G-ospodarske stvari. Nekaj o grahorici. Tudi grahorico ali ploščati grah jeli so po nekaterih krajih ceniti kot jako izvrstno in tečno klajo za živino sploh, posebno pa za molzno. Že prvo, kar je o njej omeniti, priporočuje nam jo jako živo, to je, ker ta rastlina nikakor ni zbirljiva glede tal, na katerih rase. Ako je zemlja že preveč izsesana, ako že sama na sebi nikakor ni rodovitna, treba jo je le primerno malo pognojiti s kajnitom ali s kako drugo moko. Še večja udobnost pri tem pa je, da ni treba ne orati ne kopati, kjer se ta grahorica sadi. Napravi se le kake 3 dm narazen mali jarek, kakor je kraj, kamor se seje. dolg in položijo se v ta jarek zrna grahova. Da ne ostane preveč zemlje prazne, smejo se tudi drugi jarki skopati, ki se s prvimi križajo. Dva ali trije grahi zadostujejo na enem mestu. Če se zdaj priloži lahki gnoj, dene to rastlini jako dobro in razvijalo se ti bo nenavadno hitro. Glede globokosti omenjenih jarkov pripomniti je, da je bolj varno, če so globoki, kakor če so plitvi. Ko se jamejo mlade rastlinice pokazovati, treba je pridno pleti, da ne prerase zel graha. Ako se vidi, da je pregost, naj se tudi malo preredči, da vsaj ostali lepše rase. Celo prirezavati se sme in sicer brez vse škode, kajti tembolj poženejo z nova obrezane mladike. Tcdi se od večih stranij, da je zelo muje vredno, če se pri presajenju na to pazi, da se koreninice ne porušijo ali skrivijo, in da pridejo pri tem rastline tako globoko, kakor se je prej zrnje posadilo. Če se preplitvo posadijo, nimajo dosti podlage in ne morejo se razvijati, kakor bi se, če bi bile malo globokejše. Pa pripeti se vendar, da je presajanje preplitvo, bodi-si, ker je rodovitna zemlja na tenko, ali iz kakega slišnega vzroka in v takih slučajih se lahko s tem pripomore, da se grah osuje z zemljo. Zamudno bi sicer bilo posamezne rastline osipati in zato gre delo bolj od rok, ee se ob enem cela vrsta, v kateri je grah posajen, ogrne z nekakšnim nasipom. Kdor seje ali sadi zrnje, dobro stori, če načne vsaj večino z nožem, kajti cima ali pravo seme je v trdih okovih, iz katerih le s težko mujo, mnogokrat celo ne pride na dan. S takim načenjanjem pomaga se torej rastlini in povspešuje njena rast. Gospodarjem, ki še te grahorice ne gojijo ali celo ne poznajo, treba je slednjič le še to pripomniti, da prvo leto ne bodo nič klaje dobili od grahorice, ker v tem letu le počasi rase, temveč pa jim bo donašala drugo leto in prihodnji čas, da celih deset let ni več. O jabelkih. Navadno, smemo reui v najnovejših slučajih se ne čaka, da bi jabelka in hruške na drevesu dozorele, ampak spravijo skorej nezrelo v shrambo. Ali pa dozorijo v kleti in sicer do dobrega, da so zdrave in okusne? In kako se to zgodi? Jabelko ima v sebi skrobovino in sicer to leto več, kakor drugo, tukaj v večji množini, kakor tam. Ko zori, spreminja se ta skrobovina ali krlka v sladkor, to je v ono tvarino, ki povzročuje, da je prej kisel, grenek sad s časom sladek, zdrav, okusen in — lep. To prehajanje skrobovine v sladkor pa se godi na drevesu tako lahko, kakor v kleti. Torej ni nobene škode, če se spravijo jabelka na videz še nezrela, pod streho. Zanimivo je gotovo zvedeti, kje se nahaja te skrobovine največ ali je na vse dele jabelka primerno razdeljena. Tudi to se je že preiskovalo in našlo, da je bližje peclja več in v osredju največ oraenjene tvarine. — Še celo to ima klet za-se, da sadje v njej hitrejše zori in popolno dozori, ker ni več zunanjemu vremenu podvrženo. Ravno zavolj te okoliščine nabere se v sadju še več soka, kakor če bi bilo ostalo na drevju. Snetljiva pšenica. Ker se le pregostokrat pripeti, da se veliko žita s tem pokvari, da postane snetljivo, treba je gospodarju skrbeti za kak način, da se temu opomore. Najpripravniši je pač sledeči, ker ni nikakih večjih ali posebnih priprav treba. Nasuje se pšenica v kako večjo posodo, čeber ali eelo kad, pa ne na predebelo. Vrh tega sklada vsuje se precej navadnega pepela, najboljše s pomočjo sita in na vse to se vsuje še več pšenice in zopet pepela, in na to, kar je pač snetljivega žita. To se dobro premeša in mirno mesec dnij pusti. Še le potlej se žito dobro preseje, da se pepela očisti in pšenica je popolnoma pripravna za — mlin. Sejmovi. Dne 4. novembra na Ponikvi. Dne 5. novembra v Rleku. Dne 6. novembra pri Sv. Križu na Murskem polji, v Lembergu, pri Novi cerkvi, pri Sv. Vidu blizu Ptuja, v Brežicah, na Rečici in v Selniei ob Dravi. Dne 7. novembra v Radgoni. Dne 10. novembra pri Sv. Martinu pod Vurberkom. Dne 11. novembra v Oplotnici, v Laškem trgu, pri Sv. Martinu tik Slov. Gradca, v Središču, v Marenbergu, v Hočah, na Malih Rodnah in v Sromljah.