Rapallo! Rapallo! Po vsej Sloveniji gre te dni klic: Spominjajte se Rapallo! — Rapallo je kraj v Italiji, pa tisti lcraj, kjer je Jugoslavija morala dne 12. novembra pred sedmimi leti podpisati pogodbo z Italijo, po kateri je prišla naša solnčna Gorišika, naš Trst, na&a Istra pod italijansiko oblast. Jugoslavija je morala pristati na to, da tece sredi slovenskega ozemlja, ne daleč od Ljubljane, že — italijanska meja! — Morala, pravimo. Morala! Kar pa prisiljen podpišeš, to ni pogodba! Italijan to ve. Zato se tudi on trudi, da ibi svojo mejo prestavil še dalje v Jugoslavijo. Mi nasprotno pa povdarjamo, da nas nobene meje, niti italijanska, ne sme in tudi ne bo ovirala, da bomo s svojimi brati res en narod ostali! Pa nič ne bi šel 'klic »Rapallo!« po vsej Sloveniji in preko Hrvaške do Beograda in Kosovega polja, ako bi se Slovencem v Italiji ne godilo tako, kakor se godi saižnom Kje v Srednji Afriki. Italijan je vzel naše šole, vzel knjige in časopise, vzel društva in organizacije, boce vzeti celo slovenska imena, da izgine vse, kar je slovenskega! Nič več ne doni po lepih solncnih vipavskih hribih naša pesem, pesem, ki jo je zapel iiaš goriški slavčdk Simon Gregorčič. Le ena pesem je živa, zelo živa: »Soča . . .«, v kateri pesnik naroča, naj čez bregove stopi in naj tujce — zemljelačne vtopi! Naš spomin na Rapallo ni klic na vojno! Klic je na mir, poziv je za pravice, ki gredo našim bratom v Italiji! Naš spomin na Rapallo pa je tudi opomin, da prisfcočimo na pomoc svojim bratom, ki jih je Lah pritisnil k tlom v gospodarskem in kultumem oziru! Ker so Slovenci v Italiji gospodarsko zelo izčrpaini, ne morejo sami zadostiti zahtevam, da ibi vzdrževali sami poseben pouk v sIoTenskem maternem jeziku, katerega so Italijani popolnoma izkljucili iz šole, da bi naši otroci niti več slovensko brati in pisati ne znali. Z niateriiim jezikom pa bodo naši ohranili tudi svojo slovenslko poštenost in veraost. Zato ob spomkm na Rapallo: Na pomoč, na pomoč! — Dru&tva naj organizirajo zbiranje prispevkov za Goriško, za naše Ijudi na Goriškem, za pouk v maternem jeziku! — Daj en dinar, če tega ni, daj pol dinarja! Vsak dar, tudi mali, bo blagoslovljen kot vdovin dinar! Društva naj vse zbrane prispevke pošljejo Prosvetni zvezi v Mariboru, ld jih bo uporabila v označeni namen. Bratom in sestram tam preko meje pa kličemo: Zaupajte! Kar je bilo sklenjeno v Rapallo, bo propadlo!