Belokranjsko kolo in nekoliko drugih ndrodnih pesmic in iger z razlago. Spisal J. Navratil. (Konec.) VI. Bosansko kolo. metsko (»seosko«) kolo, ki se igra v Bosni tudi očitno, pod vedrim nebom, — piše mi sin Mirko iz Bosne — igrajo tukaj, kolikor sem dozdaj videl in slišal sam, največ popc- vajoč same ženske, a to se zove tukaj »žensko kolo«. Tdko kolo vidiš lahko zlasti na sejmih (»vašarih«). Pa ne pojd vse jednako- glasno (unisono), nego zdaj trojopev (»tropjev«), zdaj četveropev (»če- tveropjev«), in to, glasove silno raztezajoč.1) Po vaseh igrajo kolo večinoma dčklice (»eure«2), ki nosijo čez rdečo kapico (»fez«) žolt, rdeč ali pa zelen pajčolan, in žene, ki jim namesto rdeče kapice služita dva otirača (»peškira«), največ rdeče (z vtkanim robom) obrobljena in resasta, s katerima si ovijajo glavo. Toda ne plešejo kola, držeč se vzajemno z raztegnenimi rokami, nego ženska stoji tik ženske; toliko da vidiš, kakd se držč za roke. Täko kolo sc pomika po dva »mala koraka« na levo, a po korak na pravo; potem pa zopet po »dva mala« na levo itd., takd da se suče kolo vendar bolj na levo 3), pope vaje: Ajd' u kolo, seko moja, Neda vojno (mož) id u kolo: Da igramo i pjevamo, nSjedi, ljubo, čuvaj dvore Dok se nismo razudale;4) I zabavljaj0) čedo malo!" Jer kada se razudamo, Počasi pomikalo se je dozdaj žensko kolo, hotč pokazati se mla- deničem (»mladičem«) ter »vabiti« jih«); zdaj pa začne (kolo) naglo J) „In lang gezogenen Tönen." Beli Kranjec bi rekel, da „djačijo", kar že vemo iz poročila o Brašljevicah; izbriši pa na 616. str. 2. op.: »Po domače Angja.« -) Beseda: devojka, oziroma djevojka ali „divojka" ondot ali vsaj po mnogih krajih bosanskih osčdobi ni navadna. Čudno je pa, da je nekod po Srbiji „curica" sta- rejša od „cure/l; kajti „cura" je dna, katera ima kakih 14 do 16 lčt; „curica" pa dna, katera ima več od 16 let in je uže za udajo (možitev). (Po ustn. por.) J. N. 3) „So dass die Totalbewegung (Drehung) stets nach links geht." ') Razudati se = poudati se (pomožiti se). *) Zabavljati (v. impf.), zabaviti (v. pf.) čedo (= mötiti, zamdtiti dčte), unterhalten. — l'rvo in drugo lice tudi nsl. Prim. Miki. „Etym. Wtb." p. b. „byt — i". ö) Po Vuku (51) rabi ta glagol Srbom samo o živalih; „locken (die Thiere)"; v Bosni pa tudi P ljudeh, a samo za pomen „locken" (ne pa tudi za „einladen", kakor nam). J. N. popevati in poskakovati, in ko pri tej priči priskočijo ter se uvrstč »mladiči«, zapojd deklice na ves glas: »Fatajtc se bjcle rake,1) Za šarcne belenzuke.«2) Za navedeno pesmico prihaja na vrsto še več drugih (»ženskih«). (Še enkrat bodi tu povedano, da moški ne pevajo v »kolu«, nego same ženske.) Vidi se pa v Bosni še drugačno »seosko«, in to: mešovito kolo — brez petja. Čim se pridružijo »ženskemu kolu« vsaj kaki štirje moški, bode ti kolo mahom veselejše; a pri tej priči izpremeni se tudi korakanje (Schritt); noge skoraj da mirujejo, namesto njih začenja pa — rekel bi — poskakovati in tresti se život (»gorenji trup«, Oberleib). Na sredi stoji »tamburaš« ali piskar (»svirač«), ki piska (svira) na dvojače,3) t. j. na dvojnato pisko, podobno rimski. Videl sem pa tudi že, da so uprav tako igrali kolo sami moški t. j. kmetje (»seljaci«).1) »Takozvano gosposko, uprav meščansko (»gradsko«) kolo, ki jc vselej mešovito, igra se pa zmerom ob godbi (»uz sviranje«-'»). Tu dodajem še to, da hodi po starem običaju »cura« sama v kolo, a ne, da bi jo kateri »mladič« hodil vabit; osčdobi obveljuje pa že francosko-nemška šega, pa vidimo, kakd tukaj (v Gradačcu«) »eure« iz prvih hiš .... že čakajo, dokler ne pridejo pdnje »mladiči« ter jih odvedejo uprav gospodski za pod pazduho v kolo.« — »Tako se je godilo v Gradačcu o letošnjem pravoslavnem vuzmu (»uzkrsu«), ko sem, čitajoč v »Ljublj. Zvonu« začetek »Belokranjskega kola«, gledal istodobno pri cerkvi »srbsko kolo«, slučajno zbrano zato, ker so bili prišli godci, uprav »svirači«. Jako priljubljen (»obljubljen«) je pri tukajšnjem »gradskem kolu« tudi ta način, da ostaja kolo na jedni strani odprto, t. j. da vojarin (»kolovodja«) ne sklerfe kolobarja povse, takd da mu ostane levica *) Namreč: ženske; — -) namreč: za pisaue volna te rokavice, kakeršne nosijo moški v Bosni tudi po letu. Pri Vuku („rječn." 21 p. b. „belenzuke" itd.) pogrešaš tega pomena. s) Takö se zove slovenski „Doppelpfeife41; srb.: dvojnice ali «virale (f. pl.) Vuk „rječn." 113. 4) Moško kolo, nekoliko temu podobno, videl sem 1. 1874. tudi na Moravskem, in to na Dobri vodi (Gutwasser) blizu Trebiča pod kritim nedeljskim plesiščem. Na jedni strani sukali so se molčč sami dečdki zdse, objemajc se z rokami za vrat (til- nik), deklice pa na drugi strani istotako zdse, toda p o p e v a j e ndrodne pesmi. — J.N. •') Unter Musikbegleitung. ö) GrkdaČac, gen. — čca, tedaj i GrMačcu; po Vuku pa: Grad&čac, — čca (Gra- dišča, sic), mesto, nekdaj tudi trdnjava („grad") v Bosni. — J. N. prosta ter si jo nasloni potčm rad na hrbet. Pomika se pa kolo tudi po tem načinu vendar na levo.1) Zamenito je i takozvano »Brankovo kolo«, ki zove v kolo vse Jugoslovane ter se začenja tako: „Kolo, kolo naokolo Zavijeno, zapleteno" itd. (2. kitica kliče v kolo: Srbe, Hrvate, Bosance, Hercegovce, Sremce, Dalmatince, DubrovČane, Bačvane »i sve duž Drave, Save i Dunava)« (Konec): „Ajde, brado, ajde amo, Da se malko poigramo!" Malokedaj vidiš, da bi kateri »mladič« kolo igraje izpregovori kako besedico. Sosebno nisem zapazil dozdaj še nikdar, da bi se bila katera »cura« razgovarjala s kom v kolu; samo »ožcn:ti ljudi« t. j. oženjeni moški, in to samo ondaj. kedar jim ,vince' ogreje srce in glavo, vriskajo isto tako »kao švabski seljaci kod landler-a«. Dodatek. »Brankovo kolo« zove se takö zato, ker ga je v slavo prenosa Brankovih (t. j. srbskega pesnika Branka Radičcviča) kostij 1. 1883. P° pokojnikovi pesmi iz »djačkog razstanka« tudi za glasovir prosto po napevu priredil dr. Jovan Paču. Začenja se uprav takö: i. Kolo, kolo naokolo, Okičeno, začinjeno,a) Vilovito, plaovito,-) Brže, brado! amo, amo, Napleteno, navezeno, Da sc skupa poigramo. 2. Srbijanče, ognju živi! I vi drugi duž Dunava Ko se ,tcbe' (tebi) još ne divi? I vi, [g]de je Drava, [Sava], Rvačane, ne od lane, I svi drugi tamo, amo, Od uvek si ti bez mane itd. itd. Da se [skupaj poigramo ! Po prejšnjih besedah, iz Bosne priobčenih, vidimo, kakö naglo se je ponärodilo to srbsko kolo, ki je izšlo uglasbeno stoprav 1. 1883. v Novem Sadu, pa ima med ndrodom že »inačic , kar smo videli malo poprej. Posebno se igra kolo v Bosni po svedokovem dodatku: »na božič, uzkrs, Gjorgjev-, Markov- in Ilijn-dan« (pri pravoslavnih, *) Takd so plesali lani tudi gospodski Srbi iz Srbije in drugih krajev srbskih v Lipiku, toplicah slavonskih, a ne pod „vedrim nebom4nego v dvorani — brez petja. -) Nrn.: plahovito, brzo (rasch). J. N. 3) Začiniti: würzen; (belokr.) = zabdliti; v prenesenem pomenu — prim. V^, „rječn." 201—202. kakor v Slavoniji po starem koledarju 20. julija). Tu bödi izrčcno povedano še to, da pričenjajo »gradsko kolo« pod vedrim nebom igrati vselej sami »mladiči«; a »eure« prihajajo v tako kolo same, ali pa hodijo dni pönjc do hišnih vrat ter jih vodijo, (ako so namreč iz boljših hiš), potlej po gospodski do »kola«, kar že vemo. Kakö dobro je »Brankovega kola« pesnik pogodil närodno ,čustvo', kaže nam ta prizor: V nedeljo (12. avgusta t. 1.) prejdem iz Lipika, kder sem se bavil ondaj zarad zdravja, šetat na polje - s prepisom »Brankovega kola« v žepu. Ko pridem do neke hiše ob cesti, ugledam pred njo kakih pet deklic (od 7. do 12. leta) v čisti narodni opravi. Na moje priljudno vprašanje, zna li katera »kolo pjevati«, odgovorile so mi, da se tega ne učč v »školi«. Prečitam jim nalašč samo 1. kitico. — Že po prečitani prvi vrstici — še bolj pa po zadnji začuli so se preveseli glasi: »Oj, kako je to liepo!« Moral sem jim večkrat pre- čitati; ker si pa najmlajša vender ni mogla zapametiti vsega, prinese mi naglo iz hiše svojo hrvatsko »početnico« ter me zaprosi: »Molim liepo. gospodine, napišite mi to u moju knjižicu!« Storil sem to ,drage volje4. Kolika radost! — Ko sem jim odhajajc obečal, da se vrnem skoro ter jim priobčim i drugo kitico, ako se naučč tačas prve, ni bilo veselju nI kraja, ni konca. VII. Hercegovsko kolo. Že na 343. str. priobčil sem okrajšano pesem: »Igra kolo v ,Ercegovini' it