IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. ziutral NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno TO Din. polletno 20 Din. — V Ljubllani. Mariboru in Celju dostavil en na dom mesečno / Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubllani. Knafljevo ul. 5-
telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54«
telefon it. 2036 INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Prešernova al 4. telefon ši 2492


Ljubljana. 7. maja 1928
Resna režimska kriza v Romuniji
Včeraj je zborovalo v AIbi Juliji 200.000 kmetov, ki so zahtevali takojšen odstop vlade -Daiekosežni sklepi zaranističnega zborovanja - Slovesna prisega - Pravoslavna in grško-katoliška duhovščina na strani opozicije - Možnost kmetskega pohoda v glavno mesto -Zborovanja so se vršila tudi v drugih mestih brez vsakih incidentov
A1 b a J u 1 i a, 6. maja. Že ob 5. zjutraj so pričele kmečke množice korakati skozi 4 mestna vrata na glavni trg Mihaela Hrabrega. Kmete so sprem-lia.ll duhovniki v ornatu ter žene in otroci; ljudi je bilo nad 200.000. Posebno mogočen vtis je napravil sprevod delavcev iz doline Jiu, ki so korakali pod svojimi zastavami. Ob 8. zjutraj seje vršila v pravoslavni in grško-katoliški cerkvi služba boja, katere so se udeležili tudi strankini voditelji. Takoj po opravljeni cerkveni ceremoniji se je sestalo v dvorani mestnega gledališča 677 delegatov, nakar je bil kongres otvor-jen.
Za predsednika zborovanja je bil izvoljen bivši ministrski predsednik Štefan Popp. Strankin predsednik Julij Ma-niu je imel najprej dolg ekspoze o političnem položaju; za njim je govoril podpredsednik stranke dr. Mihalage. Izjavil je, da zastopa narodna kmečka stranka 75 odstotkov države ter zahteva takojšnji odstop vlade. Če se to ne bi zgodilo, je stranka pripravljena spremeniti sedanjo vladno obliko. Govorili so dalje delegati Isopescu, Grecu v imenu Bukovine, Pan-Halipia v imenu Besarabije in Cezar Bocu v imenu Ba-nata. Nato je bila
sprejeta resolucija
ki vsebuje naslednjih 8 točk;
1.	Velike množice, ki so se zbrale iz vseh delov velike Romunije na kongres v Albo Julijo in štejejo nad 200.000 oseb. hočejo vsemu svetu dokazati, da je za kmečko stranko ves romunski narod. Kongres v AIbi Juliji potrjuje edinstvo Romunije, ki je bila ustanovljena s sklepi v Kišinevu, Černovicah in AIbi Juliji ter mora večno ostati. Romunski narod je pripravljen braniti to edinstvo do zadnje kaplje krvi.
2.	Ljudsko zborovanje v AIbi Juliji se ne obrača samo proti zunanjim sovražnikom. ki hočejo spremeniti državne meje, temveč tudi proti vsem onim, ki z desetletno protiustavno in nezakonito vlado rušijo moč države, spravljajo z uvedbo kolonijalnega sistema za nove pokrajine edinstvo države v nevarnost in nalagajo vsej državi stisko in muke. Ljudsko zborovanje zahteva spoštovanje načel, ki so veljala takrat, ko je bila podpisana listina za ujedinjenje.
3.	Ljudsko zborovanje v AIbi Juliji izreka zahvalo vsem zaveznikom, s katerimi je rumunski narod skupno krvavel v vojni, ter Društvu narodov kot predstavitelju miru, ki ga naproša, naj ne istoveti rumunskega naroda s sedanjo uzurpatorsko vlado, proti kateri je narod sam v najostrejši borbi.
4.	Ljudsko zborovanje v AIbi Juliji ugotavlja, da je prišla sedanja vlada na krmilo po državnem prevratu. Ta vlada dela proti narodnemu smislu in podko-pava temelje državne eksistence. Ljudsko zborovanje izjavlja, da je ta vlada narodu sovražna in da se je narod brani z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
5.	Ljudsko zborovanje v AIbi Juliji odreka vladi pravico, da bi govorila v imenu države, posebno pa pravico, da bi sprejemela nove obveznosti za narod in sklepala inozemska posojila.
6.	Ljudska zborovanje v AIbi Juliji poziva regentski svet, da takoj odstrani sedanjo vlado. Namesto nje naj imenuje vlado narodne kmečke stranke z Julijem Maniom na čelu. Ljudsko zborovanje naglaša, da je monarhističnega naziranja, vendar pa izjavlja, da zavisi vladna oblika od naziranja naroda, ki lahko izbira primerno obliko za svoje interese.
7.	Ljudsko zborovanje v AIbi Juliji ratificira sklepe parlamentarnega sveta, po katerih so se poslanci stranke umaknili iz parlamenta.
8.	Ljudsko zborovanje v AIbi Juliji pooblašča vodstvo narodne kmečke stranke, da obvesti o tej resoluciji regentski svet.
Nato so delegati zapustili gledališko dvorano ter odšli na veliki trg, kjer so raz šest tribun govorili Julius Maniu, Mihalage, Popovič in drugi poslanci. V imenu socijalistov je govoril poslanec Flueras.
Nato je bila ljudskemu zborovanju ob 2. popoldne z vseh tribun prečitana
druga resolucija.
Ta resolucija se pričenja;
»Ljudske mase ki so se zbrale na kongres narodne kmečke stranke v AIbi Juffei, ratificirajo vse sklepe strankine-
ga vodstva in polagajo slovesno prisego.«
Duhovniki so nato v ornatu podelili množicam sv. obhajilo, nakar so vsi navzoči dvignili desno roko in glasno ponavljali slovesno prisego:
«Prisegamo pri Bogu. da ne bomo odnehali v boju za padec vlade, l<i je bila imenovana z dekretom, katerega so kralju Ferdinandu ukradli na smrtni postelji in ki po smrti Brafiana stiska vso državo. Prisegamo, da bomo nada; Ijevali bo' brez strahu pred žrtvami in brez prestanka po vseh mestih in va; seh z vsemi sredstvi. Prisegamo, da bomo odprli naše cerkve in med službo božjo prosili Boga, da nam da moči v boju proti nezakoniti vladi. Boj naj kaznuj? one, ki ženejo Rumunijo v po> gubo. Prisegamo, da hočemo ustvariti novo svobodno Rumunijo, kjer naj vlada svoboda in pravičnost za vse sb nove naroda.»
Pohod na Bukarešto.
Po prisegi je stavil poslanec dr. Do-brescu predlog, naj se vsi navzoči razdelijo v tri kolone ter korakajo proti Bukarešti. Množice naj bi že v en uri od-
korakale. Posamezne skupine kmetov so odšle v okoliške kraje Vintsur, Pe-ius in Cebes, da se definitivno formirajo. Ža jutri dopoldne je sklicano novo ljudsko zborovanje v Cluju. na katerem bo Julij Maniu poročal o odgovoru regent-skega sveta. Dopoldne bo Maniu predstavljen regentskemu svetu, kataremu bo izročil resolucijo.
Zborovanj po vsej državi.
Tudi v Crajovi, Jassyu in raznih drugih mestih, so se vršila zborovanja narodne kmečke stanke. ki so povsod potekla popolnoma mirno. V Bukarešti je bilo zborovanje prepovedano.
Nikjer incidentov.
Bukarešta. 6. maja. Po poročilih iz notranjega ministrstva ni prišlo danes nikjer do kakega incidenta. Po provinci v Crajovi, Črnovicah. Jassyu, Braili in drugod so se vršila velika zbo rovanja, ki so potekla brez incidenta in na katerih so bile sprejete sličnc resolucije kot v AIbi Juliji.
Zborovanju v AIbi Juliji so se pridružili tudi zastopniki rudniškega delavstva iz Resice in Petrošanija.
•'1111111111111111111
jj
Italia" prispela na ipltiberpe
V soboto zvečer je startal Nobile v Vadsoe za polet na Spitz-berge. — Ugodni vetrovi. — Slovo od Norveške.
Oslo, 6. maja. »Italia« je ob 13. uri pristala v Kingsbayu.
Vadso, 6. maja. Sinoči ob 20.31 ie »Italia« nadaljevala polet na Spitzber-ge. General Nobile je računal pri pristanku, da mu bo treba čakati le 24 ur na ponoven start, vendar pa se je vreme tako poslabšalo, da je moral ostati 35 ur. Zrakopilov je startal gladko in se je že po par minutah pojavil nad mestom. Po zadnjih poročilih je vreme nad Barentskim morjem tja do Spitz-bergov skoraj povsod ugodno razen manjših predelov, kijer lahno sneži. General Nobile upa, da bo priletel v
Kingsbay v 25 ali 30 urah. Že po eni uri je oddala »Italia« brezžično brzojavko, da je na krovu vse zdravo in da zrakoplov plove mirno.
Ko se je zvedelo po mestu, da bo »Italia« startala, se je zora/lo okoli zrakoplova mnogo občinstva. Med prvimi, ki so pozdravili odhajajočo posadko, je bil prefekt, ki ie izrazil generalu občudovanje Norvežanov nad novo eks-pedicijo na severni tečaj. Nobile se je do zadnjega razgovarjal z navzočimi. Malo po 20. uri je dal povelje za start. Množica je posadko živahno pozdravljala.
m
Zgoraj: Nobilov zrakoplov «Italia». — Spodaj: Hangar v Kingsbayu, kjer bo <rltalia» čakala na končni polet čez severni tečaj.
Zopet potres v Grčiji
Atene, 6. maja. Danes so bili v okolici Korinta zabeleženi štirje novi potresni sunki. Dasi potres tokrat ni bil posebno močan, je vendarle povzročil precejšnjo škodo in je v okolici Korinta porušil zadnje ostanke hiš. Človeških ; žrtev ni bilo ker je prebivalstvo že dav- i no zapustilo svoje razpadajoče domove j in prebiva na prostem.
Eksplozija peklenskega stroja v Sofiji
Soiija. 6. maja. Danes ie eksplodiral por' portalom Trgovske banke peklenski štrene da bi bil poškodoval poslopje. Eksph-z ia je bila izredno močna, tako da so pon-kale vse šipe na sosednili poslopjih. mcdi': mi tudi na rumunskem poslaništvu. O s* rilcu ni nobenega sledu. Povzročena ši:< da je neznatna.
Močna Jugoslavija najboljše jamstvo za
evropski mir
Joca Jovanovič o fašističnih imperialističnih ciljih v srednji in jugovzhodni Evropi. — Italijanska politika je že od nekdaj naperjena proti Jugoslovenom.
sko. Z istim ciljem vodi sedaj Italije pogajanja s Turčijo in Grčijo za sklenitev sličnih pogodb. Italija zahteva zas( nadmoč na Jadranu, na Balkanu, v srednji Evropi in Sredozemskem morju.
Naša politika mora biti ta. da ostane velika in močna Jugoslavija od Črnega in Egejskega do Jadranskega -morja. Nikdar ne smemo odstopiti od načela: »Balkan balkanskim narodom« kakor tudi ne smemo nikdar popustiti od tega, da je Jadransko morje jugoslovensko. Neodvisnost Albanije je glavni pogoj za konsolidaciju Balkana in za mir v srednji Evropi. Dokler Italija ne prizna teh naših zahtev, ne more biti naša prijateljica. Svoje predavanje ie končal joca Jovanovič z besedami: Ne verujem, da bi prišlo med nami in Italijo do vojne, ker bi Italija v tem trenutku padla v vrsto držav druge vrste.
Split, 6. maja. Na poziv tukajšnje ljudske univerze, je imel danes predsednik srbske zemlioradniške stranke, bivši srbski poslanik na Dunaju in v Londonu g. Joca Jovanovič v Narodnem gledališču predavanje o italijanski politiki na Balkanu ter o odnoša-jih med Jugoslavijo in Italijo.
Predavatelj je med drugim naglašal, da ograža Italija, odkar je postala velesila. samostojnost držav na Balkanu. Glavna njena akcija je naperjena proti Jugoslaviji. Navedel je številne primere iz polpretekle dobe ki dokazujejo za-hrbtnost italijanske politike. Četudi je Italija I. 1924. sklenila z Jugoslavijo prijateljski pakt, neprestano spletkari proti nam in zbira naše sovražnike. Tiranski pakt je naperjen v prvi vrsti proti Jugoslaviji, ravno isto tendenco pa ima tudi italijanska pogodba z Madžar-
Krvav pretep na občinski seji
V Bački so se v neki občini stepli Madžari in Srbi na seji občinskega sveta. — Štirje odborniki so bili nevarno ranjeni.
Subotica, 6. maja. V Molu pri Subotici je prišlo na seji občinskega sveta do krvavega pretepa, na katerem so bili štirje občinski odborniki tako težko ranjeni, da so jih mo< rali prepeljati v bolnico. Pretep je posle* dica nesrečne politike, ki jo vodi vlada v Vojvodini, kjer protežira Madžare proti domačim ljudem. Ko je župan sporočil, da je veliki župan razveljavil izvolitev občin« skih funkcijonarjev, je predsednik tamoš* nje organizacije madžarske stranke in ob-činski odbornik Vida zahteval, naj župan besedilo odloka prevede na madžarski je»
zik. Ostali občinski odborniki so proti temu odločno protestirali. V prerekanje, ki je nato nastalo med Madžari in zastopniki nacijonalnih strank, se j" vmešala tudi pu» blika, ki je obs ojap večinoma iz pristašev madžarske stranke. Končno je publika na« valila na občinske svetnike s stoli, nakar je nastal krvav pretep. Ko so prihiteli orož* niki, so našli na bojišču štiri težko ranjene občinske odbornike, med katerimi je bil tudi predsednik madžarske sti^nke Vida. Ranjence so morali prepeljati v bolnico.
-•■■iflllllllllEIlfllflfjiio
Odhod finančnega ministra v London
Beograd, 6. maja. V političnem življenju je vladalo danes popolno zatišje. V vladnem predsedstvu sta se dopoldne sestala ministrski predsednik g. Vukičevič in finančni minister g. dr. Markovič. Na konferenci sta razpravljala o inozemskem posojilu. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, odpotuje finančni minister v torek v Pariz odnos-no v London, da predloži v smislu sklenjene preliminarne pogodbe s posojilodajalcem v odobritev program javnih del. ki jih namerava vlada izvesti s tem posojilom.
Mlekarski kongres v Zagrebu
Zagreb, 6. maja. V prostorih kina »Music-hal« se je vršil danes kongres mlekarjev. Kongresa se je udeležilo nad 200 delegatov iz vse države. Posebno številno je bila zastopana Slovenija. Ministrstvo za poljedelstvo je zastopal inšpektor dr. Kosta Kon-d?6.
Kongres se je bavil z raznimi strokovnimi vprašanji, ki so v zvezi s povzdigo našega mlekarstva. Prof. dr. Filipovič je imel referat o svetovni mlekarski produkciji, Fran Krištof o mlekarski propagandi, ravnatelj Vekoslav Gortan pa je orisal organizacijo mlekarstva pri nas in potrebne reforme za povečanje mlekarske produkcije Nato je sledilo poučno predavanje inšpektorja Kon-ciiča, ki so ga tolmačile filmske slike. Kongres ie med drugim proglasil »Mlekarski list«, ki izhaja v Zagrebu, za glavno glasilo mlekarskega udruženja.
Udruženje novinarjev za zunanjo politiko
Beograd, 6. maja. Danes je bilo osnovano Udruženje jugoslovenskih novinarjev za zunanjo politiko. Za predsednika je bil izvoljen bivši zunanji minister dr. Ninčič, za tajnika pa urednik zagrebških »Novosti« Branko Denič. V nadzorstvo je med drugimi izvoljen poslanec dr. Kramer.
Poset češkoslovaških carinikov
Beograd. 6. maja. Danes so dospeli semkaj češkoslovaški cariniki pod vodstvom predsednika svojega udruženja g. Brančov-skega. da vrnejo poset jugoslovenskim carinikom. Iz Beograda odpotujejo najprej v Srbijo, nato pa bodo poselili ludi vsa ostala večja iugoslovenska mesta.
Požar v Pragi
Praga. 6. maia. Danes ob 1. popoldne ie nastal v tako zvani »češki halupi« na bivši narodopisni izložbi i<z leta 1897. požar, ki ie težko poškodoval poslopie in dvoriščno zgradbo. Streha je popolnoma zgorela, ^geni je najbrže nastal zaradi isker iz lo-omotive.
Velika nesreča na dirkališču.
r:idney, 5. maja. s. Na dirkališču v Rosse-ryu se ie zrušila tribuna. 300 oseb ie bilo in i enih.	!
»Kulturni boj" na Slovaškem
^ Bratislava. 5. maia. V Novem mestu na Vahu ie prišlo pred tamošnio aimnaziio do razbuljivih scen. Ravnateljstvo državne gimnazije ie priporočilo učencem, naj kupijo cenene izdaje čeških klasikov. Učenci višjih razredov so nato nakupili več del znanega češkega pisatelia Macharja. Nato so katoliške organizaciie obiavile članek, v katerem cčitajp ravnateljstvu, da razširja med učenci pohuišljive spise. Včeraj je po šolskem pouku prišlo približno 300 žensk pred gimnazijo. Vdrle so v poslop'e ter zasedle ravnateljsko pisarno. Izjavile so, da toliko časa ne bodo zapustile gimnazije, dokler iim ne bodo izročene vse knjigi pisatelja Macharja. Ko so ženske za-p-etile. da bodo demolirale pohištvo v rav-nistfcljevi pisarni, ie bilo pozvano orožni-štvo. ki ie ženske odstranilo iz noslopia.
Japonsko-kitajski konflikt
Tokio. 6. maja. Japonski generalni konzul v Tsinanfu poroča, da je bilo 12 japonskih vojakov ubitih in 30 ranjenih. Število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom znaša 14, med njimi tudi nekaj žensk. Tudi število ranjencev j,e zelo visoko. O žrtvah med inozemci do sedaj ni novih vesti. Japonska ojačenja so pod vodstvom generala Iva-kure včeraj prispela v Tsinanfu.
Kakor poroča angleški generalni konzul v Šanghaju iz dobro informiranega vira, si japonske oblasti prizadevajo, da bi ostal incident omejen samo na Tsinanfu, ker se boje. da bi se posledice pokazile tudi po drugih krajih. Vrhovne vojaške in mornariške oblasti so se posvetovale o položaju na Kitajskem. Akcija gre za tem, da bi Japonska pozvala vojskujoče v provinci Šantung, naj ustavijo boje, ker bo sicer Japonska zasedla provinco in železnice, dokler se položaj ne razčisti. Menijo, da bo treba poslati še eno divizijo na Kitajsko.
Tokio. 6. maja. Demisija notranjega ministra Cukija je bila sprejeta. Portfelj notranjega ministrstva je začasno prevzel ministrski predsednik Tanaka.
Trije kitajski oblastniki:
General Čangtsolin, general Čangkajšek in krščanski general Feng.
Uspeh nove slovenske drame
Novačanov «Herman Celjski» na ljubljanskem odru.
Sooča ie bila v dramskem gledališču krstna predstava Novačanove drame »Herman Celjski«. Bila je pravi gledališki dogodek, o čemer je pričeval za premijere nenavaden obisk. Gledališče je bik) nabito polno. V parterju so morali ob strani postaviti zasilne sedeže. Natlačen je bil dijaški parter, lože pa kažejo le ob izrednih gostovanjih tako svečano lice. Predstavo so obiskali ljubitelji slovenske drame iz Maribora in Celja ter iz mnogih bližnjih krajev izven Ljubljane. V gledališču je vladalo od začetka do konca animirano na9trojenje. Takoj po prvem dejanju se je jela publika razgrevati in po tretjem dejanju, ki je brez dvoma dramatsko in igralsko najmočnejše, so bili igralci in avtor deležni ovacij. kakor jih že dolgo nismo \ideli v naši drami. Dr. Novačan se je le po dolgem in burnem aplavzu odzval želji občinstva in se je pojavil pred za-storom. Njegovo temperamentno zahva-1 je vanje je vzbudilo še večje ovacije.
»Hermana« je zrežiral g. prof. Šest, glavne vloge pa so zasedene s prvovrstnimi člani naše drame: gg. Levar-
jem, Rogozom, Skrbiiiškom, Kraljem in drugimi. Vzlic skrbnim pripravam se zdi, da bi ta igra zahtevala še več študija in igralske poglobitve, da bi se izčrpali vsi dramatski in Čisto teaterski efekti, ki jih je avtor položil vanjo. Izmed glavnih oseb bodi omenjen Herman, ki ga je podal g. Levar naravnost dovršeno. Njegova kreacija bo ostala nepozabna. Dobro izdelan je tudi pater Melhijor g. Cesarja, zanimiv je Jošt So-teški g. Skrbmška. Ženske vloge so bile slabe, ansamblski nastopi (bičarji!) zgrešeni. Nadejati se je, da se bo nivo uprizoritve v teku nadaljnjih predstav nekoliko dvignil.
Oder je opremljen z novimi kulisami in historični kostumi nudijo pestre in efektne slike. Po Župančičevi »Veroniki« je Novačanov Herman nov uspel poizkus, da se zgodovina Celjanov pokaže v renesančni bujnosti.
Preverjeni smo, da bo »Herman« še marsikje navduševal množice in da ga bomo videli še na prostem — med razvalinami "celjskega gradu, da se »združi preteklost s sedanjostjo«!	B.
Borba narodnih železničarjev za stanovske
pravice
Občni zbor Društva jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev oblastne organizacije Ljubljana
Ljubljana, 6. maja.
V soboto so se sestali v Mestnem 'domu delegati za občni zbor oblastne organizacije UJNŽB Ljubljana. Sestanek je trajal od 15. do 21. Danes do-Ipoldne pa se je vršil v dvorani Okrožnega urada občni zbor, kateremu so prisostvovali številni delegati in člani oblastne organizacije UJNŽB Ljubljana ter delegat osrednjega odbora kakor tudi delegati oblastnih organizacij: Zagreb, Beograd in Subotica.
Iz govorov delegatov, tako podružnic UJNŽB Ljubljana, kakor tudi zastopnika osrednjega odbora in ostalih oblastnih organizacij UJNŽB je izzvenela najostrejša obtožba železniške uprave, ki z nezadostno prevdarnimi ukrepi in odločbami odvzema osobju že davno pridobljene pravice in dobrine, uveljavlja v prvi vrsti oni del zakona, ki je v škodo osobja, ne uveljavlja pa tudi onega dela zakona, ki nudi osobju vsaj delne materijelne koristi. Brezobzirno se osobje kaznuje s težkimi denarnimi kaznimi, dasiravno s svojimi dohodki niti izhajati ne more. Občni zbor je zavzel ostro stališče proti železniški upravi, ki je vzela železničarjem premoženje Gospodarske poslovalnice, ki ga reklamira za državno last. dasiravno so pred nedavnim časom funkcijonarji uprave izjavljali, da je to premoženje last železničarjev ljubljanskega ravnateljstva.
Občni zbor je podrobno razpravljal o zapostavljanju osobja, ki se mu nalaga nevzdržen turnus, ne dajejo se mu službene obleke, vozne ugodnosti, zadostni dopusti in se kratijo tudi druge pravice. Uprava ie brezobzirna napram delavcem, od katerih zahteva vršenje
službe v turnusih celo 24-24, namesto, da bi bili v službi po 16 ur, 32 ur pa prosti. Torej se ne upošteva Sumi delavnik.
Delegati oblastnih organizacij so soglasno pozdravljali borbenost ljubljanske organizacije ter povdarjali, da je rešitev nevzdržnih razmer na železnicah in odprava krivic odvisna le od močne organizacije. Kolikor moči bo imela organizacija, toliko pravic bodo imeli železničarji.
Občni zbor je soglasno izjavil svoje nezadovoljstvo s postopanjem železniške uprave, ki se je vsedla z zastopniki UJNŽB v juniju lanskega leta k razpravi o vseh točkah resolucije lanskoletnega kongresa UJNŽB v Subotici in ki je obravnavala v posebni od prometnega ministrstva določeni komisiji predloge in pritožbe UJNŽB. a vzlic vsem urgencam še do danes ni dala organizaciji prepisa zapisnika teh komisijo-nelnih razprav v pogled in pretres.
Občni zbor je pozval železničarje vse države na udejstvovanje v UJNŽB. na nepolitično strogo stanovsko strokovno delo za skupne koristi vseh jugoslovenskih železničarjev.
Delegatski zbor in občni zbor sta potekla v mirni, stvarni debati, v razpravljanju poročil in posameznih referatov, in sta pokazala, da se železničarji v UJNŽB zavedajo resnosti svoje nepolitične strokovne borbe za koristi svojega stanu.
Sprejeta je bila resolucija, ki izreka oblastnemu odboru zaupnico in mu stavlja v dolžnost, da izvojuie zahteve, ki jih je organizacija UJNŽB v svojih resolucijah in pismenih predlogih predložila pristojnim činiteljem.
• ■immmiiimimni""
Lepi uspehi sokolske izbirne tekme
za sestavo olimpijske vrste v Amsterdamu
Ljubljana, 6. maja.
Dopoldne se je vršila v Narodnem domu piva izbirna tekma za sestavo moške in ženske telovadne vrste, ki naj se udeleži telovadne tekme na Olimpijadi v Amsterdamu. Naravna stvar je, da je vladalo med sokolskim članstvom zelo veliko zanimanje za to prireditev, ki pomeni nekak prvi javni korak našega Sokolstva v pripravah za Amsterdam. Zato je bila vsa galerija telovadnice v Narodnem domu prav gosto zasedena, mnogo posetnikov pa je moralo zaradi pomanjkanja prostora oditi. — Opazili smo med gledalci člane zveznega starešinstva s podstarosfo br. Kajzeljem, dalje žup-nega starosto br. Marolta, društvene načelnike vseh ljubljanskih sokolskih društev in mnogo drugih.
Ob 9. je otvoril tekmo br. Smertnik v imenu zveznega tehniškega odbora in pozdravil vse tekmovalce in tekmovalke, ki so se prijavili. Članov je bilo skupno 12 iz naslednjih društev: Ljubljana — matica, Sokol I., Sušak in Celje, članic pa 17 iz matičnega društva, Sokola I., Celja in Metlike. Tekmo ie vodil zvezni načelnik br. dr. Mur-nik. sodili pa so pri članih bratje: Miklavc, Smertnik, Svetlič in Vidmar, pri članicah pa br. Poženel, sestre Jugova, Skalarjeva in Mužiova. — Vežbalo se je na vseh predpisanih orodjih, to je Člani na bradlji, drogu, konju na šir in krogih ter premetih na konju na šir, članice pa na bradlji in s preskoki na konju na šir. Za enkrat se j,e izbirna tekma vršila samo v obveznih vajah, pri drugi tekmi pa bodo klasificirane tudi poljubne vaje vseh posameznikov.
V splošnem moramo biti z rezultati tekme pri obeh vrstah zadovoljni. Člani so poka-Eali že sedaj mnogo resne in temeljite priprave, pa tudi članice streme, da dosežejo čim več uspehov.
Člansko vrsto so tvorili bratje: Gregorka, Zupan, Orel, Poljšak, Čioti, Primožič, Malej. Rožič, Porenta. Vilfan, Antonsievicz in Zn pančič. Doseženi rezultati pa so naslednji:
Sokol I.
I.	Br. Primožič, dosegel 58.93 točk ali 98.21 odstotka.
II.	Br. Malej, dosegel 57.65 točk ali 96.08 dst.
Ljublj. matica.
III. Br. Gregorka, dosegel 56.73 točk ali 94.55 odst.
Vsi ostali tekmovalci so dosegli preko 70 odstotkov, saj ima zadnji izmed njih celo 73.66 odst. Iz rezultatov je razvidno, da so vsi bratje pri zelo strogi klasifikaciji dosegli že o prvi priliki medsebojnega srečanja zelo ugodne uspehe.
Pri članicah, ki jih je bilo 17, so bile prve tri naslednje:
I.	S. Vera Kovačeva. Celje, dosegla od 110 točk 105.—.
II.	S. Maca Burgerjeva, Ljubljana, dosegla od 110 točk 104.125.
III.	S. Marta Podpacova, Sok. I., dosegla od 110 točk 98.25.
Najmanj doseženih točk je bilo 73.25, kar je tudi še zelo časten rezultat, ker znaša nad 70 odstotkov.
Podrobnejše poročilo prinese jutrišnje »Jutro«.
L Mikus
MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri.
Loura lo Plante
v senzacionalnem filmu
Grad strahov
Špijoni. Tajinstveni ogleduhi. Groza. Strah!
KINO IDEAL.
Vsako leto nas je za 24 milijonov več!
Človeštvo šteje danes blizu dve milijardi duš__L. 2165. bi bilo nad štirinajst milijard ljudi!
Človeški rod se množi od leta do leta. Prirastki gredo v milijone; diagram, prirejen na podlagi ugotovitev zadnjih let pravi, da nas bo — če pojde tako naprej — v osemdesetih letih dvakrat loliko, kolikor nas danes hodi po zemlji. Se 1. 1910. so našteli samo 1620 milijonov duš; 1. 1920 nas je bilo 1791 milijonov, 1. 1925. pa že 1895 milijonov; danes nas je skoro dve milijardi.
Letni prirastek človeštva znaša 24 milijonov duš
Tako pravijo čisto konkretne ugotovitve statistikov. V tej smeri napredovanja bo v 80ih letih še enkrat toliko prebivalcev na zemlji — namreč blizu 4 milijarde! 2e okrog 1. 2000. od katerega nismo več posebno daleč, bo človeški rod narasel na tri milijarde solznih dolincev. To število bo potem tako rapidno naraščalo, da bo 1. 2165 že nad štirinajst milijard prebivalcev na zemlji.
Ta dejstva so tako vznemirila nekatere ameriške učenjake, da so si začeli razbijati glavo, kaj bo potem, ko nas bo dvakrat in še večkrat toliko kakor danes. Profesor East. član univerze v Harvardu, je celo sedel za mizo in začel računati, če bo za ljudi dovolj prostora. Prišel je do zaključka, da bo
prostora na zemlji za vse dovolj!
Računi mu sicer niso povedali tega, toda zatekel se je k bibliji. Tam je odprl stran, kjer stoje Kristove besede: »Postite in množite se — v hiši Gospodovi je dovolj prostora za vse!< In dalje: »Bog ustvari črvička in mu pobarva lička.c
A ne le Sveto pismo, tudi druge knjige, ki jih kristjani ne cenimo toliko kolikor biblijo, govore in priporočajo pomnoževa-nje človeštva. Perzijci imajo n pr. Zend-Avesto, ki jim svetuje: »Vzemi si ženo dokler si mlad, star nimaš na svetu ničesar iskat.« Manu pa je izdal celo zapoved, ki se glasi: »Mož, ki ima sina, ;e zmagal nad vsem narodom, dosegel je nesmrtnost in uresničil svoje sanje po solneu.r
Kaj pa pravijo k temu
življenski pogoji na naši zemlji?
Njene produktivne sile so neizčrpne. Vendar se pojavlja vprašanje, kako se bodo prehranjevale nove ljudske množice, če jih bo tako ogromno število? Ali bo morda treba seči po Malthusovem pravilu in de-cimirati naraščaj? Nikakor ne! Vsako življenje je sveto in nedotakljivo; izkušnja pa nas uči, da je vse, kar se zgodi v človeškem rodu, smotreno, da se življenje ne prihiteva in da je vse, kar se dogaja, v nekem medsebojnem ravnovesju. Tudi glede prehrane se nam ni bati, da bi nam zmanjkalo tega ali onega; solnce, zemlja in dež skrbijo za vse, kar diši in je potrebno našim želodcem.
Narodi na primitivni stopnji
se hranijo povsem drugače kakor civiliziran«. Nekateri jedo zemljo in koreninice;
drugi žive samo od divjačine, tretji zopet sladek krompir in banane. Samo civiliziran človek je mnogostranski. razvajen in meša mesno hrano z rastlinsko ter si izmišlja rafinirane jedi. katerih narava sama ne nudi.
Utegne se pa zgoditi, da bo enkrat ua zemlji zmanjkalo vsega: živalske in rastlinske hrane. Kaj bo potem?
Hranili se bomo z elektriko.
Že slavni francoski kemik Berlhelot je napovedal, da bo človeštvo 1. 2000 zavživalo hrano le v kondenzirani obliki, v podobi zrnatih pastil, ki bodo združevale vse. kar nam je potrebno za ohranitev življenja. In ta hrana bo bolj zdrava kakor je dandanašnja. Tudi njeno pripravljanje bo mnogo enostavnejše kakor je sedaj. Vsebovala pa bo hrana samo tiste snovi, ki so za organizem potrebne — za kosilo ne bo treba sesti k mizi — potnik na železnici ali v zrakoplovu bo segel v žen. cdprl škatlico, pogoltnil zrnce in bo sit. Organizmu bo zadoščeno, lakola bo izginila. Toda tudi to ne bo prišlo tako kmalu. Časih se je mislilo, da so možnosti življenja in prehrane na zemlji omejene, danes pa vidimo, da ni mej ne v prostoru, niti glede živil. Preden bo namreč življenje prisililo človeka, da si najde hrano v zgoščeni obliki, bodo ljudje poskusili
posejati celo zemljo
in jo izkoristiti. 2e danes vidimo, da uspeva žito v hladnih deželah, na Finskem. Japonskem in v mrzli Kanadi. Sčasoma bodo te dežele tako rodovitne, da bodo tam. kjer leži danes leto in dan sneg, bogate žitnice Evrope in Amerike. Kadar bo Kanada rodila kakor se spodobi dobri zemlji, bo Imela
150 milijonov ljudi prebivalstva
njeno zrnje pa bo nasičevalo tudi ljudi drugih dežel, ki morda ne bodo mogle pridelovati žita. Avstralija pa je na glasu dežele, ki daje moko in ki se bo v tej snovi še bolj izpopolnila.
A tudi če bi zmanikalo žita, ne bo treba še takoi seči po kondenzirani električni hrani. Znano je n. pr., da so ekspedicije. ki so ostale v Afriki brez zrnja, živele od hrane, katero so si pripravljali ljudje iz neke moke. podobne rumenemu prahu. Ta moka se pridobiva iz neke sočivnate rastline. Sadež se stolče, nakar prileti iz njega rižasto zrnce. Tropične dežele rode na stotine rastlin, ki še niso preizkušene, ki pa vsebujejo izborna hranila
Po vsem tem se torej človeštvu ni baii, da mu je usojeno le kratko življenje. Razvojne možnosti so velikanske, velikanske so pa tudi življenske možnosti, radi česar so skrbi za bodočnost brez pomena — seveda le tedaj, če je vsakdo mož na svojem mestu in izpolnjuje nalogo, ki mu je bila dana.
• ■ i ■ 1111 ll 1111111111111......
Mlada žrtev pohotneža
Veliko razburjenje zagrebškega prebivalstva.
Zagreb, 6. maja.
Med prebivalstvom ie danes vzbudil splošno ogorčenje grd zločin, storjen iz pohote, katere žrtev ie Dostalo v maksi-mirskem Darku neko 14ietnn dekletce, doma iz Karlovca.
Dekle se je pred tremi dnevi odpeljalo iz Karlovca v Zagreb na obisk k svojemu stricu. Ker ie stric in teta nista mogli imeti stalno pod nadzorstvom, sta io včeraj po-popoidne samo pustila v park Maksimir, da si ogleda tamošnje prirodne lepote, posebno pa Zoološki vrt. Dekle si ie v Maksimiru vse ogledalo in ori tem ni niti slutilo, da io zasleduje neznan pohotnež. Ko se je dekle po končanem ogledu namestilo na neki samotni klopi se ii ie neznanec pri-b'ižal. prisedel k nji in navezal z njo pogovor. Spočetka sta se pogovarjala o vsakdanjih stvareh, kmalu pa ie neznanec začel dekle nadlegovati in ii nedvoumno vsiljevati svoio ljubezen. Dekle se je takoj dvignilo in hotelo oditi — a tisti hip ie pohotnež planil za njo. io vrgel na tla in jo zlorabii
Preden se ie dekle zavedlo zločina, je neznanec izginil. Boječ se sramote, strica in staršev, se ie dekle popolnoma obupano približalo malemu maksimirskemu iezeru in se vrglo v vodo.
V	bližini službujoči stražnik ie k sreči opazil obupni čin mladega dekleta. Alarmiral je pasante in z niih Domoč.io rešil mlado žrtev gotove smrti.
V	nezavestnem stanru ie bilo dekle z rešilnim avtom prepeljano v bolnico, kjer so jo po dolgotrajnem prizadevanju šele danes zopet obudili k zavesti. Ko se je nekoliko opomogla, ie zasliševalnim organom iokaie izpovedala svoi žalostni doživljaj. Med pripovedovalcem se je ponovno tako razburila, da so io komaj pomirili Zdai je izven nevarnosti.
Na podlagi opisa, ki ga ie podala napadena. ie policija tako uvedla zasledovanje neznanega pohotneža. vendar ga danes še ni iztaknila. V Zagrebu vlada radi tega ne-čuvenega napada v enem naibolj priljubljenih zagrebških sprehaiališč veliko ogorčenje nad zločincem in splošno pomilovanje nesrečne žrtve drzneza pohotneža.
Srečen izid ljubezenske
tragedije
Murska Sobota. 6. maja.
Posestnikov sin Ivan Maček iz Predanov-cev v Prekmurju se je strastno zaljubil v brhko posestnikovo hčer Hermino Božičevo iz Pucincev. Hotel jo je na vsak način dobiti za ženo, o čemer pa dekletovi starši niso hoteli ničesar slišati. Minuli četrtek je fant zopet prišel na obisk na dekletov dom, toda starši so ostali pri svojem in ponovno odklonili njegovo prošnjo za dekletovo roko.
Ko je Maček videl, da so zaman njegove prošnje, ga je to tako užalilo, da je sklenil na licu mesta končati svoje življenje. Snel je s stene nabito puško, nameril si jo v glavo in hotel sprožiti. Toda še urnejša, kakor on, je bila njegova ljubljenka. S preži ran jem nevarnosti za lastno življenje je prijela za puškino cev in jo odvrnila od nrvotne smeri pri tem se je puška sprožila in dekletova roka se je povesila z razbito .dlanjo, vsa krvava.
Preden so se dekletovi starši zavedli, kaj se je pravzaprav zgodilo, sta oba zaljubljenca stekla proti Pucinskemu potoku, da utopila v narastlib valovih svojo ljubezensko bolest. K sreči so ju domačini prehiteli, na kar sta oba morala v Mursko Soboto: dekle v bolnico, fant pa v preiskovalni zapor. Ko so ga zaslišali, so ga takoj izpustili. Iz zapora domov grede je Maček obiskal dekleta v bolnici, kjer bo moralo ostati še dlje časa, ker je njena roka precej poškodovana. Fant sedaj upa. da se bodo slarši omehčali in mu dali dekle, brez katerega, kakor je mnenja, ne more živeti.
Nedeljski lovec: »Kje pa ste ustrelili to?»
Koncert za žrtve potresa na Bolgarskem
V sredo, 9. L m, bo v Unionski dvorani koncert na korist žrtvam potresa na Bolgarskem. Koncert se vrši pod pokroviteljstvom krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, spored pa izvajajo operni solisti, operni orkester in pa pevski zbor Glasbene Matice ljubljauske. Operni solisti zapojejo več samospevov s spremi j ^vanjem klavirja, operni orkester tri simfonične skladbe, medtem 2 bolgarska plesa, pevski zbor Glasbene Matice pa del svojega koncertnega programa s češkoslovaške turneje. Koncert bo izredno zanimiv ne glede na dobrodelni namen, ki ga ima akcija. Obisk najtopleje priporočamo, vstopnice po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni.
Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo
se je vršil včeraj v Celju ob prav mnogo-brojui udeležbi društvenih članov iz vse Slovenije. I'o pozdravu predsednika g-Rohrmanna na vse navzoče, osobito zastopnike vlade ter mariborskega in ljubljanskega oblastnega odbora ter mesta Celje, 6ta podala društveni tajnik viš. nadzornik Škulj in društveni blagajnik prof. Verbič obširni poročili, ki so ju zborovala sprejeli z odobravanjem. Sledila je volitev novega odbora ter je bil z malo izpremembo izvoljen per acclamationem ves stari odbor. Pri posameznih predlogih raznih podružnic se je razvila prav živahna, toda mirna in stvarna debata.
Ob 13. je bil banket v Narodnem domu <ib marljivem sviranju celjske godbe, ki j«1 do-šle udeležnike sprejela tudi dopoldne ob prihodu vlaka.
Trgovec z dekleti prodal lastno ženo in taščo
Na begu pred berlinsko policijo aretiran na Poljskem v vlaku.
Policija v Varšavi je te dni aretirala trgovca z dekleti, lastnika javne hiše v nekem južno ameriškem oristanišču Jakoba Zajzmana, ki je prodal javni hiši v Buenos-Airesih svojo lastno ženo in taščo.
Zajcman je leta 1926 obiskal Poljsko ko: bogat industrijalec. Na plesu se ie spoznal s krasotico Estero Weinzovo. 16 letno hčerko vdove Sare Weinzove. Zaicman je začel posečati dom lepe vdove, ki ie mogla kljub svojim 36. letom, kar se tiče lepote, uspešno konkurirati tudi svoii hčerki, in ni skrival namere, da se poroči z Estero. Nekega dne si io ie izDrosil. Cez več tednov se je vršila svatba, nakar sta Doročenca odpotovala v inozemstvo. Po dveh mesecih je gospa Sara prejela pismo od hčere, v kateri io ie ta skupaj s svoiim možeir pozvala, naj ju obišče v Buenos-Airesih Gospa Sara je prodala svoio hišo in se podala na pot. Po več mesecih ie prejel? njena sestra, ki živi v Berlinu, pismo. \ katerem ji je sestra Sara javila neverjetne stvari. »Mi smo v javni hiši. Zajzmar me ie prodal skupai z Estero. Reši nas .. .<
Sestra nesrečne žene ie o tem obvestile berlinsko policijo in ko se ie Zaicman če? poldrugo leto vrnil v Evropo, mu je tako: bila na sledu varnostna oblast Zaicman ie zaslutil nevarnost in ie hitro pobegnil iz Berlina na Poljsko, kier ie bil aretiran v vlaku. Pri njem so našli dva notna lista na razna imena
Grozodejstva blaznega orožnika
Ustrelil 4 ljudi, smrtno-nevarno ranil 1 in si slednjič pognal kroglo v glavo.
Iz Budimpešte poročajo: V občini Bata je nenadoma znorel orožniški stražmojster Kovacz, ko .ie snažil puško na dvorišču orožniške postaje. Ko je stooil na dvorišče častniški namestnik, ga ie nori stražmojster takoj ustrelil. Strel je privabil ženo ustreljenega, na katero ie Kovacz istotako ustrelil in io smrtno nevarno ranil. Kovacz ie šel nato v kuhinjo, kier ie ustrelil na kuharico in io usmrtil. V sobi moštva sc je nato preskrbel z novimi Datroni m odšel s puško v vas. da bi oo vrsti obračunal s svojimi sovražniki. Ko je medootoma srečal svojega tovariša orožnika, ie pomeril nanj in ga ustrelil. V vaški gostilni je spil pol litra vina in hotel zatem vlomiti v občinsko pisarno, ki pa ie bila zaorta. Odšel je nato v poslovalnico Hangva-družbe. kjer je ustrelil poslovodjo, nakar ie zaDustil vas in se podal v sosedno občino. Medtem se je več orožnikov vrnilo domov in odšlo na skupno zasledovanje blaznega tovariša. Ko so Kovacza dohiteli. 5e ta naglo pomeril s puško v glavo in se usmrtil.
Kofetarsko stoletje
Neki Francoz nazivlie kavo eden temeljnih kamenov družabnega življenja. Za našo državo velja to morda še boli. Pri nph kakor pri nas se snuje in kuie vse v kavarni. »Kafarnaum« ie rodišče listov, knjig, dramatskih iger. Na Francoskem se ie celo prekucija zaplodila v znatnemu kave. Devetnajsti vek. se lahko reče. je novinarski in kavarniški... Blaeodušni sadež prihaja menda iz Etiiopiie. Odkritje te vonirve rastline se vobče pripisuje oastiriu, ki je zapazil izredno živahnost Pri ovcah, kadar so se nazobale zrn in zelenia steblikovine, nazvane kavovec. Arabska k a h u a se je po 15. stoletju razširila po vsem iztoku. Na Francosko ie Drišla 1654. v Parizu so jo rabili šele 1669. navzlic prvemu mnenju zdravnikov. Po salonih so tedanji ko-fetarji nosili s seboj svoievrstne vrče in vsak si ie sam pripravljal svoio »moko« kot pozneje še Balazac. Onda ie prihajala iz mesta Moke. zato ta naziv. Dandanes se je os proizvodnje znatno premaknila. Pri nas prav stari ljudje pomniio. kako ie bahata mati županja pristavila poln lonec kavnega zrnja k ogniu. meneč, da se uživa kakor bob ili grah. S kakšno nažnio so si njega dni pripravliali voniavo pijačo ljudje kot Voltaire. Beaumarchais ali stoletni Pontenelle. ki se ie nekoč iziavil: »Ne vem. ie li res. da bi kava škodila. Ampak nad 80 let io že srebljem in vsak dan se mi zdi boliša«
Zadnji pomoček
Mati svoii priiateliici' »Pa res ne vem. kai nai počnem s svoio hčerio Girelo: kuhati ali orati ne more in ne mara šivati in krpati se ii tudi noče — druzo mi ne preostaja, kakor da io čimprej omožim. rl ■
\
»Ponedeljek* št. 19
3
Ponedeljek 7. V. 1928
Dve zmagi in dva poraza naših nogometnih reprezentanc
Reprezentanci Gradca v Ljubljani in Mariboru. — Zlati pokal kralja Aleksandra zasiguran Ju
goslaviji. — Poraz naše druge reprezentance na Dunaju.
Ljubljana - Gradec 5:2 (2' 2)
Včerajšnja medmestna tekma je doprinesla ljubljanskemu uozometu lep uspeh, kaJtršnega doslej še nismo dosezii. Čeprav moštvu Ljubljane, odnosno napadalni trio ni bil srečno sestavljen, vendar so dati vsi igrald vse iz sebe, da si pribore uspeh, ki ni izostal. Osromni del težke za dela je opravila obramba in krilska vrsta* V obrambnem triu sta se izkazala Janči-za,j i'n Pleš; posebno prvi je lovil v prvem polčas"- ko je bL! prepuščen samemu sebi, nevarne strele mirno in sigurno. Neumorni Slamič je bil enako dober v obrambi in napadu. Visoke žoge je dosledno pobiral. Od stranskih krilcev je bil Zemljak boljši od Ladota, ki je igral .posebno v prvem polčasu precej šibko ter je bil skupno z Pečnikom najslabši mož v prvem delu igre.
.Mnogo togjte je doprinesel naš napadalni trio precejšnjemu številu prisotne publike. Oman se je sicer trudil, da bi unesel v napad-sistem, kar se mu pa ni posrečilo. Deloma je bil temu tudi sam kriv, ker v odločilnih trenutkih ni bil na mestu. Verovšek se v levi zvezi ni znašel, ker zanj ni to mesto. Pozneje, v drugem polčasu, je bolj ugajal na svojem starem mestu kot branilec. Šiška je sicer dober strelec, toda tehnično slab. Nadvse izboren je bil Jug na desnem krilu. Odkrito povedano: zasluga, da je Ljubljana zmagala, je večjidel njegova. In te bi v naši napadalni vrsti stal drugi trio, bi Gradec odšel z še večjim porazom z igrišča. Res je, da ima Jug še precej napak, ki se jih bo moral otresti, če hoče postati prvovrsten igralec, toda zaenkrat nimamo za desno krilo boljšega. Medlo siiko je podal o sebi Doberlet tako na krilu kot v drugem polčasu v levi zvezi. Kariž, ki je vstopil v drugem delu igre, ni imel prilike, da bi se izkazal, ker se je forsirala desna stran napada.
Gradčan; so predvedli takoj v začetku .lepo k o rabina tor no igro ter v tem polčasu večji del prevladovali. S svojo precizno kombinacijo so precej zmešali našo obrambo ter v tem delu dosegli oba gola. Ugajala je njih obramba, posebno vratar. Desni branilec je bil boljši i>d svojega partnerja. V krilski vrsti se je izkazal srednji krilec, ki pa je v drugem polčasu omagal. Oba stranska krilca sta zadostila svoji nalogi samo v prvem polčasu. Najboljši del gra-škega moštva je bil napadalni kvintet, ki pa je v drugem polčasu igral zelo raztrgano. Dobri s;a bili obe krili, zelo dober je tudi srednji napadalec, dočim sta obe zvezi brez potrebnega ostrega strela. V splošnem niso gostje predvedli take igre, kakor se je od njih pričakovalo ter so v tem pogledu precej razočarali.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Ljubljana: Jančigaj (Prim.), Pleš (11.), Pečnik (Prim.) — Zemljak, Slamič (oba Prim.), Lado (11.), Jug (Prim.), Šiška, Oman, Verovšek, Doberlet (vsi Ilir.). V drugem polčasu je prešel Verovšek na mesto Pečnika, Kariž (Prim.) na levo krilo.
Graz: Melferich (Sturm) — Quastler (Hakoah), DoLler (Sturm), Fasching, Stang (oba GAK), Furst (Hakoah) — Gert (St.), Eimer (Strsb.), Ptaček (GAK), Kraus, Prusting (oba Hakoah). V dragem polčasu je Helfericha zamenjal Kraus I (Hakoah).
Početni udarec ima Lb. Gr. takoj napade, konča v outu. Protinapad Lb. obrani Gr. V 2. min. Jančigaj brani. Graz napada, Jančigaj brani. V 5. min. zopet Jančigaj krasno brani. Graz stalno napada in v 6. min. strelja srednji napadalec Gr. neubranljivo prvi gol. Lb. vrača, ripostira G. V S. min. kot proti Lb., ki ga obrani. V isti min. napad proti Gr., Šiška in Jug zastreliata. Gr. ponovno napada do 11. min., ko vrača Lb. Nevaren napad Lb. konča v outu. Ponovno napada Lb.; v 14. min. lep center Juga ostane neizkoriščen. Trio Lb. igra slabo. V 17. min. nevaren napad Gr. konča v outu. V 19. min. center Juga, vratar Gr. šibko odbije, Šiška okleva in zastrelja ugodno situacijo. V 22. min. prodor Šiške, ki zastrelja. Graz vrača ter stalno napada. V 26. min. Jančigaj krasno obrani v kot, ki ga Gr. ne izrabi. V 27. min. lepa kombinacijska poteza Gr., desna zveza pre-d ribi a obrambo in zabije neubranljivo drugi gol za Graz. V 2S. min. prodre Zemljak kot haili do protrvnih vrat, ostro strelja, žoga se odbije od vratarja, Oman beleži prvi gol za Lb. V 28. min. prodre Graz, Jančigaj krasno brani. V 29. min. Šiška dobi sam žogo, a strelja v out. Gr. ponovno v napadu. V 34. min. se nudi Doberle-
tu ugodna šanca, ki jo ne izkoristi. Scrumage pred vrati gostov, Šiška strelja v vratarja. V 38. min. kot proti Grazu, lep center Doberleta zabije Jug v lepem skoku z glavo v out. Graz vrača, Lb. brani. V 39. min. dobi žogo Verovšek, ki v teku zabije drugi gol za Lb. Graz napada. Gr. skuša doseči vodilni gol. Obojestranski napadi do konca polčasa brezuspešni.
II. polčas: Takojšnji napad Gr. konča v ofi-sidu. Napad Lb. konča s kotom, ki ga Gr. odbije. Lb. forsira desno stran napada. V 3. min. dobi Jug žogo, v hitrem teku ostro strelja, vratar gostov odbije, Oman je na mestu in zabije 3. gol za Lb. V 4. min. se ponovi ista slika. Jug sijajno centrira in Šiška zabije 4. gol. V 7. in 8. min. je zopet Jug v akciji. Njegovi streli in centeršuti spravljajo gol gostov -v nevarnost. V 9. min. prodre Gr., soloakcija konča v outu. V 10. min. prva lepa komb. akcija našega tria. Omanov strel obrani vratar Gr. v kot. Jug krasno strelja, Graz odbije. V 12. min. diktira sodnik enajstmetrovko proti gostom radi dvomljivega foula, katero pretvori Doberlet, čeprav zahteva publika, naj se strelja v out, v 5. gol. V 16. min. zopet Jug v akciji, žoga se odbije od prečke, ujame Kariž, ki tudi strelja v — prečko. Lb. stalno v napadu. Trio Lb. ni na mestu. V 19. min. zastrelja Jug iz največje bližine. Neplodna igra tria Lb. V 23. min. konča napad gostov s foulom, Jug v isti min. v offsidu.
V	25. min. lepa akcija Zemljak, Jug, Šiška, ki strelja ostro v prečko. V 30. min. prodre solo Šiška, ki je stal v offsidu, strelja v vratarja, žoga se odbije v kot, ki ga Lb. ne izrabi. V 37. min. grd foui Doberleta. Graz prodira, a brez uspeha. Obojestranski napadi brezuspešni. Proti koncu izsili Graz kot, sodnik odžvižga konec
Tekma se je odigrala na razmočenem igrišču Ilirije. Prisostvovalo je igri precejšnje število publike, kljub temu, da je ves čas rahlo deževalo.
Igro je vodil g. Vodišeik. Proti gostom je bil večkrat prestrog, a tudi v pogledu offsida je
večkrat grešil.
Jugoslavija - Rumunija 3:1(3:0)
Beograd, 6. maja. Jugoslovanska nogo« rnetna reprezentanca, ki je igrala proti nw munski, si je danes izvojevala zelo drago* ceno zmago, s katero je podano jamstvo, da bo zlati pokal kralja prešel v našo po* sest. Za tekmo je sicer v tukajšnjih krogih vladalo veliko zanimanje, vendar pa je bil obisk zaradi slabega vremena precej pičel.
Tekma, pri kateri je bilo jugoslovansko moštvo ves čas v premoči, je bila napeta kljub temu, da se zaradi blatnega igrišča ni mogla igra prav razviti.
Gradec - Maribor 3:1 (2:0)
V lepi odprti igri je Gradec zasluženo zmagal, ker je bil njegov napad odločnejši pred golom.
Gostje so nastopili v naslednji postavi: Brfin-ner—Stanek I, Kahr—Angerer, Kastrun, Lamot —Riedner, Reiter, Kowanda, Stetakogler, Sta-nek II.
Vratar graškega moštva je bil izboren in ima veliko zaslugo za uspeh gostov. Obramba je bila sigurna, tudi krilca vrsta je popolnoma odgovarjala, podajajoč napadu uporabljive žoge. Napad s svojim vodjo Kowando se je hitro znašel na mokrem terenu. Forsirala se Je pol nizka igra s hitrhnj pasi na krila. Stanek II (levo krilo) je bil najnevarnejši v napadu in Je tudi on dosegel dva lepa gola. Koristno sta igrala Stein-kogler in Riedner, dočim Je bil Reiter precej slab.
Za Maribor so nastopili: Pelko—Barlovič, Un-terreiter—Hreščak Justi, Fraogeš, BrOckl—Pavlin (Rapid), Hreščak Gujo—Pavlin (Maribor), Vodeb in Bertoncelj. Vratar je izvzemši eno napako, ki je vodila do gola, bil Jako dober. Obramba sigurna, krilska vrsta požrtvovalna.
V	napadu ni funkcioniralo vse, kot bi bilo treba, ker se igralci niso prilagodili terenu in niso forsirali kril. Spustili so neštete šanse in bi bil rezultat lahko ugodnejši za Maribor, če bi bili izrabili le del teh lepih prilik. Kljub slabemu vremenu je tekma vzbudila veliko zanimanje Jn je bilo navzoče precej publike.
Kratek potek igre: V 17. min. Je Stanek II.
dosegel prvi gol za Gradec. Maribor spusti več sigurnih šans. V 43. min prisodi sodnik enajstmetrovko proti Mariboru, ki Jo Kowanda sigurno Izpremeni v drugi gol. Polčas 2:0. V 15. min. drugega polčasa indirekten prosti strel proti Gradcu v kazenskem prostoru, ki ga Unter-reiter lepo strelja in Vodeb izpremeni v edini gol za Maribor. V 35. min. doseže Stanek II tretji gol za Gradec.
Tekmo je sodil dr. Planrnšek dobro in ob-i ;!<tivno
Predtekma: Prva mladina I SSK Maribora proti prvi mladini Železničarjev 4:1 (2:1). Sodil g. Vesnaver.
Avstrija - Jugoslavija 3:0(1:0)
Dunaj, 6. maja. Pri današnji tekmi med avstrijsko in jugoslovansko reprezentanco so Avstrijci z lahkoto dosegli docela zaslu« ženo zmago.
Moštvi sta nastopili v naslednjih posta« vah:
Avstrija: Hiden (WAC) — Graf (Au. stria), Szoldatics (Simmering) — Schneider (Austria), Smitik (Rapid). Schott (Admira)
—	Cutti, Sindelar (oba (Austria\ Kuthan (Rapid), Juranič (FAC) Giebisch (Vienna).
Jugoslavija: Mihelčič — Mitrovič, Beleslin
—	Hitrec, Premrl, Petrovič — Babič I., Ba* bič II., Perška, Cindrič, Giller.
Avstrijci so bili skoraj vedno v premoči. V njihovi obrambi se je odlikoval zlasti Graf, v krilski vrsti sta bila Schneider in Schott najboljša. Zelo spretno je vodil av« strijsko napadalno vrsto znani Kuthan, ki je bil v odlični formi
Pri Jugoslovanih je najbolj ugajal Per» ška. Brata Babič sta izvedla nekaj lepih kombinacij. Srednji krilec Premrl je na du» najskih tleh igral že mnogo bolje. Najjačja opora jugoslovanskega moštva je bil vratar Mihelčič. Branilca sta igrala nekoliko ostro.
V 26. minuti pretvori Schneider prosti strel v prvi gol za Austrijo. Oba gola dru« gega polčasa je zabil Juranič v 7. in 23. mi« nutl Sodil je češkoslovaški sodnik Zeni« šek. 15.000 gledalcev.
Avstrija : Madžarska 5 : 5 (2 : 4)
Budimpešta, 6. maja. Pred 40.000 gledalci se je danes vršila meddržavna tekma Av« strija — Madžarska, ki je s 5 : 5 ostala ne« odločena. Sodnik radi off side ni priznal treh golov Avstrijcev.
Ostale nogometne tekme
Bratislava: Dunaj : Bratislava 6 : 0.
Bazel: Švica : Nizozemska 2 : 1 (1 : 1).
Praga: Vršovice : Viktorija Žižkov 1 : 0 (1 : 0). Sparta Kladno : Sparta Košice 1 : 0 (1 : 0), Slavija : \Viszla (Krakov) 5 : 0 (0 : 0).
Daviš cup
Budimpešta, 6. maja. V boju z Norveža« ni sta danes Takats in Kehrling zmagala nad Christoffersenom, ozir. Torkildscnom. Madžari so torej zmagali v pn i rundi 5 : 0 in nastopijo v drugi rundi proti zmagovalcu mateha Irska — Holandska.
Highburg, 6. maja. Danes sta Higgs in Gregory po težki borbi zmagala nad Argen* tincema Robsonom ozir. Boycem. oba v štirih setih. Anglija, ki je mateh dobila
4	: 1, nastopi v prihodnji rundi proti Jugo« slaviji ali pa proti Finski.
Miinchen, 6. maja. Nemčija : Grška 4:1. Nemčija nastopi v prihodnji rundi proti Španiji.
Varšava, 6. maja. Prva runda med Dan' sko in Poljsko se je končala z zmago Dan« cev 5 : 0. V prihodnji rundi igrajo Danci z Avstrijo.
Bukarešta, 6. maja. Rumunija : Belgija
5	: 0 (!)._
Špecijalni artistični atelje za črko* slikarstvo
PRISTOU & BRICEU
LJUBLJANA, Resljeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908.
Florijanova nedelja v deževju
Nekaj običajnega uvoda o vremenu, promenadi in kavarni. Gasilsko slavje. — Policijska in ostala kronika.
LJubljana. 6. maja.
čudna nedelja. Mrzla in grenka Dosebno za mai Dež včeraj, dež danes. Ves dan od jutra do večera Dar ur v tankih ostrih curkih. nato zooet Drseč in mezlen. kakor ne-zaželjen blagoslov. ki moti in zadržuie oo-inlad. Celo zelenje dreves se zdi nekam nreveč sočno in kosi pod Tivolliem in na vrtovih vil v obkrožiu mesta so nekam melanholični Enako taščice, ščinkavci in se-nice otresajo mokre Deroti Dod listi dreves in se žalostno čebliaje Domenkuieio o lepših dnevih.
Dežuje... Gradaščica, Curnovec. Mali STaben in drugi Dritoki Ljubljanice vale v njeno strugo umazano brozgo in ona sama se oeni v naraščajoči sili rjavih valov.
Nebo nad mestom ie svinčeno sivo iz dneva v noč. Prisijati noče solnce in ne zamiglja nobena zvezda, ulica je tekom dopoldne še nekam živahna, toda kmalu promet omrtvi in obrazi se rišejo samo še za šipami kavarniških oken. Tam je godba, vonj sveže kave se meša z vonjem cigaret in parfuma oomladanskih toalet ki se razkazujejo v kavarni, ker ne morejo Daradi-rati na promenadi. . A iz gostiln se Dopoldne in še bolj Droti večeru oglaša oetje. Tu in tam zahrešči tudi harmonika, včasi poskočna potem zopet bolj otožno. Dolz-čas...
★
Mnogo ie trpel zaradi slabega vremena znameniti vsakoletni »Gjurgjevdanski ura-nak« našega vojaštva. Pogumno Da so se izkazali gasilci ljubljanske žuoe. ki so se zbrali iz vseh občin ljubljanske okolice in slavili svoiega oatrona sv. Florijana. Zju-trai so se sestali zastopniki in člani raznih gasilskih društev ored staroslavno šent-florjansko cerkvijo kjer ie celebriral mašo kanonik dr Mihael Opeka ki ie star član gasilskega društva. Ministrirala sta dva gasilca. Po opravilu se ie izored cerkve razvil prav dostojen sprevod do glavnih ulicah mesta. V sDrevodu sta bili dve godbi, železničarska »Sloga« in »Gradaščica«. Pred Mestnim domom ie bil razstop. nakar se ie g. tajnik šolski upravitelj Mikuš iz Brezovice zahvalil za gasilsko disciplino in za obilno udeležbo kllub slabemu vremenu. Nato se ie vršil občni zbor ljubljanske gasilske župe. ki ie trajal Doldrugo uro. Glavno ie bilo vprašanje udeležbe naših gasilcev na vseslovanskem gasilskem zletu. Tajnik g. Mikuš ie Dodal Drav zanimiva Doročila o tajniškem in blagajniškem poslovanju. Končno je bil z vzklikom ponovno izvoljen stari odbor.
*
Dopoldne so prodajali v Ljubljani na vseh vogalih tablice za tombolo Doštnih nameščencev. ki so nameravali oričarati za Dopoldne lepo vreme, pa se lih nebo ni usmililo. Oder na Kongresnem trgu in prostor okrog njega ie ostal do 15 prazen, na lesu pa je naznanjal lepak, da naj pridejo ljudje po prašička, kolo. šivalni stroi in druge dobitke orihodnio nedelio.
Posebno so se danes iezile naše Nežike. Francke in Micke. Moj bog. ves teden so se sukale po kuhinlah. v drvarnicah in sobanah. čistile, kuhale in hreoenele do Janezu. Jožetu ali Francetu, ki lih oopelje v nedeljo v bližnjo okolico na »špancir«. Pa se je vse skupaj začelo in nehalo samo s kinematografom ... Radi slabega vremena ie odpadlo celo tradicionalno Jurjevanje na Gradu.
Tudi druga ljublianska publika ni imela od nedelje užitka. Z izleti ni bilo nič in kimati je bilo treba, kakor rečeno, do kavarnah. gostilnah ali v domačem zapečku. Pač — v gledališču smo se popoldne gnetli, prav gnetli pri »Grofici Marici« in zvečer v drami pred »Hermanom Celjskim«. UsDeh kolosalen. užitek neizrekljiv. Na »Hermana« in njegove so bili Ljubljančani tako Donosni. da so i>o odhodu iz gledališča v navdušenih pogovorih oozabili celo odoirati dežnike. Zvečer se ie namreč deževje nekoliko uneslo.
*
Nedelja ie Dotekla v splošnem mirno, brez posebnih dogodkov. Kljub slabemu vremenu Da se niso dali ugnati v kozji rog razni zmikavti in svedrovci Ne od črne
Smučanje,žabje fare' v Julijskih Alpah
Naša {ara, dovolite, da vas seznanim, obstoja iz naslednjih članov: Na čelu ji stoji gospod župan z gospo županjo, ostali se pa uvrstijo približno takole: podžupan, podžupanja, tajnik, tajnica, advokat, gospod iz ministrstva, longa in stric. Razen podžupana so se vsi udeležeili izleta in njegova boljša polovica je zato zelo pogrešala svojega možička.
V petek, kakor običajno, ie prišla županja s predlogi, da bi bilo dobro odriniti na Staničevo kočo. Vsi smo bili zato. kajti nihče nima korajže. da se protivi strogemu pogledu naše županje. Zbrali smo se ob določeni uri ter se peljali na Gorenjsko.
Do Dovjega smo se pripeljali korpora-tivno, toda komaj smo izstopili, so nekateri farani popihali urnih krač naorej. Zadnji so bili stric, longa in podžupania. ki so zelo polagoma nadaljevali Dot. AH pomislite — niso hodili pol ure. je začel stric »ja-inrati«, kako je lačen, ter se začel pritoževati, da še ni nič večerjal. Seveda, podžupanja je vedela za stričevo potičko, ki se je šopirila v nahrbtniku in začela tudi ona »vleči« s stričkom. ker ie bila trdno uver-jena, da ji bo dal vsaj malo Dokusiti — pa ni bilo nič in menda ji ie se danes žal, da je takrat tako pritrjevala »Ie naiejmo se«, da bomo lažje hodili. Prepričani smo, da bi ga trdovratno pustila gladovrti, če bi vedela, da. se bo tako zgodilo.
Ko smo prišli v bajto, so pobegli farani že pripravili čaj. ki ie ostanek partije spravil v pravo planinsko razpoloženje. Noč je bila brez sna.
Zjutraj nekako ob sedmih smo se napotili, da čim prej dosežemo smoter. Pot nas je peljala po gromadah plazov, ki so prejšnji dan drveli po pobočju Vernerja ter ugrabljali vse. kar jih le oviralo pri izvrševanju svojih dolžnosti. Pogled ie bil veličasten in marsikateri ie komaj slišno trepetal besede: »kai. ko bi se sedaj odtrgala snežna plast, kai storiti«? Nenadoma nas je zagrnila megla in vidna Je bila le gaz. ki se je speniala pred nami in nas privedla do zaželjene koče. Ni nam bilo mož-
no opazovati terena. Zadovoljili smo se ter ostali v koči ves večer. Nismo se dolgočasili. Gospod župan nam le nudil tragikomične prizore. Le tu pa tam se nam je zmračilo čelo ob misli, kaj storiti jutri, ako bo slabo vreme. Ob deseti uri ie bilo konec vseh predstav in gospod oskrbnik nam le pripravil udobna, toda precej tesna ležišča. Trudil se je, kolikor le bflo možno in težko je bilo spraviti tako drhal k počitku. Ker so pa vsi turisti vajeni stroge discipline, ni bilo potrebno za posredovanje nikakšnega varnostnega organa in točno ob 10. uri se je pričelo smrčanje.
Drugo jutro so se oglašali sedaj eden, sedaj drugi ter se pritoževali, kdo je tako smrčal. Vstajali smo kakor polži ter polagoma lezli eden za drugim iz skupnega ležišča. Pravega razpoloženja ni bilo. Življenje je prišlo v nas, ko smo stopili pred kočo. Vedro nebo, solnce je pripekalo, očak Triglav je ponosno razkazoval teren. Ni bilo časa zajtrkovati. vsak .ie hotel pokazati kaj zna, seveda tudi jaz hitim po smučke ter se hočem postaviti, češ. sedai me poglejte začetnico in kako dobro vozim. Ali bila je prava smola. Pri prvem poskusu »telemaTka« napravim »telebenmark« — pri poskusu kristijanije, ki ne razlikujem hitre, počasne in čiste in kal še vem kakšne sorte so, sama ne vem kako to, zopet padem. O kristijanaji mi je znano le toliko, da je potrebno z zadnlim delom telesa na--praviti gesto prav afektirane frailice in s tem je dosežena sprememba smeri. Zato mi boljši smučarji oprostite, če padem, ker |tega še ne znam: priučila se bom ali na snegu, ali pri opazovanju na promenadi. Videla sem. da se bom morala umakniti v kraj. kjer ni opazovalcev, da se priučim vsaj lepemu padanju in se potem pokažem pred gledalci. Storila sem to. toda strah me je bilo vseeno, da bi še enkrat nastopila. Potolažila sem se z mislijo, drugo leto hočem postati slavna smučarka.
Omeniti moram še ostale farane. zakaj naj bi javnost mislila, da je samo ena fa-ranka, ki se je tako blamirala pred sriedai-ci Pri srcu mi le »longa« in »tajnica« Ta dva farana sta se dTug na drugega navezala, zakaj tudi ne. sai ie bilo vsakomur znano, da morata en dan preje odriniti ka-
kor ostali, ter spadata v kategorijo IV.jših smučarjev. Kakor je odšel eden. je odšel drugi. Iskala sta najbolj Drikladen teren, to se pravi zelo Doložen. da ni bilo orevo.ike ooasnosti. In kakor Dravi pregovor: vkdor išče. ta najde«, tako sta tudi onadva našla primerno kotlo. kier sta se do odhoda valjala v njej in ugotovili smo. da sta jo s padci še precej dobro razrila. Povratek skozi krmo le ostal tajen, kajti bila sta sama in gotovo ne bosta priznala, koliko pik sta napravila in kronika molči. Znano nam ie le toliko, ko jih ie srečal naš advokat, je imela tajnica na nogah navezane krplie mesto smučk — longa Da na ramenih zlomljeno dilco. Bila le smola, kaiti prepričani srr;o vsi planinci, da bi »longa« vozil sijajno brez pik, ker ic imel okoli vratu tudi kravato, katero ie pred odhodom najmanj dvajsetkrat zavezal in ie sam trdil: »ta mi prinese veliko srečo!« Toda smučke ni dobro mazal in najbrže so bile Dresuhe. Ml smo pač srečni, ker nam ie vseeno ljubše, če so dilce izgubile svojo leoo obliko, kakor »iongin«.
Nikakor nočem, da ostaneta samo vidva na papirju, prldenem tudi advokata, ker vam še ni znano, kako ie uporabil zadnje moči, da je dosegel pobeglo smučko.
Sedeli smo pred kočo ter se solnčili. Naenkrat zapazimo približno 50 metrov nad nami živo bitje, ki je nosilo nahrbtnik in smučke v rokah. Menda le od samega veselja, da nas je zagledal, začel teč po hribu navzdol, sneg se mu ie udiral in enkrat le bii velik, drugič zopet majhen in priznati morajo vsi gledalci, da ie bilo silno smešno njegovo ravnanje. Toda to ni bilo še vse. Zadovoljiti nas je hotel še z večjo delika-teso. Ko je prišel do polovice, vrže meni nič, tebi nič smučke stran — trdno uverjen, da ne zagreši smotra. Toda dilce imajo svoje muhe. Ena je srečno prispela, druga je malo v stran zavila ter urnih krač hitela vedno nižje in nižje- Ni dolgo premišljal, začel je teči za pobeglo smučko. Prepričana sem, da bi lahko takrat startali najboljši tekači, a prekosil bi jih nai advokat. Samo, da jo je MihvatU«. Navzoči gledalci so se do solz nasmejali in pogrešali so vsi aparata za filmanje, kajti najbrže bi postal v vsakem oziru zelo, — zelo slaven.
Najbolj čislana je gospa županja. Dobila je toliko zaupanja, da smo jo postavili na zelo odgovorno, ali za njo jako častno mesto — mesto »planinske« kuharice. Planinska zato. ker je potrebno znanje kuharske umetnosti omejiti zgolj na čaj, in pa »šmorn«, ki je tudi vseeno dobro, akoravno se kaj ponesreči. Nismo ni5 zbirčni in nima z nami nič sitnosti. Vsi farani jo imamo zelo radi. Meni se dozdeva, da tudi zato, ker bi bili drugače maršikaterikrat lačni in pregovor pravi: »ljubezen gre skozi želodec«. Toda v naši fari ne igra ta pregovor nikake vloge. Mi smo ji hvaležni, ker skrbi za nas kakor za lastne otroke, poleg tega 6krbi tudi za dobro zabavo. Še nekaj ne smem pozabiti, to izključno samo na ušesa povem, ter vas prosim na vse mile viže, ne povejte ničesar, da ne postane kako nepotrebno šušljanje med farani, ker ima gospa županja svojega — svojega moža... moža — precej pod kuratelo, — pst — pst, samo to še enkrat lepo prosim, da ostane tajno, kajti to ni za vsakogar.
Priznati moram, kar pa z veseljem storim, a je znana kot dobra smučarka in še boljša turistinja. Kajti bliža se zopet čas pohoda na slavno Golico, ko jo bo ona kot izborna in izvefbana turistinja mahala z gojzeri na ramah bosonoga gori in doli. Čast, komur čast!
Kako je vozil župan, gospod iz ministrstva in tajnik mi ni znano, ker so odšli preje in so rekordirali, kdo bo med prvimi. Domnevam, da je bilo tudi pik zvrhan koš, trditi sicer tega ne morem, kajti če jib vprašam; *no — kako je bilo«, dobim za odgovor. »Sijajno«. S tem je vse povedano. Možno je tudi, da so sijajno ... pike delali. Ni morda istina: Izključeno tudi ni, da so se zbali naše resnične kritike, ter so jo zato tako brzih nog odkurili pred nami.
No, na strica bi skoro pozabila. Zal, vam ga ne morem z veseljem predstaviti, ker ga izmed nas ni nihče videl, kako je vozil, sam pa trdi, da je bil zelo vztrajen in so ga nekateri pohvalili seveda s pripombo: »ta ima dobre smučke«. Mi farani, ki poznamo strica iz vseh plati, mu pa kljub njegovemu zatrjevanju nismo vsega verovali.
Če je stric dobro vozil, zato nimamo dokazov, posebno sedaj ne, ko si je obril
noči in ne od varnostnih organov. Med časom hudega naliva ie bii izvršen danes ponoči najbrže v iutraniih urah v neki vaeon na stranskem tiru dolenjskega kolodvora drzen vlom. Doslei še popolnoma neznani vlomilci so vdrli vrata vagona ter odnesli celo balo v vagonu shranieneza in za trans-Dont pripravljenega usnla v vrednosti nad 2000 Din.
Tatvino so opazili šele zjutraj železniški uslužbenci, ki so prijavili dogodek postaje-načelniku. ta Da stražnici. Stražniki so preiskali vagon ter skušali na mokrih tleh ugotoviti sledove, ki so vodili na travnike za kolodvorom Na mesto ie Drišel tudi detektiv g. Podobnik s policijskim psom: vendar Des na mokrih tlfh ni mogel »oriietic in je bilo vse zaslednvanie onemogočeno.
Tudi brez pretepa ni minila nedelja odnosno prav zgodnje nedelisko iutro. Spopadli so se viiski bratci okroz pol 1. zjutraj poleg šentjakobske cerkve. Med hudim rogovileniem so ponočnjaki pomandraii pod seboi 24-letnega brezposelnega pečaria Antona C. iz Šteoanie vasi. Na tleh ležečega so nato še nekai časa pretepali nakar so se odpravili dalje. Ostal ie pri pomandran-cu samo še eden. toda nikakor ne v vlogi usmiljenega Samaritana Izvlekel ie nož. se krvavo pridušil in potegnil z nožem čez podhrbtje žrtve na tleh. Prizadejal ie pečarju strašno rano. Bestiialni neznanec je nato izginil v noč in prepustil v bolečinah se zvijajočo žrtev usodi. Težko ranjenega in obupno iečečeza oečaria ie našel na tleh šele stražnik, ki ie nemudoma obvestil rešilno postajo. Po ranienca je orihitel rešilni avto ter ga v največji naglici prepeljal v boinico.
Policija ie uvedla za podivjanim napadalcem zasledovanje in ie upati, da bo zverina že tekom iutrišnieza dne v njenih kleščah.
Mariborsko pismo »Ponedeljku"
Maribor, 6. maja.
Maj je napravil slab uvod. Mnogo bolj muhast je v svojem začetku, kakor ie bil april. Prve dni smo bili oblagodarjeni s preobilno močo, a na našem uprav zelenem Pohorju je zapadel sneg Posledico tega belega daru je včeraj in danes občutil ves Maribor.
Temperatura je padla tako, da je kar šce-melo po rokah. Zaradi obilnega deževja je Drava, ki je spočetka katastrofalno naraščala in včeraj zopet padla, začela ponovno naraščati. Njeni valovi nosijo s seboj cela drevesa s koreninami, kar je v zvezi z neprimernim naraščanjem njenih dotokov, Bistrice in Cerkvenioe. ter raznih potokov z levega in desnega brega. Zaradi skrajno neugodnega vremena so danes izostali vsi izleti v bližnjo in daljno okolico ter =o se Mariborčani zadovoljili s kavarnami, gledališčem in s kino-predstavami. Sploh ie prva maini-ška nedelja, ko bi moralo biti na »Slovenski Kalvariji« žegnanje, potekla v velikem dolgočasju in monotonosti. Skrajno slabo vreme je, žal, onemogočilo uspeh nabiralne akcije za Akademijo znanosti in Narodno galerijo v Ljubljani. Izostala je tudi tombola prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, za katero je vladalo veliko zanimanje; zaradi deževja je bila preložena.
Rešilna postaja je prejela "b 16.43 telefonsko poročilo, da plava v »meri železniškega mostu truplo utopljenca. Rešelni oddelek je odšel takoj na kraj nesreče ter zasledoval truplo do blizu Sv. Petra, kjer se je moglo ugotoviti le toliko, da gre za neznauo utopljenko srednje starosti in postave. Zaradi močno narasle Drave in prekratkega droga se moštvu kljub naporom ni posrečilo ujeti utopljenke, ki so jo valovi nesli dalje. Pri mlinu blizu Sv. Petra je reševalni oddelek moral zato opustiti vsak poskus reševanja ter se je rešilni avto ob 6. zvečer vrnil nazaj. Domneva se, da je bilo truplo najbrž v Mariboru naplavljeno, ni pa tudi f.z-ključeno, da se je zgodila nesreča ali i*i samomor v zgornjem dravskem toku.
glavo. Na prejšnjih partijah nam je bilo lahko ugotoviti, kajti pri vsakem padcu se je tako zaril v sneg. da mu je lakoj en čopek njegovih »svetlih kodrfkov« ostal za spomin v snegu in na temenu je bil zato že popolnoma zglajen. Ni pa izključeno, da jih v prvi ugodni priliki, ko sneg skopni, ne pojde iskat, kaiti videli smo vsi na lastne oči, kako je bridko plakal za svojimi tako bujnimi kodrčki Čemu tudi ne! Saj je bil v skrbeh, ker sedaj ne bo kmalu do-padel kaki domačinki, še manj pa inozeni-ki. Upam, da nam bodo ostali smučarji, ki so z njim vozili, dali v priliki potrebne informacije, kako je vozil in kaj je napravil v Bohinju. Ali je morda kam zavil? Ima namreč malo preveč simpatij do znanih inozemskih smučark. In zgodilo se je celo, da je moral uporabljati poleg smučk tudi »podmornice« Gospod župan nam je razkrinkal, da je stric kljub petim križ°m. ki jih nosi precej udano in potrpežljivo na svojem hrbtičku precej trden in poseka še marsikaterega mladeniča.
Dragi striček, sedaj pa prosim brez zamere!
Seveda, da se ne pritožite, druge je videla, kako in kaj je z njimi, pred svojim pragom pa ne pomede, povem še o sebi, čeprav s težkim srcem — kako sem priro-mala srečno v dolino.
V začetku ne bom nič pretiravala, sem sijajno vozila. Toda to ni dolgo trajalo. Imam namreč navado, dokler ne padem, vozim dobro in sigurno, ko napravim prvo piko, nimam več korajže in venomer sedim, Kolikorat sem se tako ohladila nisem zapisovala, ker j,e vseeno boljše da ni črno na belem. Priznati moram, da je tudi »december« prišel v akcijo in še celo pogostokrat. Prav dobro je treniral, kajti na vsaki večji strmini sem lepo sedla in bila sem sigurna, sedaj prevozim največji »šus« brez padca. In izkazal se je za prav uporabljivo sredstvo za sigurno vožnjo ler ga vsakomur najtopleje priporočam. Danes pa premišljujem, kje je bilo nepotrebno uporabljati to skrajno sredstvo. Vesela sem, ker so hlače ostale nepoškodovane in upam. da bodo tudi drugo leto izkazale trpežnost. Prihodnjič se bom lahko že bolj postavila. Na svidenje!	Meta.
N
JVloč ljubezni in sovraštva
Tragedija velike ljubezni
Eliza Ahlefeldt in Kari Immer-mann
i.
Ako ie bila kdaj kaka ženska vredna biti ideal ustvariajoeega duha. potem ie bila ena prvih Eliza Ahlefeldt. izredno lepa. plemenite duše. izobražena in umevajoča umetnost in življenje, ie bila tako rekoč izbrana za ljubljenko Desnika Karla Immer-manna. ki bi bil lahko postal še večji, da se ie mogel njegov ustvarjajoči talent svobodno razviti in da mu ie bilo orisoieno daljše življenje.
Kari Immermann se je rodil 26. aprila 1796. v Masdeburgu. Posvetil se ie pravnim študijam ter je bil oo vojni imenovan za vojaškega avdštorja. Istočasno ie opravljal posle dramaturga. Jeseni 1819. ie bil premeščen v Miinster. kjer ie sooznal žensko. ki ie igrala tako veliko vlogo v njegovem življenju. Spočetka se ie na svojem novem mestu počutil zelo osamljenega. Mučilo za ie domotožie. ki ga ie skušal premagati z delom. V družbo ni zahaial. toda kmalu se ie družbi posr^ilo. da ga ie nasilno zvabila v svoj krog.
Tako se ie seznanil Immermann s krasno in mlado ženo znamenitega generala Liit-Towa. To srečanje ie bilo za oba fatalno. Generalova žena je bila hči grofa AJlle-feldt-Lamviga-Eliza. (Rojena 17. novembra 1790.). Po žalostnih otroških letih se je zelo mlada poročila s starim generalom Liitzowom. Mlado dekle ie v svo.iem zakonu videlo v možu le slavnega iunaka ter se ni zmenilo za razliko v starosti. Ko pa je bil general po vojnih vihrah in slavah premeščen v Miinster. je spoznala njegova mlada žena vso praznoto svojega zakonskega življenja ob strani treznega voišča-ka. Ta praznota ie bila tem strašnejša zanjo. ker ie ostala brez osvežujoče bližine lastnega otroka. Tako se ie razvilo v njenem srcu močno hrepenenje po novi živ-lienski vsebini, po stvari, ki bi mogla popolnoma zaposliti njeno srce in njenega duha.
In njeno hrepenenje se ie izpolnilo. Sredi obupne praznote je našla mladega pesnika, čigar duša je ravno tako hrepenela po prijateljstvu sorodnega srca. Čisto, iskreno prijateljstvo je bila naravna posledica njunega srečanja.
To lepo prijateljstvo pa ie naenkrat nasilno pretrgala vroča strast. V polnem cvetju zrele lepote omamljajoča žena in mladi pesnik nista mogla ostati zgolj prijatelja. Ljubezen ie premagala oba. Pozabila sta na vse ozire. na ves svet ter sta živela le svoii strastni ljubezni.
Eliza ic že v svojem dvanajstem letu vzbudila ljubezen starejšega gospoda, nekega polkovnika Altena. ki ie hotel stopiti v zakon z otrokom. Njena mati ga je seveda zavrnila, toda stari polkovnik je kljub temu ni več pozabil. Sodobniki pripovedujejo. da ie bila Eliza pravo čudo lepote. Zato ni čudno, da ie niena prikazen povzro-
čila v srcu mladega pesnika vihar in strast, ki ga ie zvezala z elementarno silo v ljubezni do zmagoslavne mlade žene. Njuno še tesnejše zbližanje pa je odločila naslednja okolnost.
Eliza ie slučajno kot neprostovoljna priča prisostvovala razgovoru njenega moža z njegovimi tovariši, katerim se je general pritoževal, da njegova žena ni toliko podedovala po svojem očetu, kakor ie pričakoval. General ie še dostavil, da se mu nudi ugodna prilika za poroko z bogato deklico, da pa ie ne more poročiti, dokler ni svoboden. Plemenita Elizina duša ie sicer odpustila to generalovo netaktnost, ni pa mogla več živeti ob strani moža. ki io ie smatral za oviro. Prisilila ga ie k ločitvi, za katero pa se je Ie težko odločil. Tako se ie Eliza po štirinajstletnem zakonu ločila od moža. ki ie šele po svoii ločitvi spoznal svoio zmoto ter ii ohranil veliko spoštovanje do svoje smrti. General ie še oo več letih in sicer po svoii drugi poroki (bogata dama ie odklonila njegovo ponudbo in general se ie oženil z vdovo po svoiern bratu!), pisal Elizi: »Uničujejo me strašni občutki. Spomin na Te. moja draga Eliza. ostane privezan na moje srce z železno verigo.« Pozneje io ie prosil, da jo sme vsaj videti in Eliza mu ie po dolgih prošnjah dovolila. General ji ie pisal nato: ">Na.i bo mole razmeri e kakršnokoli, iaz Te moram videti in dobiti od Tebe tolažbo in življenje.«
Inumermann in Eliza sta živela sedai lepo dobo svoie velike ljubezni. Bližina tako izobražene in razumljive ženske ie delovala na pesnika pozitivno. V tem času ie dovršil Immermann tragediio »Periander« in komedijo «Oko ljubezni«. Potopil se ie tudi v študij Shakespearovih del. Eliza. ki ie popolnoma obvladala angleščino, ie sodelovala pri tem študiju. Kmalu nato ie bil Immermann imenovan za kriminalnega sodnika v domačem Magdeburgu To imenovanje, ki bi ga bilo preje osrečilo, ie napolnilo njegovo dušo z bolio in razdorom. Svoji materi ie pisal: »Tako ie prišlo, na kar sem komaj še mislil. Tako pridem domov. toda s kakšnimi občutki? Ne morem Ti povedati, kako me ie presenetil ministrov ukaz. Ne iezi se. moja draga mama. in ne imej me za hladnega, ako ne morem biti vesel. V vem dogodku spoštujem usodo ter pridem v Magdeburg s pobožnim, otroškim mišljenjem, toda veseliti se ne morem. Moja usoda ie čudovito zapletena.«
Vrnil se ie v domače mesto na veliko ve-selie svoje matere in sester, katerim je bil po očetovi smrti edina ooora. Toda vsa ljubezen domačih ni mogla utešiti niegove žalosti nad ločitvijo od ljubljene Elize. Tako so minuli tedni in meseci. Prišla ie pomlad in pesnikova žalost se ie podvojila. Sklenil ie. da mora govoriti z Elizo. Pisal ji je in io prosil za sestanek na katerem naj bi se domenila o nadalini bodočnosti. Vendar ni prišlo do sporazuma in sicer zato ne, ker grofica ni hotela pristati na postavno sankciio svoie zveze s pesnikom. Ta njena odklonitev ie imela svoj vzrok v ljubezni sami. Eliza ie vedela, da io pesnik neizmerno liubi. toda kdo nai bi ii bil dal jamstvo.
da jo bo kot mož ravno tako ljubil, kakor sedai kot prijatelj? Ali ie mogoče vedela, da ostane njegov interes zanjo enak tudi po letih in ali se bo sicer majhna in trenutno brezpomembna razlika v starosti vendarle uveljavila?
(Nadaiievanie v prihudniem »Ponedeljku*.)
Pouk in zabava
Prevejan odvetnik
Bančni prokurist. ki mu ie zmanjkalo 550.000 Din, pride k odvetniku, proseč: »Gospod doktor, otmite me. če ne sc ustrelim. Jutri bo revizija, pa sem si izposodil po! miliiona. ki ga ne morem vrniti«. Odvetnik nekaj časa razmišlia. potlej pa: »Ako sc vam posreči ooneveriti še nocoj nadaljnih 500.000 in mi iih prinesite. Vas rešim«. Za pol ure mu prokurist izroči zahtevano vsoto. Odvetnik oa stooi k telefonu in sporoči ravnateliu banke; . »Vaš prokurist je poneveril miliion. Ako daste svojo besedo, da ga ne boste sodnijski zasledovali, dobite polovico nazai. drugače ie vse izgubljeno.« »Bolie drži ga nego lovi ga« si ie mislil ravnateli in pristal na pogoi. „
Jud pred operacijo
Bogat Izraelec bi se nioral dati operirati pri znamenitem profesoriu v Budimpešti. »Koliko bo to stalo?* ooizveduie ori slavnem kirurgu. »Dva siseč oengov«. — »Ali se nc bi dalo napraviti nekoliko ceneje, gospod doktor?« — »Da. moi asistent izvrši opcracijo za 1500«. t- »Ah. gospod doktor, jaz bi se hotel zaupati zgoli vaši zanesljivi roki. ki nikoli ne trepeta. Air ne bi mogli vsaj tako napraviti, da vam izplačam sedai polovico nagrade, kadar oropam svoje "žito, pa še ostanek?«^ — »To ne gre. dra-govič. kako nai imam med ooeracijo mirno roko, če oa moram trepetati za svoi denar^
Zaveda
Vseučiliški profesor v Ameriki ie imel piedavanje. Ker ie Pa Pri izpitih dokai kruto ravnal z diiaštvom. so se slušatelji zmenili, da mu nekai naDleteio. In res takoi v pričetku niegovega govora ie postaiala dvorana nemima: drsanie z nogami, kaš-lianje, naposled pa se celo zasliši glasno zvonenje. Prcdavateli. ki ga ni bilo lahko ugnati, dvigne glavo izza katedra, rekoč: »Čudno, da se ori te i čredi že noprej ni našel oven-vodnik.
Ne posojaj knjig
Times so vpraševale svoje čilatelje za mnenje o posojanju knjig. Neki bibliufil ie o tej priliki povedal zgodbo z angleškim grašeakom, ki je nekoč svojim gostom razkazoval svojo knjižnico. »Ali kdaj posojate knjige?« ga je vprašal nekdo — >Jaz nikoli. Samo bedaki (fools) jih posojajo.« In, pokazavši na dolgo vrsto redkih vezav s krasnimi obrezami, je zbiratelj dodal: >Vsa
Moder sodnik
Chicaški žeoar. zasačen na sainem dejanju. pride z redarjem na sodišče in sodnik ga kar stoje obsodi na SO dolariov stroškov. Policaj ga sedai pregleda in ošlata ter opozori gosposko, da uzmovič nc bo mogel plačati globe, ker imj s.ir.n tr.dcset dc!arjev r,i sebi. *NiČ nc do.« sc cdreže sodni modriiarh. »ižiisv.e v množico, a re da bi ga častili z vidiku. Čez '.-c. p:, mi Ka nazai privedite VzTjiam eri izreči ni
i)ij<
Napoleonova pipa
Veliki Korsičan ni nikdar oušil. Nekoč pa je poskusil to slast. Perzijski Poslanik, gre-doč skozi Pariz, mu ie poklonil krasno čedro iz svoje domovine. Hoteč gosta počastiti. je slavni voiskovodia zaoalil duhan vpričo-njega. Ali prišlo mu ie tako slabo, da se je za vselej odrekel kaieniu. »Ta iznajdba«, je velel, »se morda prilega iztoč-njakom, ki radi sanjarijo in lenobo pasejo. Pri nas pa. v Franciji, kier ie narod odločen in delaven, ta rzum nima pravice do
obstanka. Pušenje samo kvari zdravje. Dober zakon bo tu v kratkem odpomogel.« In takoi je uvedel tobačno režiio.
Rekord
Te dni je prodal v Parizu še neobjavljen Napoleonov rokopis, obsegajoč štirinajst vrstic, vmes nekaj pravopisnih pogreškov. Pismo je bilo od vseh doslei znanih najdražje plačano: 2;».20(I funtov, povrhu pa še 20% pristojbine, torej 24 Očki fr.
Nič novega pod solncem
Kai ie moderna blaznost? »Ples«, poredko stari gospod in njegovd ženka. duhovnik. profesor (razen plesnega »profesorja«) redovnica, pastor rabin, mnogi politik, narodni gospodar itd. Francoski »Dimanche Ihustrčj. pa citira Almanach dessoectacles ki l 1791 enako graja pretirano rajanje, češ, veliko preveč ie plešišč v Parizu .. Našo razrvano neustalieno moderno dobo pa je ondan grajal neki sociolog, a pristavil na koncu svoie krotovičnice. da jo je dcslovno Prepisal po nekem listu iz 1. 1831!
Iz zadnjega „Skovirja"
Telefonski Dogovor z ženo.
Ravnatelj: »Kaj. za vraža, pa stojite tako dolgo pri telefonu in nič ne govorite?«
Uradnik: »Oprostite, gospod šef. govorim s svojo ženo .«
Razsoden sinko.
Sinko: »Mama. v .Jutru' berem, da iščejo statiste za neko dramo Kdo pa so ti ljudje.«
.Mati: »Veš. to so takšni možje, ki na odru ne smejo govoriti.«
Sinko: »Potem bi se pa naš atek lahko takoj javil.
Obžalovalca svoie smrti si želi.
2cna (možu na smrtni postelji): »Ali se lahko poročim z drugim, če boš umrl?«
Mož (v zadniih zdihliajih): »Kar poroči sc! Bom imel vsai eno bitie na svetu, ki bo obžalovalo mojo smrt...«
«Kaj je s teboj? Čemu si si opel naram» niče okoli beder?»
«Cemu? Izgubil sem vse gumbe za o vrat* nik.»
OGROMEN USPEH!	RAZPRODANE PREDSTAVE!
PREKRASNO!	OČARLJIVO!
Vsakdo je bil navdušen lepote mor.umens talnega veiefilma!
NOČ UUBAVi
Pravica poročne noči. Jus primae noetis X glavnih vlogah nepozabni Ijubavni par
VILMA BANKY in RONALD COLMAN
Ta divno lepi film si morate danes ogledati! Predstave ob: 4., pol 8. in 9. uri.
Telefon 2124.	ELITNI KINO MATICA
Albert Jean:
Zgodovinska resnica
Ko je profesor John Marshall postavil svoj prazni kozarec na blestečo mizo, je odprl svoj kažipot in vprašal krčmar-ja:
»Knjižica omenja utrdbo, dve uri hoda od vaše vasi... Je li poučna?«
Za tega vseučiliščnika so se delile stvari v dve jasno ločeni vrsti: poučne in nepoučne. Samo prve so bile seveda vredne, da si se ustavljal ob njih.
Gostilničar je planil pokonci:
»Poučen?... Ce je naš grad poučen? ... Kajpada je poučen!... To se razvidi že iz tega, da je zadnji mesec prišla semkaj četa umetnikov in posnela zgodovinski film v podrtinah... Ako iščete poučljivosti, niste mogli bolje naleteti!«
Mister Marshall ie torej plačal svojo steklenico limonade in dostojanstveno odrinil proti kastelu, ki ga je v ostalem kai hitro našel. Strahoten in rušljiv se je dvigal ob svojih jarugah. polnih kalne skorjaste vode in zelene leče. kamor so ob slednjem šumu skakale preplašene žabe.
Vodnik je svetoval, da se obrni na vratarja, če hočeš posetiti razvaline. Iz
spoštovanja do tiskanih navodil je po-takem John Marshall poslušno potrkal na okno zanikrnega prizidka, ki je pre-perel nedaleč od srednjeveškega grajskega stolpiča. In na prvi poziv se je pojavil na pragu priletni Ballanek. Ko-rentin Ballanek je zrastel. živel in ostarel med temi sledovi nedoumne preteklosti. Bog si ga vedi. kolikokrat je v 60. letih na pamet oddrdral suhoparni odstavek, ki v 20 Imenih in 15 letnicah podaja zgodovino trdnjave, vendar njegova okorela domišljija si nikakor ni mogla živo predočiti teh dogodkov. Da se je rodil Tanneguv Duchatel med temi zidinami in da ga je naslednik francoskega prestola po svojem zločinu v Montereauju postavil za bojnega maršala. to je bilo Ballaneku mar kakor lanski sneg. In da ni pot zanesla v ta kraj nekega kinematografskega podjetnika. željnega neznanih kotičkov, bi bil postarni Ballanek bržkone preminul neveden in neskesan glede zgodovinskih reči.
Prihod igralcev med podrtije je bil za starca kakor Čudežno razodetje. Korakoma je sledil razvoj spletke in obsipal s svojimi vprašanji nestrpnega uprizori-telja:
»Tak onile dolgopetec ie maršal?...
Pa tistale punčara. kako ji je ime?... Izdajalec pa je oni obriti starina?... Oj. prelepa deklina!... Ali bo vzela viteza?«
Po ljubeznivosti uprizarjačevi je pro-šlost od mrtvili vstala pred njegovimi osuplimi očmi. Besede, ki jih je tekom mrkih let prežvekal. letnice, ki si jih je s tolikšno težavo vtisnil v spomin, so mahoma dobile točen in določen pomen, živo in razveseljivo barvo ki ga je navdala s presenečenjem. In nič se mu ni bolj mudilo, kakor da bi izletnikom dal okusiti svojo nedavno učenost.
»Se sme posetiti?« ga je vprašal Marshall s svojim hohnjavim glasom.
»I. seveda!... Saj zato sem pač tukaj!«
Starec je bil ponosen, da bo uvedel turista v tolikera čuda. Samo toliko da ie poveznil na glavo svoj široko-krajnik s trakovi in zaklenil svoje duri, pa je bil Ballanek tujcu na uslugo. Razgledovanje se je pričelo na severnem dvorišču. .	• • -
»Tukajle,« je začel čuvaj, »je prišel maršal s svojim motovilcem na pet konjskih sil.«
»Kako? Kaj ne poveste?« ie vzkliknil potnik ves iz sebe.
»Pravim da se ie maršal pripeljal na
svojem avtomobilčku ... Pa še prav sitno mu je bilo. ker je s svojo železno rokavico polomil žarnico na vozu.«
»To je grozno!«
»Kar za vodnikom!... Na tem mestu se pričenja stopnišče za v stolp... Skozi tole strelnico je vojvoda Guyenski nadziral maršalovo premikanje in pri tem žulil svoj vivčck.c
»Kaj je delal?«
»1 svojo čedro je kadil... Zdaj pa naprej!... Na koncu pota za obhodno stražo na.ideva druge stopnice ... Drže pa doli v stražarnico... Ondukaj je ve-drila vsa četa. ko se je nekega dne nenadoma ulila ploha.«
»Čete?« je poizvedoval Marshall... »Katere čete?... Maršalove ali vojvo-dove?«
»Kaj jaz vem katere?... Pač ona četa!... Pa še vedeli niso. kako bi si preganjali čas... Na srečo je bil nekdo njih prinesel majhen fonograf v malhi: teda.i pa so se vsi sprijeli in drajsaii čarlston.«
»Bajno!... Pa ste si popolnoma v svesti. kaj zda.i trdite?... To ie sijajno za zgodovinsko resnico!«
»Koga? Pa menda ne mislite, da šale zbijam?« se ie odrezal Ballanek v mučni zadregi. »Pripovedujem vam vse.
kakor se je godilo ... Verjemite ali ne verjemite, meni je vseeno!... Ampak dosedaj še nihče ni dvomil o Ballanc-kovi besedi!«
Mr. John Marshall je združeval s svojim poglobljenim znanjem obče zgodovine dušeslovni smisel, ki mu ni mogel nihče do živega. Ballanekova iskrenost se mu je zdela povsem očividna. In član univerze se ie opravičil staremu pazniku, nato pa si napravil opazke v svoj zapisnik, kakor mu je narekoval Bretonec.
In spričo te izvrstne opreznosti je mogel razjasniti svojim učencem uspeh svojega zgodovinskega raziskovanja po francoskih pokrajinah, bržko se je vrnil na svoie vseučilišče.
»Mladina.« je izjavil, »če hočemo biti nepristranski in dobro poučeni, moramo historične dogodke proučevati na samih tistih mestih, koder so se ti dogodki vršili. Tako mi je moje potovanje po Franciji razodelo neke podrobnosti, ki jih še slutil nisem in ki s< tej stari deželi na čast in hvalo. Podoba ie — in sicer potrjujejo to najresnejša svedo-čanstva — da je že v 15. stoletju najvišji tedanji sloj uporabljal avtomobil, pozna! gramofon in plesal čarlston.«
(Iz francoščine N.)
-------------- LJUBLJANSKA KREDITNA !		SANK	A .........................1U1 !
			M ....................................
Delniška glavnica Din 50,000.000*— Skupne rezerve ca: Din 10,000.000-—	Ustanovljena 1900 centrala.- ljubljana, dunajska cesta \\ PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad. f Ptuj, Rakek, Sarajevo* Slovenjgradec. Split, Sibenik. Gorica	stanovliena 1900- fiovo mesto, , Trst	BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon štev. 2861, 2413 2502 in 2503. se mm ia vsp Da« oesie |
B.S.A.
najnovejših modelov 1928,
MOTOCIKU
svetovno znane tvrdke	eA MaikAirSi l
Schmel Armis Ltd. Binningham 5U llClIDOllSI !
Zahtevajte cenike in ponudbe! Te- ?rvni deli vedno v zalogi.
Promptno 12 skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast:
Antomoblles-Motoclkles, Maribor, Trg Svobode 6
Za ljubljansko oblast:
Pavel Štele. Uubiiana, Poljanska cesta 3. Tel. 294;
ZADRUZNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema nranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srecn Urzavnt razredne lotei i sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter ih obrestuje po dogovoru najugodne e vodi poseben oddelek za n|ih prodajo, poleg tega prodam ===== v bančno stroko spadale posle '	Ud' srečke Ratne Stetena <*broWe po<* /elo ugodnim* noro
Izdaja za konzorcij tJutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna A d.», njen predstavnik Fran Jezeršek, vsi v Ljubljani