne ukrene.
Kdor je zasledoval SANSovo delovanje v preteklih 18 mesecih, bo lahko ugotovil, da smo storili vse, da so bile želje slo-
venskih Amerikancev o primorskem vprašanju sporočene odgovornim organom ameriške vlade, 'kakor tudi predstavnikom Velike Britanije, Sovjetske. z?veze in Oehostovaške, — SANS je založil brošuro The Problem of Trieste in jo raapo-slal na vse važne osebe v ameriški politiki. Nekaj sto izvodov je bilo razposlanih tndi izven Združenih držav.
Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev (ZOISA) jo dal natistniti na tisoče izvodov pamfleta. The Battle for the Balkans, kar je ime zelo važne d i skozi je pod pokroviteljstvom mesečnika FREE WORLD, vršeče se meseca septembra 194.3 v New Yorku. Za Slovence in Jugoslovane sploh je važen tisti del razprave, ki se ti Če jugoslovanskih pokrajin pod Italijo? Jugoslovanske interese so zastopali Louis Adamič. Sava Kosanovič in Bogdan Radi ca, za Italijo pa se je potegoval profesor Gaetano Salvemini.
Amtifa&istično vječe narodne osvoboditve Jugoslavije (AV-NOJ) je na svojem zasedanju meseca novembra 1943 z uradnim odlokom priključil slo vensko in hrvaško Primorje, Gorico, Trst in Istro k novi Jugoslaviji, meseca februarja 1944 pa je bil razpoščen Slovenski narodni svet za Primorje in vse slovensko Primorje s Trstom in Gorico je bilo ura dno priključeni Združeni Slo veni ji. To se je zgodilo na drugem zasedanju Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS) dne 19. in 20. februarja t. 1., ko s* je število poslancev v slovenskem parlamentu zvišalo s 120 na 180 in jo bil) pisatelj France Bevk izvoljen v predsedstvo SNOfŠa. (Slovenska v|ada dane» že u-pravlja vse osvobojene kraje našega Prmorja, odprla je že nad 300 slovenskih «o, tiska knjige, časopise in revije v slovenščini, odpira slovenske cerkve—skratka opravlja vsa uradna administrativna dela kakor v drugih krajih Slovenije. SNOS in AVNOJ torej uradno priznavata vse jugoslovanske pokrajine pod Italijo za del Jugoslavije. SaHvemini je dejal v preje omenjenem "Round Tab-lu", da je vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo odprla "vojna".
SANS smatra za važnejše še bolj seznaniti ameriško javnost o važnosti in pomenil Primorja im Trsta za 84ovenijo, Jugoslavijo in celo centralno Evropo
V BUg Spomin
DKUaS OBLETNICE SMRTI
načela iskreno ljubljenega sina in brata
A* L O J Z IJ COREL
ki j^ mora^L sapustiti svoje drage in zavedno zaspal dne 19. juliji}, 1942
Dve leti je že minulo kar zapustil naš si dom; 4ve leti že pod gomilo spavaš, dragi sin in bitat.
naj na trato sije, kjer »počivaš, d*agi Ti; duša naj pa raj t&iva, tmn v »večni večnosti.
Žalujoči ostali:
Tvoja žatestna mati, oee, bratje in sestra po«roč. Majer v Cleveland, Ohio. Brooklyn, N. Y.
S O N A R T
REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLO&ČE
Jerry W. KoprirSek in njegov orkester
M M6—Wedding Polka
(N* bom ae motila; TI pa jeat,., pa Udana m&rela)
Wedding Waltz Slovenski WaJtx
Pojo Rupnlck uitr« MM S—Jeep Polka
(Mat' potico pečejo) Marine — polka 175—Terezlnka — polka Na plaiiincab—valCck
Lepe Melodije
Dnqneene University Tambnriea Orkester
M.TTl—Xa Marijanee. polka Kje so moje rožice Marinka pe^la—polka
Za tozadevni cenik in cen« ploi£ «* obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
4«3 W. 42nd ST.,
NEW YORK

ter neoyrgljivo dejstvo, da spada Trst z zaledjem vred Slovencem in Jugoslaviji. V ta namen je sedaj v ti^ku pamflet z naslovom "The lialo-Yuposlov Frontier*Članke sta spisala Ivor Thomas, M. P., in Mate ViK-etic, uvod pa Louis Adamič. Te^a pamfleta lie homo sirili med slovenskimi Amc-rikanci, pač pa bo razposlan državnim uradnikom, senatorjem, kongresnikom, ko 1 umni-stom, komentatorjem itd., tam kjer bo labko nekaj koristil. Temu bi sami. sebi pripovedovali, kaj nam je na srcu!
Že oiekolikokrat smo opazili v naših listih irditev gotovih dopisntkarjev, da je 4'Trst odprto vprašanje". ('Zapisnik konference Prosvetne Matice; "Pismo iz New Yonka" v Enakopravnosti.) Trdi se. da je SANSov častni predsednik Louis Adamič tako govoril tekom " Round'Tabfle" diskuzije. Mi smatramo, da se Adamiču dela krivica, afco se mu podti-Tctrje ta izjavta (brez dru^e^ra pojasnil«'.
Znano je že, da^ie za ITALT-JAlNE—od najhujših fašistov do največjih liberalcev—vpra sanje meja med Italijo in J noro-slavijo ZAPRTO VPRAŠANJE. ItaJijani o tem spi oli raz pravlja t i niso hoteli. Tekom o-menjene razprave pa je profesor Salvemini priznal, da je-to vprašanje zopet odprto in dasi-ravno se on strinja s ta'ko zvano Wilsonovo črto- ki dela mejo med Italijo in Jugoslavijo in prisoja Gorico, Trst in zapa-dno Istro Italiji, je priporočal :f(If Italians and Yugoslavs were wise enough they would settle this matter Among themselves and then go before the representatives of the great powers and tell them to mind their own business. All other local problems between neigh boring conn tries in Europe should be similarly solved . .
Adamič je nato <lejal: "I am profoundly gratefnl to Professor Salvemini for going so far as to say he would be wiliing to open the entire question. That is further than any spokes*-man of Italian interest had gone."
Ko je ob. zaključku razpra<-ve predsedovatelj Louis Doli-vet ugotovil, da je med drugim bilo ugotovljeno, da se morajo državam vrniti pokrajine« ki jih je osišče osvojilo, je Adamič dejal sledeče: "! want to congratulate you (Dolivet) on the splendid way you have summarized the discussion. I should also like yon to note that Mr. Balvemini and I feel that the problem o€ the (proper bouav dary line between Italy and Yugoslavia is throwm open to discussion.''^
Ce so smatrali Italijani Trst za "zaprto vprašanje", tedaj ga je bilo treba odpreti. Izjeva Louisa Adamiča, da je sedaj vprašanje pravilnih mej med Italijo in.Jugoslavijo odprto za raajpravo (mednarodno razrpra-vo), je pac bilo na meatrw Ce je
GLEDNIK
SVETOVNI POLOŽAJ LETA 1950
Dr. Ilornell Jlart, profesor štetjem let, je največja država na zemlji, merila že 22,000
sociologije vseučilišča iVuke, je na podlagi proučevanja zgodovinskega razvoja človeštva, če-gar civilizacija je stara komaj kakih 30—50/MX) let, prišel do zakljurka, da hode vse takozva-n o <4civrilizovano'' človeštvo prišlo fleta 1950 končno vendarle tako daleč, da bode imelo le jedno eclino vlado. Zgodovina zadnjih 10,000 let namreč dokazuje, da je velikost raznih držav, ali kraljestev redno napredovala.
Osvojevanja raznih dežel potom vojn. ki so se vršile lo na kopnem, bi nikdar ne zamota dovesti do tega, da bi se vsa ljudstva in narodi združili. Toda osvojevanja tujih dežel potom vojevanja na kopnem in na morjih, 'bodo končno spojila ves svet, oziroma vse zemsko prebivalstvo v jedno ljudstvo, kar se bo pa zgodilo šele tekom prihodnjih 800 let. Tako je bilo mnenje imenovanega profesorja predno so aeroplani postali glavno orožje in tudi prometno sredstvo.
Tekom zadnjih 11,000 let je človeštvo vseh krajev stremi lo za. tem, da poveča vpliv in moč svoje dotične geografične "domovine", in statistični podat ki dokazujejo, da so stara kraljestva in cesarstva redno postajala večja s pomočjo brutalne sile.
Prav od početka znane zgodovine so se zmagovalske države povečevale na račun svojih slabejših sosedov. To se je tndi godilo v predzgodovinski dobi. Najstarejša država, ki je bila par stoleti j pod skupno politično organizacijo, je obstajala nekako 50,000 let pred današnjim štetjem /Tet. Ta država je meril« le 7000 štiri jarkih milj. Toda. 5500 let pred našim
štiri jaških milj.
Odleta 5,500 do 750 pred našim štetjem let, so se največje države običajno povečale v vsakem letu za kakih 154 štirijas-kih milj, in leta 754 A. D. je merila Saracen ska država kar 4,300;000 štirijaških milj.
Ko so nekatere države pričele napadati svoje sosede in tudi prekomorska ljudstva s pomočjo vojske in mornarice, postajale so redno večje, kakor n. pr. Anglija, In ako bi te države naraščale vsako leto vsaka za 46,750 strrijaških milj, potem bi imel ves svet nekako leta 2750 A. D. eno edino vlado. Toda s pomočjo aeroplanov bode osvajanje tujih ljudstev izredno hitro napredovalo, tako da je prav lahko mogoče, da bode leta 1950 ves svet imel le eno — v^ado. Tn kam borlo tedaj šli a politika rji in irraftcrji — tega profesor Hart ni povedal.
vprašanj e * * za p rt o", čemu spi oh ra /. p ra v I j a t i o n j cm ?
— MIRKO G. KFFIEL, izvršni tajnik.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
$2«
50
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudil* poiornort vwegm ameriškega naroda, d»-Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ ■o prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj na-P"*" i" najbogatejšo državo na sveto. Sedaj je prišel tas, da ZMtem drža«« pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njiho-sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel molov prestaviti ia angMBne — je joka animlva knjiga In jo liaaa vsakemu, ki rum angleška.
"What's Your Name"
"Človoftki odgovori te vprafianje, ki se ttte sr«*e milijonar . . tanj« ti Mar j« bogsto plafaum" U - Tako m je bradi veliki —nitki dnevnik a tej knjigi.
Pri naročbi se poshižite naafadn jega kupona
Pofiljsm Money Order sa f.............. sa lastnoročno
podptasn»<l> kajlgelf)-}
*
MoJo Ime
8t., ulica «11 Box št. ............................................
i® dritava ................................................
••Glas Naroda"
216 W. im STREET NEW Y0BK11, N. Y.

•OLAfl NABODA"—NEW TORB

FRIDAY, JULY 21,1944
V9SANOVUER L 1M
Slovenski Parlament
(Iz partizanskega tiska ''Naša Beseda" izdala Kulturna skupina X. Ljubljanske udarne brigade.)
Napisal IVAH JERMAN
Vse zahteve soglašajo, da je j zbor. ( udi se, kako da toliko Ireba razne garde hrezkompro-lgovorimo o klerikalcih, liberal-misno likvidirat L Slišati jojoih, beli in plavi gardi. "Pri
mnogo pametnih pripomb, vi-^'leti je, kako se narod živo za-^lima za življenjska vprašanj«
I in kako se zaveda, da je ureditev življenja odvisna, od njega samega, od njegove volje in sposohwxsti. V ničemer ni čuti ti opozicije, ugovarjanja. Vsi prostovoljno podrede »lokalne potrebe skupni stvari. Okorne, težko izgovorjene besede vro iz čistih src. Besede resničnega naroda je za dobila svojo mesto in moč. I'gi a jena in farizejsko poban*ana parlameutar nost, kjer govoriš eno, misliš drugo in dela.š tretje, se je n-Ifniakniln človeku iz naroda, ki je prišel naravnost z njive, iz gozda, iz delavnice, iz pisarne. Xek;|j posebno značilnih obra-zov bo ostalo vsem v globokem opominu.
Ob govorniški mizi >toji sivolas očanee v kmečki nedeljski obleki. S krepko stisnjeno pestjo za k I i<V4 Hm rt fašizma." <ila> 11111 je krhek. V raztrganih stavkih pripoveduje svojo povest, povest tisoče v in tisočev naših ljudi. Fnšisti so mri ubili sinove, sam se je / ženo in hčerjo skril v vodnjak in se tako retšil. Dz porušenega doma .se je zatekel v gozd k svojim ^prijateljem partizanom. Živel je z njimi, prenašal vse napore ter pomanjkanja in ni omagal. Bolela «ra je izanba družine, bolela uničena domačija, toda še večja bi bfla bol. če no bi dočakal svobodnega dno. — "Star sem, dosti gorja sem o-kiisil, pa se ne ndam. Skrrpaj z vami se bom boril do konca."
m K besedi se oglasi čokat mož. zalitih lic, z naočniki. Govori z enakomerno valujočim alasoni. To je župnik s Primorskega, ki je pripeljal deleča-ci j o na
nas tega 111, pri nas smo vsi eno. ljudstvo in duhovniki, vsi v isti fronti v boju za svobodo. Vsi smo samo Sloveriei! Dostikrat sem srečal partizana. (*'e sem fanta vprašal: ''Odkod, prija-telj.'*' mi je odgovoril : " Izpod grma!" (V -eni ga vprašal: "Kam, prijatelj?" je dejal: "Pod irrm!" Tako se pri nas !v»rimo 7. okupatorjem izza kraških skal inbrinovih grmov, ker nimamo gozdov!"
Zgodnja jutranja nra je. Skozi okna sHi hlad v dvorano. Nihče ni zaspan. V gluhi tišini so vse Oči uprte 11a oder v strlio postavo črno oblečene žene. — ,Stara, izmučena, a vendar visoko zravnana in neuklonljiva pripoveduje svojo strašno zijo-iflbo. Imela je devet sinov, šest jih je izgubila. Xekaj so jih pobili fašisti, nekaj jih je padlo med partizani. V njenem pripovedovanju ni solza ne tožbe. Ljubila jih je. brezmejno jih j<
godba "Hej Slovani". Vsa dvorana stoje poje. Z vzklili O. F., Titu, Staljinu, "Rdeči vojski in zaveznikom se zborovanje zaključi.
Med važnejšimi sadovi tega zborovanja je ponovna izvolitev vseh dosedanjih članov, 1. O., poslancev aa Avnoj, članov plenum« in odobritev vseh doslej izdanih odlokov O. F.
Zborovanje piVili, mi osvobojenem ozemljit izvoljenih poslancev je zgodovinskega po-
mena. Ž. njim je OF. položila litični oder in oživil Can karje-temelj nažipolitični neodvisno- ve besede: "Narod si bo pisal sti in storila morda prva med sodbo sam. ne frak mu je ne bo jugoslovanskimi narodi odlo- in ne ta tar!**
čen korak k zgraditvi federativne Jugoslavije. Xi le slučaj, da je bit ta zbor prav v Kočevju, v bivšem nemškem gnezdu, ki se je kot trn zadiralo v naše narodno telo. Prav v tej nemški trdnjavi, simbolu našega tisočletnega suženjstva, je spregovoril suvereni slovenski narod. Tu je stopil na veliki po-
(Ta spis fmo priobčili kot 11-vod. v na daljnih izdajah bomo priobčili sklepe in odloke, ki so bili stavljeni in sprejeti na prvem zasedanju Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, ki se je sestal v-Kočevju dne 1 f>. in 20. februarja, 1944.
— Op. urednika.)
9. JULIJA. 1944
V nedeljo. 0. julija je bil Jugoslovanski shod v Arlington dvorani v New Yorku. Oovori-li so različni govorniki, med njimi tudi .Janko Kogelj. Ta dan je bila huda vročina in to bo najbrž vzrok, da ni bilo velike udeležbe, toda kljub temu, je pa stvar še dosti dobro uspela. Več govornikov se je izrazilo o tej vročini in so <e povpraševali, kako bi danes izgledalo za naše vojščake, ko bi gledali na vreme. Seveda vsi
PREMOSTIM MORJA IN KONTIHEHTE! — HODIM Z MOGOČNIMI ZEMLJE! — SEM IGRA. * • LEC V OGROMNEM S VRTU!
STAa S»ll TI . . živim t«j>h» in Jtttiimi* p*»T»-st »mnriskk* drnžin«*1. . . IjuhK«. in nuV-ij« prikauinn s	tiriljuirtnlli -/.rezilni.- . . „ JAZ SKM
TI . . . vzkliku jf^t ]»ri žosr<">nfetjii I pri tki J'rin<-ptoi>n . . . ploska j<V- k ;rrr»-n. »vi I ••mu prizoru 12.IWIO i;rrni.-f>\- . . . JAZ SKJt TI . . . dflrfč «I mino. iju. bežen in -tr^no bolest n<>'i in juter v 1U4J hiši . . . »oni- ri>ioft«rili «.im.
. . . JAZ SKM TI . . . utripaj««* -r«"niini inlar<-i s? ljubljenih (« snii . . . »M.r«i*- .-if i»;oii leskn in Itb^ku «*-uml»ij<» «lr»w . . . JAZ SKM TI . . . »iropftjnr v (fli m »vi sv»»r na«! «"-ml«-ž»-iu fiimskf1 prf «luk<-ij»- ... ki j«- vz«-lo flvf Uti narod tri sn . . . SAJ VAŽNFLlftl DOCOUKR V	LETIH
FILMSKIH PRKnSTAVI DARRYL F. ZANUCK-OV

WILSON"
V THrilNIlVtl.liR
■SVETOVNA 1'KKMIKKV V TOKFK ZVEČER I. AVfitSTA
R O X Y 7th AVENl K in :,Mh ST-
NEW YORK CITY
ljubila, a ni ji žal, da so padli. ( V bi mogla, bi jib ponovno ro-l	ne moremo biti, to-
diila in še in še žrtvovala za	Pa na take
svobodo. V njej je vtelešena vsa veličina materinske ljubezni, odpovedi in žrtvovanja. Prest a-110 gorje ji je razoralo liee, osušilo ustniee, a ni je zlomilo. Vzravnana stoji pred nami kot večen simbol neusahljive mori večno žive narodove sile. Marsikaj se bo pozabilo, toda njen Irk bo živel v spominu poz nib rodov.
Vsako zasedanje zaključi u-metniška prireditev gledališke «knpino. Z igrami iz našo osvobodilne borbe. reeifacijami, petjem narodnih in partizanskih pesmi so razgibali vso dvorano. Kljub dolgim debatam in jutranji uri poslanci živo dede sporedu. Ob konan zniprn
stvari, ki v resnici potrebujejo udeležbe. Prireditve so zelo pogoste med Jugoslovani v New Vorku in ker se večina ljudi, ki se udeležujejo črpa le iz gotovega kroga, je lahko umevno, da povsod ne morejo hiti. Pa še nekaj je. Pri prireditvah se po-nrrvadi pobira za to ali drugo stvar in, ker je ponavadi potreba, se ljudje dobro odreže jo. Na zadnjih par prireditvah sem pa opazil nekako plahe poglede.
Toda razumite: ljudje se ne boje za en dolar ali dva, boje še pa sistema, ki je bil v i-abi že en čas-namreč, pričetka s tako in tako svoto. Recimo petdeset ali petindvajset dolarjev in pofom gre nižje in nižje.
skoro najboljša mesta in ob-
, .	enem najodgovornejša mesta, v
Jaz vem, da mi bo kdo zameril |ržavi Xiseni s0 n el (>1)r;l.
ker potrebi je res v^ika. Poda niti promišljcvVJmjat mPfl tem>
poglejmo od druge-strani Res,, ,ko	Mnogokrat
da živimo v Ameriki, toda Hježe stal pred nami in nam go-1
KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLO&NA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisat Damtr Felgcl
Kreutzerjeva sonata
0 Spisal L. N. Tolstoj
14
Pravljice in pripovedk« za mladino
Bplsal Silvester KoSutAlk
15
Snneški invalid
Rpiml Sllv-ster KoSutulk
35
Praski Judek
Spillmannova povest vel Josip Vole
Pre-
IGRE
28
(Ipra) — Alojzij Remec
20
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golln
Andrej Ternovc
Spini Iran Albreht
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Rpinman '
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Slapflak
12
Frank Baron Troik
Po runih Tirih napisal GJnro Pandor K?
IS
Pariški sLUar
Poslovenil Sllvestav K.
KUPIT« IN -CXTIIA** BOND OANCtl
IT
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ojcrlnec
18
Mladim srcem
Dragi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K saver MeSko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Izdala družba sv. Mohorja) L. Skupoli
26
Denar
Dr. Kari Englis — Poslovenil Dr. Albin Ogrla
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili!
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerliart nanptmann
31
Revizor
(Igra)
Nikolaj Vasiljerlfi
je plaea veeja, so tudi stroški večji.
Ljudje, ki prihajajo na prireditve, so po večini eni in isti. Dati v-ak ne more take >vote. kot se je ponavadi postavila. Da rad, toliko, kolikor more in ta podzavestna slntnjti \"]>liva na ljudi—torej, ker ne morejo dati maksimnl—in >e ne počutijo doibro, v minimalni skupini, pa rajši ostanejo doma. Xa naših slovenskh prireditvah ni tega sistema in si brez skrbi, da ko plačaš ne boš v zadregi. Tudi v Arlington dvorani v nedeljo, ni hilo tistega gonilnega sistema. Pobiralo se je prostovoljne prispevke, toda na prijeten naein—»kolikor pač zmoreš, toliko pa daj. In to se mi zdi bolj pametno, kajti če se eden hoče pokazati, se lahko tudi pokaže iz pristnega domoljubja, ne zaradi izkazovanj«, kot takega.
Hrvatom .gre mnogo kredita za agilnost in vstrajnost, ko se gre za pomoč v starem kraju, mnogo l>olj so odprti, kot 11a primer mi Slovenci, kadar se gre za pomoe tam. Toda tudi mi imamo izvenstojeee radodarne duše, ki so ne boje seči v žep. Janko Rogelj mi je pravil o slučaju, ki je ros vreden. Clolo vo bo povedal javnosti v katerem svojih spisov. Kar sem zgoraj zapisal, ni- moj namen, da kritiziram iz katerega drugega. vzroka, kot iz tega, ker verjamem, da ljudje iz srca radi dajo. kolikor morejo, po-Wom lastnega nagiba, brez, da bi se jim indirektno dalo vedeti, koliko se od njili pričakuje. Tn včeraj oziroma v nedeljo, je bila ta moja slutnja potrjena.
No, zdaj pa grem nazaj k govornikom. Govorili so vsi vneto, toda po tolikih govorih, ki smo jih že slišali od različnih strani: po toliko govorih, ki so jih že govorili pred ljudstvom in ker se je vse to suikalo okrog ene in iste stvari, so taiko podobni drug drugemu, da že ne more biti nobene novice. Vsi smo na jasnem, kaj se nam hode povedati, ker je to edina stvar, o-krog katere se govori sučejo, so govorniki sami v težavnem stališču. Vendar pa tu in tam pri-j
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovec
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil G. Oolar
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr.
F. Petroalo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erbežnlkln T. Roje
. « le rnlom teh knjig »lo omejena, Je prt naroBta priporočljivo am* HgCmM rai *lrk,	bo na, ta nafiU nogpfe vaakjfei udimrijltft.
voril na raznih prireditvah. Glodal je naše obraze; lahko je čital, kaj Ježi v teh obrazih. Lahko je vedet, da je bil sprejet odkritosrčno med našimi, ljudmi—prav kot je bil sprejet Subašič. Bil je sprejet zopet včeraj in kaj je čital na obrazih včeraj.' Ali je čital jezo? Mogočo nezaupanje? Ne. (* ital je zaupanje. Xa obrazih se je lahko bralo, da mu žele srečo in uspeli, ob enem pa se boje.i da bi se ne postavila na poti slogi kaikšna zapreka. Boječ nost, da ne pozabi, kako prosto ljudstvo živi.
Hodil je v šolo tri leta; to je bila šola življenja, v prostem svetu. Videl je in slišal je, kako se v prostem svetu govori; spoznal je prosto besedo, če prej ni vedet, kaj to pomeni. Slišal je. ko je domela pesem **IIej Slovani", brez, da bi kdo le po skusil to pesem ustaviti. Slišal in videl je, kako se križajo mne nja in se kristalizirajo v debati, v beser'j in pod peresom. Videl je. zakaj je policija v Ameriki in vido! je, kakšni so svo hodni obrazi, kakšen je smehljaj svobodnega človeka; kakšen je brezskrben obraz. Evropa že dolgo ni videla takih obrazov. Tn videl je ljubezen in skrb na Šega človeka, za svoje tam, ki jih je zavila v se vihra, ki divja po f-eleni svetil. Spoznal je lah ko, da je družila ljudi, ki so obiskovali shode in prireditve ena sama želja in, ta je bila želja, da se vrne v zemljo, iz katere so prišli, mir in blagostanje. Želja, da se najde za trpine pravična vJada, v kateri J>odo imeli svojo besedo. Videl je, da je to tako odkrito, kot le more biti in dobro vedel, da je res iz srea dano, kar je bilo dano in edino povračilo, ki ga ljudje pričakujejo od mož, je to. da služijo narodu, po svojih najboljših močeh in se smatrajo narodu odgovorne, ter vodijo narod po potih, ki jih narod začrta.
Ravno *edaj Jngosdavija še ni prosta, lahko se pa pripeti, da kmalu fbo. Do takrat bo pa • trelba dela, iskrenega dela in ! odkritosrčnega trnda, da se
de kakšna, ki jo Se nismo sli- ™ ,ta	P0'*!®' P™Hje
šali. Ko jo Rogelj poldni o- T 'skrono
1	mgtona je naism gudstvo v Ti-
tu in šbrez Ijincolna ne bo šlo.
no, o starem župniku Finžgar ju, iki je na seji pred škofom vstal in se sam označil, da je on tisti, ki ga nočejo imenovati po imenu, kot somišljenika ljudstva in je nato odšel iz seje, je zadonei aplavz, očividno v pohvalo župniku Finžgarja.
Kar pa se mi zdi, da je bilo res iskreno, se je pripetilo, ko je prišel na oder Sava Kosano-vič. Videl sem ga preeejkrat, toda včeraj se mi je <zdelo, da ima, oziroma, da je imel nekako petdeset odstotkov več življenja v sebi, kot takrat, ko sem ga zadnjič videt. Zakaj ? Zato, ker je v popolnoma drugačnem stanju. Takrat je b0 odpuščen minister; in done« pa je eden, na
Ob pravem Ča^u bo moral pri ti; skozi težavne dni. bo treba modrosti in premišljenih odločitev. Pri korajži Jugoslovani niso bili kratki; upajmo, da pri modrosti ne bodo. Se nekaj bi bilo dobro, ko bi možje odnesli iz Amerike in to je; poznanje Amerikanca, kot takega. Ame-ritkanec ni nikdar zadovoljen s tem kar ima. Ni nevošljiv, toda v ofkolici ne more ostati brez. da bi bila njegova stvar vsaj malo boljša, kot sosedova, zato Amerika napreduje. Noče bit« priklenjen na preteklost in dom, ki je bil dober za očeta, ni dober za sina in ga izpopol ni. Če pride nov predmet na trg, si Amerikanee kaj hitro
domi&i na kakšen način mu lah-j ko služi, in koliko mu prihrani.! —vedno računajoč na dolgo, v bodočnost. Amerikanee ne po-nosi obleke do zadnjega šiva, zato ker ve, da industrija vrne v dolarjih več, kot bi se mo^el prihraniti s š teden jem. pri kupovanju obieke. Isto velja -ko ro za vse druge predmete.
Gospodje ^o videli tu ljudi, ki so tudi prišli sem, kot beguiu i, to smo bili begunei pred bedo, ko smo šli s trebuhom za kruhom. Ko smo prišli sem, je bil položaj približno sličen današnjemu položaju jugoslovanskega naroda—brez nič in osam^
ljeni. Kdino kar smo imeli za oporo, so bile zdrave roke in volja prijeti za vse. Skladali *mo drobce, 7. žuljastimi rokami in
vstrajno žoleli, da postanemo
v vseh ozirih odmiki ljudem, med katero smo prišli. Zahotelo se nam je talke obleko, in nismo odnehali dokler nismo dosegli in potem drugo: vedno nas je gnala neka sila—in t;i >i-la žene vso Ameriko. Zn petrolejko jo prišel plin; za plinom elektrika in tako dailje —vse naprej in vedno naprej. . . *A-merikanee ni nikdar zadovoljen. To so pravi, najbolj zadovolj no ljudstvo. ni nikdar z:idr>-voljno zato. ker vo. fin 1 >i popolna zadovoljivost. k:ir tiče ameriškega življenja, pomenila zastoj v tem življenju.
Xarod, ki mora ponosili hlače do zadnjega šiva, v napačnem pojmovanju varčevanja, j ali pa narod, ki jo primoran po revščini, da vstrajn v takem stanju, ne more poznati ioplote sortnčnih žarkov, niti vživati pestre narave, kajti njegova misel je zatemnena z večno skrbjo.
— IGNAO IVfUSTCH Brooklyn, N. Y.
RADIO CITY MUSIC HALL
Izložbeni Prostor Naroda Rockefeller Center. New Vork
Svctiivun |»r**iiii<*r:i • 1 ljuhozoi in fM^nimu - clonal nn I»«irl Biii-k-ini veliki nov<»li. !*«_ %-osr o <loklPtn. ki ji- iiiivfluspvaln lu.jovnikf n:i Kilajstani I

DRAGON SEED
KATHKKVNE HFPBI HN
Walter HUSTON—Akim T^MIROFF Aline MACMAHON
N.l velikem r-lru: 'SKY 11IOH *. ki •l<.-f-žf v»č*:k rn«-!<<1iff in Ufrka — nas«toi>:jj<> C«., k^tt.-s, • •!*:•- <-lub. 1 *<ir|is Ball«-1 in Musi.- Hal! Sv:.,-T>hony < »rohesira.
Nov sij:ijen film — ranimiva njiI«. igra z £<mIImi
"And the Angels Sing7'
DOROTHY UJIiirii
BKTTV Hf TroN
KRKI * Ma.-MI'ltUAT
tn v.^liUa pre«ls>u»v:i nil .--Iru. v U;«t»-»*'.
n.'i.vtr»i«ij<» l*< rry .......... J. rrv aid
iri nj. u<»v r.rW'"*tf-r. -Mr. Ifcilln-ii!■ n--. Th»- < »liVint Boy«.
PARAMOUNT
Broadway m 43rd St.. New Yer*
PROSIM!
Rojake iz vseh Združenih držav, »in še nadalje pošiljate kiijiire za vojno ujolnike-Slo-veuee. t)poinlnjam pa, nikarto pisali svojega naslova, ali kaj dritirofifa v knjigo, kjer ro zadržuje cenzurni urad. in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikake<?n pisanja, ne jxrzdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega mas lova, ker imamo preveo dela trprati 'i>te iz knjiffe. Prosim upoštevajte to, in pa: prosim za KN'.TTOK!
TJev. P i us .T. Pctrio, O.F.M. 62 St. Mark's Plaee. New York 3, N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fa$t-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej.
t$
Najbolj razburljiva povest 4«, . v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poki.
Ker je.aalogn teh knjižic zelo omejena, je priporočljivo, da paSljlto naro&Io prej ko mogoče. K naročilu priloži te . v dobrem xavltkn goloti no oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko prt:
KXJIOARNI SLOVENIC PUBLISHING ;	COMPANY
tt« We* 1M£ Street	New Tark 11. N. V.

#
"QLIS NAKOUA".
FRIDAY, JULY 21,1944
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L.
VELIKI GOZDNI POŽARI V KANADI
(81)
"Ali ne umeš? Nu, "kamen se mora odtrgati ter pasti v globočino, da se pojasni alliučaj."
4 4 Da, prav imaš.' *
In oi&a. malopridnika združita svoje moči ter valita težki kamen naprej, ki je moral Rouvenata na dnu vodnjaka razdrobiti! Že je kamen bil ofl> kraju jame; še en sunek in padel "bi navzdol; — ko naenkrat pred zločincema vstane črna prikazen. Ill
8 hripaviin glasom jima zakriči: "Morilca!"
Oba Parrzla se silno ustrašita. Luna, ki se «baš pokaže izza Oblake, posije in onadva ugledata ženo z dolgimi zmršenimi lasmi in z Medim obrazom liiki marmor! Pod njenim visokim čelom je žarelo dvoje očes kakor oglje!
4tO, strah! strah!" zastoče Josip Parizel z zadušnim gla-
pom.
In zopet zakriči žena zamolklo: "Morilca!"
Prestrašena zločinca potegneta ter izgineta v divjem teku v temno noč.
Iz vodnjaka se zasliši ječeci glas starčkov: "Pomagajte! pomagajte!"
Žena ga je slišala! Kakor <blisk zfleti na pristavo ter silno kriči: "Pomagajte! pomagajte!"
Kmalu je ustavita dva moža, bila sta Mardoche in Leon.
"Kaj li imate? Kaj se je zgodilo? povpraša Mardoclie.
4'Tam v ovčarskem vodnjaku . .. Rouvenat .. . Rešite ga! rciite iga!" tarna ženska.
Ko zasliši ta glas se žagane Mardoche, potegne si z drhtečimi rokami preko čela, kakor da je slišal glas kakega duha! Jlotel je staviti novo vprašanje, pa ženska je »bežala. Bežala j* tako forzo, da se je zdelo, da se ji nogi niti ne dotikata tal!
44 Ali
ste slišali?" vklikne Leon. 44Zena je govorila o nekem "odnjaku, o Rouvenatu; klicala je na pomoč."
44Da, da; hitiva, hitiva! . . .
Prišedši k vodnjaku slišita ječanje. Mardoche se je takoj zopet dodobra zavedel.
"To je Rouvenat!" zahrohne. Rešiti ga morava na vsak način!''
Kol, ki sta se ga bila položila Parizla, da bi vrgla starčka v iglobočino in ki ga je Rouvenat ob padcu s seboj potegnil, se ;le bil na srečo ujel v zidno luknjo. Na nasprotni strani pa se je bil zadel na okrogli no, in tako je to morilno orodje služilo tukaj v to, da je Rouvenata, ki se ga je bil oprijel, držalo nad vodo.
Z rokami je starček držal kol, noge pa je opiral v zidne luknje. Tako se je nekaj oasa labko držal v ravnotežju.
A nesrečnik spozna obenem strašno istino. Čutil je, kako mu udje drevenijo, kako ga moči zapuščajo, kako se njegov glas izgublja, in -strah da umre, preobda mu dušo.
Zdajci se spomni Lucile in obeh sirot: Blanche in Leona. Umreti tedaj mora, ne da bi .bit mogel izpoflniti svoje misije!
Oslepel po pesku ni <bil spoznal svojega napadnika^ pa u-ganil je, da je moral biii to Franc Parizel. Ni mu bilo treba rtolgo razmejevati. kaj je tega malopridnika privelo do zlo-dejatva. Videl je to le predobro. Premoženje Jacques Meilie-rovo, ki sta ga hotela imeti oče in sin, jima je vdahnilo misel na umor! Spoznal je tudi hitro, da se bode vobče mislilo da ee je slučajno ubil. To (bode rešilo zlodejca! Misel mu je napolnjevala srce z velikim srdom.
4NZa menoj," si je mislil ves v strahu, "umorita malopridnika Jacquesa Melliera, polastita «e vsega premoženja in Blanche . . . oh, kaj li .bode iz Blanche? Kakšno strašno usodo sta ji namenila hudobneža? . . . Ne, ne, jaz nočem umreti! Jaz r,e smem umreti!" zahrope ter se ves obupan oprime trhlega lesa, ki mu je v podporo in ki je zmerom iboljinlbolj je* pokati, da se je bilo bati, da se zlomi vsak čas!
Zbere zadnje moči in še enkrat močno zavpije. Potem pa zaatoče: "Vse zaman! Vsi že spe! In ko bi tudi ne epaii, kako morejo sl^ati do pristave? Ni je več nadeje! O Bog, o Bog, pravični Bo*, zakaj dopustiš, da umrjem prezgodaj! ..."
V tem trenotku prideta Leon in (Mardoche k vodnjaku
Rouvenat slisli nad seboj, da se ljudje bližajo ter da govorijo. Pa v njegovih ušesih je zvenel. Mislil je torej da se je motil.
"Ni je več nadeje!" zastoče, zopet, f * t i	4 * 29.
Mi vemo, da je ibii Mardodie povabil Leona da se snide-ta na mostu fremicourt*kem. Oba sta bila prav točna. Ni še vila odbila ura devet, ko se najdeta.
44Hitiva," reče mladenič. "Jafc bi že rad bil v Civryju; imel bi ie rad dragocene papirje, ki ste mi jih obljubili."
4 4 Ni še dolgo, da sem biT na onem mestu kjer so skriti " odgovori Mardoche. "Imela bodeva manj dela kakor sem mislil izprva; vendar nama je imeti železne klešče in svetilnico. To najdeva v ovčarski hiši na pristavi. Pojdeva torej namesto cre* deželno cesto preko steze olb Sabhiese-i za prijavnimi podopji, da naju nihče od tam ne vidi."
44 Vi «e torej tudi bojite gospoda Rouvenata?"
"We 5 a imam svoje vzroke, ako želim, da Ibi naju kdo od tam ne videl skupaj."
Tako sta krenila po določeni poti. Ko sta bila za hlevi, sli&ta prvi klic na pomo^ ki se je razlegal v tiho noc. Hiteč naprej, najdeta skrivnostn: ženo, katere glas je Merdoefae-a tpr*vil v tako zmešnjavo.
V (Nadaljevanj« alsdi.) g
Iz mnogih krajev provincije Ontario prihajajo skoraj vsaki dan poročila o gozdnih po-| žarih, katere je le težavno omejiti. Tako se je razširil gozdni požar v okolici mesteca Le-bel v toliki meri, da je uničil devet štiri jaških milj gozda. Cesta, (ki vodi v Crystal Lake, je postala skoraj nerabna in ob njej je ostalo le malto od tisočerih starih smrek in borovcev, ki so preje pokriva!!i vse o-zemlje krog jezera. Ravno tako izgleda sedaj vsa okolica jezera Swansea. Le tuintam je ostala kaka mala skupina drevja, katero izgleda kakor mali otoki sredi velikanskega pogo-
rišča. Toda, ker je požar naj-hrže uničil korenine teh dreves, se ibodo najbrže posušila.
Na stotine ljudi se je mučilo, da požar omeje, kar se jim je seveda le deloma posrečijo. Požar je razdejal tudi večin«) telefonskih in brzojavnih drogov, katere vse je sedaj potrebno nadomestiti z novimi in istodobno tudi napeljati nove telefonske in brzojavne žice. Uslužbenci Northern Telephone Co., ki so na delu ocT ranega jutra do poznega večera, so tako zaposleni, da nimajo časa govoriti z ljudmi, ki imajo opravka v okolici.
Nemški častniki se streljajo
Neko uradno poročilo iz Kai-re pravi, da je "biflo tekom nedavne konference v Atenah vstreljenih šest visokih častnikov. Konferenca je bila v ho telu Bretagne.
Dogodilo se je tako-le:
Konferenca, ki je bila »klicana, da razpravljajo o važnih političnih zadlevah. se je razvila v velik prepir, tekom katere ga so višji častniki potegnili revolverje in pričeli streljati.
Neranjeni častniki so skušali pobegniti, toda SS straža je vstrelila .glavnega vojaškega poglavarja za Peleponoz.
Avstrijski polkovnik Fritz Athens je slednjič izginil. Poročila pravijo, da je bil vstreljen, ker je govoril! proti nemškemu vrhovnemu poveljstvu.
Nemci uničujejo sledove svojih zločinov
Tekom okupacije .)ugoslavije so Nemci pofiili okoli 7<MM> Kubo v in .*&'),< M M) Židov. Pobili fi jih po koncentracijskih taboriščih v Beogradu, S;«bacu, Kragujevacn* in Gornjem Mila novacu.
Pokopani so bili v skupnih grolfovih, katere morajo sedaj Srbi odkopavati in jili sežigajo 7. incinerator ji, ki jili prevažajo
iz kraja v kraj. S tem hočejo izbrisati sledove svojih zločinov, predno l>odo odšli iz Srbije in Jugoslavije.
Rojak nja okrevala
Rojakinja Mrs. Frances Ro-sely, iz Brooklyna, N. Y., ki se pred kratkim morala podvreči dvema operacijama v Memorial bolnici v New Yorku, je sko-ro že popolnoma okrevala ter se že nahaja doma, kjer bo seveda ostala še nekaj časa pod zdravniškim nadzorstvom.
DELO DOBE
ŽKNSKK za miJ«* pisarn. lahko delo, T«tl»»ti«kn jiUtf-i yji.i'1. V[irnš:ijtf na: "»IT. M:idi*ou A v*'.. \c« Y<»rk (M»y. So. \r.i 7<N». vIhmI iz cpst«*.
<7—'J\ do 8—3»
Velezanimivi Prizori iz Zanuck-ove Igre "Wilson", ki so jih
naslikali slavni
Kino-slika '"Wilson" se prične 1. avgusta v Roxy Theatre. 7th avenue in 50. cesti v New Yorku
Zadivljeni nad Darryl F. ZanuCkovo igro v technicolor "Wilson", ki je veljala več miljomov, so trije zelo znani ilustratorji Wallace Morgan, Frank Godwin in John Fulton nazorno posneli najzanimivejše prizore velikega ameriškega filma. 44Wilson", drugi največji film, ki je bil izdelan v Hollywoodii, prikazuje najvažnejše svetovno pretresljive dogodke od 1910 do 19:*). Gledališki obiskovalci se bodo nadalje spominjali nežno in simpatično vprizorjene ljubezni med predsednikom v prvi svetovni vojni in Mrs. Edith Boiling Gait, odlične vdove iz Washingtona.
-Slika zgoraj na levo:
BIL JE baseball coach na Weseleyan Universitv, kjer je poučeval, predno je postal predsednik Princeton University, zato, je bil Woodrow Wilson zmožen vreči prvo žogo, ko je kot predsednik Združenih držav, otvorrl sezono za Washington-cke Senators. Prizor je naslikal umetnik John Fulton.
Slika r sredini:
NEŽNO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE predsednika Woodrowa Wilsoua in njegovo veselje do petja je naslikal umetnik Frank Godwin.
Slika spodaj na levo:
LETAKI IN GODBE so znaki političnih konvencij. Slika kaže slovito demokratsko konvencijo leta 1912 v Baltimore, ko
je bil Woodrow Wilson nominiran za zastavonošo stranke. Sliko je napravil John Pulton.
Klika zgoraj na dmio:
KO BO PRIŠEL DAN PREMIRJA, i»odo prav gotovo isti navdušeni prizori, kakonsni so bili 11. novembra 1918 v Parizu. Prizor kaže zmagoslavno Wilsonovo potovanje po Evropi. Naslikal je Wallace Morgan.
Slika gpodaj na demo:
KAKO VOJNI PREDSEDNIK Združenih držav more vzeti kaj časa, da -servira kavo v kantini v Washingtonu, kaže slika, ki jo je napravil Frank Godwin. Woodrow Wilsona predstavlja Alexander Knox. Sijajna Mrs. Wilson, v uniformi Rdečega križa, je krasna igratlka Geraldine Fitzgerald.