St. 37. V Gorici, v torek dne 8. maja 1906. lietnik VIII. Izhaja vs:ik torek insobotoob 11. uri predpoldne za rnesto tor ob 3. uri pop. za deželo. Ako pado na ta dneva praznik izide dan prej ob (i. zvečer. Stane po pošti prejoniaii ali v Gorici na dorn pošiljan cololctno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodaja so v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. 60RICA (ZJutranje Izdaiije.) Uredništvo in upraynistvo ae nahajata v «Na'rodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 8-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). In zopet o podaljšanju vipavske železnice. V 35. ätev. „Soče" z dne 2. maja t. 1. je objavil nekdo z Vipavskega čla- nek, iz katerrga je razvidno, da mu leži 8edanji apravni svet vipavske železnice zelo na želodca. Revež se nam smili, ker po želodčne bolezni nevarne; a za sedaj mu ne moremo pomagati. Še tri dolga leta bode moral najmanj čakati, da mu odleže, kajti dotlej ostane sedanji upravni svet na svojem mestu, ako se med tem žoleznica ne podržavi. Mogoče pa, da mu olajšamo neko- liko bolečire, ako pojasnimo, da to, kar on piše v „SoČi", ne odgovarja resnici, marveč da je le proizvod njegove fan- tazije, ki trpi — kakor umljivo — vsled tiščanja v želodcu. Mož piše, da je deželni zbor leta 1902 (menda pomota — mesto 1892) dovolil 200.000 K v nakup osnovnih delnic s pogojem, da se zgradi železnica po vipavski dolini, ki bode vezala Gorico s Postojno ali Logatcem. Pod jednakimi pogoji nadaljuje člankar, so prispevale ludi vipavske občine in dragi interesenti 8 svoto 100.000 K. Torej te s?ote bi v smisla tedanjih pogojev morale zadosto- *tati za celo zvezo. j V odgovor na ta proizvod njegove j fantazije mu navajamo lü doslovno in v i originalu zadevni sklep deželnega zbora, ki je bil dne 12. aprila 1892 sprejet in pravi, da se dovoljuje iz deželnega za- loga odborn, ki se ima sestaviti v svrho | zgradbe lokalne železnice od goriške f po8taje skozi vipavsko dolino do ajdovskega trga za nakap ( osnovnih delnic znesek gld. 100.000. , V italijanBkem izvirniku se glaai ta , sklep: j „e concessa pure la concorrenza con mezzi del fondo provinciale a fa- vore del consorzio, che si costituira per la costruzione della ferrovia locale a Ecartamento normale dalla atazioao della ferrovia meridionale in Gorizia per la valle del Vippaco sino alia borgata di AiduBsina mediante acquisto di azioni comuni dell' impresa nell' ammontare di f. 100.000 valore nominale". Ta predlog, ki je bil sprejet skupno z onima za furlanskö železnico Tržič- Červinjan in Gorica-Oglej, nima niti sence kakega pogoja, da se mora vipav- ska železnica podaljäati do Postojne ali Logatca, ni niti najmanjše opombe, da velja ta deželni prispevek tndi za more- bitno podaljšanje sedaj vže obstoječe proge. Tudi ni res, da so občine in drugi interesenti zložili 100.000 K s pogojem, da se železnica podaljša. — Pozivljamo člankarja, naj nam navede le jedno ve- Ijavno pričo za to svojo trditev ! Vse te trditve so — kakor rečeno, le proizvodi piščeve fantazjje, ki trpi vsled želodčne bolezni. Znano je pa tndi, da prouzroöi preobložen želodec rad halucinacije, to so bolestne prevare čntil. Ocividno trpi člankar tadi na tej bolezni, drngače ni mogoče razumeti, kakoje mogel napisati Bledečo gorostastnost: „Upravnim svetnikom, ki o npravi ; vipavske železnice le toliko raznmejo da se 8mejo brezplačno po njej voziti ni bilo nikako prav, da bi se morda še kdo drugi prilaščal zasluge morebitnega podaljäanja iste, amptik so hoteli s tem osvetliti lice sami. — Presenetiti so ho- teli Kranjce, ter pričeli s prvotnimi deli kar na sojo roko>(. Kdor se količkaj zanima za to za- devo, v6, da sta se za to vprašanje bri- j . gala v prvi vrsti državna poslanca dr. ' Gregorčič in dr. Žitnik, potem ko se je deželni zbor goriški izrekel za to po- daljšanje. K temu so pripomogli in to j idejo podpirali tndi župan ijabJjanski Ivan Hribar in deželni poslanec Božic", ' kakor tudi goriški deželni poBlanec Berbuč PoBebno državni poslanec dr. Žiitnik „Kranjec" se je mnogo trudil za to. Tndi drugi gospodje onkraj Hubla in . mnogi rodoljubi na Goriškem so si pri- . j zadevali, vsak po svoji moöi in v svo- ' jem delokrogu, da bi se ideja podaljša- . 1 nja imenovane žtleznice uresničila. Ime- [ ! novani gospodje so iaposlovali predkon- cesijo za merjenje nove proge ter pri- 1 pravili vlado do tega, da je tudi dovolila dotični znesek v pokritje tozadevnih ' stroäkov. V soglasju s temi gospodi in z ; vlado je sprejel potem upravni svet vi- 1 pavske železnice predlog, naj se tn na- | črtano delo izvräi. Tako je in nič drugače. In sedaj povejte mi, niso li to halucinacije, ako trdi „Sočin" člankar, da so hoteli upravni svetniki vipavske železnice „Kranjce" presenetiti ter, da so pričeli s prvotnimi deli kar na svojo roko. Da se je vse to godilo dogovorno z deželnim odborom kranjskim in s kranjsko deželno vlado, je samo ob sebi raznmljivo, kajti brez soglašanja teh in- teresentov bi bilo podaljšanje nemogoče ali vsaj jako težavno. Člankar piše tudi, da upravnim svetnikom vipavske železnice je bilo le mari podaljšanje do Št. Vida. Res je pa, da se ni posrečilo vsem prej naredenim činiteljem, katerim so na čelu „Kranjci", pridobiti začasno večjih koncesij v tej zadevi ter so se morali zadovoliti za zdaj samo s podaljäanjem do Št. Vida. Piščeva tozadevna trditev je hudobno natolcevanje, ki ima svoj vir v dejstvu, da bi hoteli zaprečiti izvestni krogi po- daljšanje vipavske železnice čez goriško mejo. In ker nimajo stvarnih razlogov za to sebično stremljenje, hočejo si po- magati z lažmi in svetu natvezti buda- lost, da je upravni svet proti podaljšanju öez Št. Vid. Ni Slovenca, ni Vipavca, ni Rranjca, ki ne bi stremil za tem, da bi se podaljšala železnica do kake druge. Neovrgljiva resnica pa je, da bo oni italijanski krogi, pri katerih so iskali j člankarjevi somišljeniki pomoči proti podaljäanju Bedanje zelezniäke proge, le za nadaljevanje vipavske železnice do St. Yida. Isti krogi perhoreHcirajo vsako j nadaljno zvezo s kako drugo železnico; a pametnega Slovenca ni dal Bog ne na Goriškem ne na Kranjskem, ki ne bi želel take zveze. Grdo, resnega moža nevredno obrekovanje je torej, ako pod- tika člankar kaj takega vpravnim svetni- kom vipavske železnice. Neresnično je tndi, da je nadaljna zveza po sedanjem I projektu med Vipavo in Št. Vidom ne- : mogoča ter da bi bila prvotna misel in I želja za tako zvezo vsled nepremagljivih ovir vedno pokopana. Res je pa, da se je pet tehničnih izvedencev na lieu mesta v St. Vidu izreklo, da je po sedanjem načrtu nadaljna zveza mogoča. Če se je reviziJ8ka komisija izrekla za drugo varijanto med Vipavo in Št. Vidom, sto- rila je to na željo najmerodajnešega udeleženca pri komisiji, namreč zastop- nika vojnega ministerstva, ki želi, da na- d&ljna proga med Št. Vidom in Razdr- tim naj bi ne imela nikjer vspona nad Moo- Iz teh neovrgljivih podatkov in po- jasnil naj sodijo čitatelji, kdo je za jedno blamažo bogatejši, ali npravni svet vi- pavske železnice ali „Sočin" člankar. — Za polivko na njegovo blamažo mu ni treba skrbeti, za to skrbijo vže njegovi sosedje. Politični pregled. Av8trija. Novi ministerski predsedaik princ Hohenlohe je 4. maja prevzel svoje posle. S tem dnevom začenja tudi novo poli- tično delovanje. Princ Hohenlohe je povabil k sebi mnoge poalance, da se bo ž njimi pogovarjal glede volilne re- forme. Tu namreč ne gre za kak novi načrt, ampak hoče le Gautschevo osnovo si zagotoviti. Pripustil bo nekatere ne- znatne premembe, sestava načrta pa ostane stvarno nepremenjena. Stranke bodo prisiljene Gautschevo oanovo sprejeti ali na se vzeti odgovornost za vse na- sledke nevspeha. O tem je gotovo tadi poljski klub na jasnem, kar se moremo prepričati že iz dejstva, da so bili poljski poslanci poparjeni vsled te premembe v ministerstvu. Vsled tega se je tadi nadejati, da utegnejo postati mehkeji. Čeaki minister dr. Randa, kakor tudi poljski minister dr. Pientak sta namera- vala dati svojo demisijo. Novi ministerski predsednik je v jako laskavih besedah prosil oba, naj ostaneta v kabineta in naj mu ne odtegneta svoje podpore. Na I prvega je nplival tadi načelnik čežkega kluba dr. Pacak. Posvetovanja vlade s strankami so se pričela 5. t. m. in bodo trajala več dni. Na poziv princa Hohenlohe je prišel na Dunaj galiäki namestnik grof Potocki, da posreduje med vlado in med Poljaki. Prihodnja stja poslanske zbornice bode baje 15. t. in. Eksekutivni odsek Čežkega kluba pod predsedništvom državnega poslanca Heroida je izjavil, da klnb ne more imeti nobenega zaupanja v sedanjo vlado, dokler se ta dejansko ne izkaže pravična češkemu naroda. Ogröko. Seje ogrskega državnega zbora se bodo začele 21. t. m. Predsedoval bo kot najstarejši poslanec košutovec Ma- darasz, ki je jedini še živi člen držav- nega zbora 1. 1848. ~~ LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. „(DalJe-) „Glej me. Lojzka, ali me vidiš ? Glej, tako se mora človek vsesti na kolo, tako krmiti, da ne pade. Pa zvonec, oh, glej ga, glej, Lojzka, kako on lepo žvončka ; trin, trin, trin dela, kakor bi bil električen. Lesena klada se mora j umakniti, kadar pozvonim. s Pa luč, ali si jo videla? Cakaj, da ti jo pokažem in prižgem. Kadar pojdeä v klet po vino, v tisto globoko in temno, ti jo posodim veš, Lojzka!" Tako je go- voril Konfuzelj ženi poln veselja in za- dovoljnobti in ji razlagal kolesarske skrivnosti, a žena ga ni marala veliko poslnSati, ker ji je bilo težko po kronah. Konfnzelj pa je kolesaril in kole- saril, celo v klub se je bil vpisal, seveda na skrivnem. In misli in želje so mu vhajale na kako daljno potovanje. Naj- raje bi se bil peljal naravnost v Benetke, kamor je že tolikokrat nameraval. Sled- njič se mu je izpolnila tadi ta želja. „Da bi se rni ne bila nikoli", pravi reva še danes. IV. Konfuzelj potuje v Benetke. „Kadar je sila največja, je božja pomoč najbližja," pravijo ljudje po svetu. O Konfuzlju se sicer ne more trditi, da je imel kako posebno silo. Apropos! tukaj se namreč gre samo za Benetke, ! o dragih njegovih silah ne govorimo. In vendar njegove misli in želje bo najbolj silile tjakaj, kamor ravno ni bilo sile, v Benptke. V kraju, kjer se je porodil naä Konfuzelj, pravijo pa tadi, da prepevajo v nebesih angeljci in svetniki Bogu slavo v daljäih in krajših spevib. Te pesmi, ki so gotovo silno lepe, se končajo navadno z besedico amen ; in kadarkoli se katera izpoje, sprejme ljubi Bog in usIiSi vse prošnje in želje ljudi na svetu, ako so se alučajno dvignile proti njemu ravno takrat. Bog usliši v tistem hipa tudi sJabe in neumestne Človeake nakane, a take ljudi, ki so želeli kaj nerodnega, ob enem primerno kaznuje. Ako je to res, tedaj je Konfuzelj takrat gotovo zopet mislil na Benetke in ta mi «el je bila brez 'dvoma nerodna, zak»i Bog ga je sicer uslišal, pa tadi kaznoval. Zgodilo se je tako-le : Konfazelj je nekega dne ravno snažil bicikelj, ko mu prinese pismonoSa brzojavko, s katero ga je opominjal stric iz mesta, naj ga takoj obišČe, ker je bolan na Bmrt. Konfuzelj se brž umije in preobleče, zajaäe kolo in hajdi v mesto. Dospevši k stricu izprevidi, da so mu dnovi res že šteti, pa kaj ne, saj je imel že osemdeset let. „Veä kaj, Ijabi moj", je dejal stric, „sam 8em in nikoga nimam, da bi se za-me kaj pobrinil; žena mi je nmrla, kakor ti je znano, že davno, otrok nisem imel nikoli; razven tebe nimam nobenega sorodnika vec'. Upam, da mo ne zapustiä v smrtnih nrah. Lepo te prcoim, skrbi za moj pogreb in pošlji ženo k meni, da mi bo stregia, dokler ne umrjem ; ne bo zastonj, zapastim ti vse, kar imam. Da te pa ne bodo hudobni ljudje sleparili po moji 8mrti glede zapuščine, pomni, kar ti povem, oziroma najbolje bo, ako si vse natanko zapišeš in popišeš. Najprvo preglej in preštej vso opravo z obleko in perilom vred. Denara imam lüOO K v hranilnici, po moji smrti vzemi si hranilne bukvice, dobiš jih na dnu onele omare v kotu. Toda pogreb in 9 Bv. maS moraš plačati; si razumel? Nagrobni kamen mi tadi kapi in daj napiaati: Takaj so se vlegle k mirtiemu poöitku kosti ranjkega Marka Konfazlja, udovca brez otrok. Od tod pa pojdejo enkrat k ostp sodbi v dolino Jozafat.'1 Tako je govoril stric in Konfazeli ma je moral priseči, da bo res vse izvräil. „Stric! ali bi ne hoteli tega, kar ste ravnokar izrekli, dati napisati po notarja?" Dosedaj je bila navada, da se je prečital preslolni govor v navzočnosti clanov obeh zbornic v kraljovem dvora. Nekateri sedanjih ministrov pa želijo, naj bi se prestolni govor prečital v par- lamenta. Hrvatsko. Volitve na Hrvatskem so izpale ugodno za združeno hrvatsko in arbsko opozicijo. Opozicija je pridobila 53 man- datov, Madjaroni pa samo 32. Madjarski listi z velikim zadoščenjem pozdravljajo izid teh volitev na Hrvatskem ter na- glašajo, da bo poraz hrvatske vladne stranke omogočil bratsko sporazumljenje med Madjari in Hrvati. Toliko pa je gotovo, da je za vedno odklenkalo gospodstvu takozvane madjarske napredne stranke na Hrvat- skem. Nekateri listi javljajo, da je hrvatski ban grof Pejačevič že podal demiaijo. Volltve na Ogrskem. Volitve na ogrskem so končane. Njih kcnečni izid je ta-le: od 413 man- datov so jih dobili Košutovci 240, uatavna stranka 74, ljudska stranka 30, nova stranka (Bansya) 1, socijalci 1, Saksi 12, Srbi 4, Ramuni 14, Slovaki 8, demokratje 3, agrarci 1, divjaki 7. V 13. volilnih okrajih se bodo vršile ožje volitve in v 5. okrajih nove volitve. Nemskl cesar na Dunaju. Nemški cesar Viljelm II. pride, ka- kor poroča „Neue freie Presse" 6. janijit na Dunaj. Temu potovanja pripisnje omenjeni list veliko politično važnost. Volitve na Francoskem. . Pri volitvah, ki se vrše te dni na Francoskem je bilo dosedaj izvoljenih 258 republikancev. Šploh zmagujejo skoro povsod radikalci. Nova osvojitev Anglije. Zopet je Anglija iznenadila politični avet z osvojitvijo tistega dela Tibeta, ki leži med angleäko Iodijo in Kitajskim. Ni si aicer popolnoma prisvojila one dežele, ali že to, kar je pridobila, je za njo zelo Dgodno. Anglija namreč pri- TOli Eitajski, da ohrani sedanji pro- tektorat, Eitajska pa privoli Angliji prosto trgovino v najvažnejših krajih Tibeta ter da bo sraela graditi železnice, snovati obrtna podjetja, pošte in telegrase. Po- temtakem bo Tibet navidesno pod pro- tektoratom Kitajske, pravi gospodar pa bo Anglija. Tibet leži v srednji Aziji med In- dijo in Kitajskim, je štirikrat večji od naše držav©. Ima 1,156.000 prebivalcev. Glavno mesto je Lhassa. Dogodkl na Ruskem. V nedeljo je bil v Moskvi izvršen atentat na tamoänjega goavernerja Da- basova. Ko se je namreč vračal iz kate- drale domov, je vrgel nekdo proti njemu bombo, ravno ko je hotel vstopiti v svojo palačo. Pri ti priliki je bil Dubasov ranjen na nogi. Ubita pa sta bila njegov poLočnik in vojak, ki je stal na atraži Več Ijadi, nahajajočih se Blučajno taro, je bilo ranjenih. Ubik je bil baje tudi napadalec, ki je bil oblečen v vojaäko uniformo. Ministerski predsednik gcof Witte, je odstopil, in car je to odpoved sprejeL Na njegovo mesto je bil iraeaovan gcof Goremjkin. — Tndi minister notraojih po8lov Darnov je dal svojo, ostavko?i ka- tera je bila od cara tudi sprejeta.. Go- rcmjkin se je izrekel, da misli sestaviti zmeren liberalen kabinet. Imenovanje ministra za notranje posle otežajejo mnoge okoliščine. Yendar se mu je po- srečilo predložiti earn imena novih ministrov, med katerimi je tudi Stolihin, biväi guverner Saratova. Poslovanje no- vega kabineta prične baje še predno se skliče duma, Prvo delo bo revizija astave in potem agrarna reforma. Vrhovni prokurator sinoda po9tane biväi minister notranjih zadev grof Ignatjev. Domače in razne novice. i). kr. namcstništvo. — V petek 4. t. m. je prevzel vodstvo c. kr. name- stniätva gospod namestniätvani podpred- 8ednik dr. Andrej grof Schnfigotsch. Imenovanja. — V Istri so bili ime- novani kot okrajni äolski nadzorniki : Ivaji B u n c, nöitelj pripravnice v Kastvu za okraje Pazin, Poreö in Pulj; Ivan U r 8 i č, nadučitalj v Voloskem, za okraj Volo8ko ; Henrik D o m i n c o. učitelj vadnice v Kopra, za okraj Lošinj in Krk. Smrtaa kosa. — Včeraj je umrla v Gorjanakem pri Komnu v 68. letu 8voje dobe gospa Jožefa udova Štrekelj, roj. Pavletič. Pokojnica je bila mati preč. g. Štreklja, vikarja v Vrtojbi in jjredsednika komenskega cestnega odbora in bivšega župana gosp. Ludovika Štreklja v Gorjanskem. Bila je jako bogaboječa žena, pridna gospodinja in skrbna mati. Pogreb bode v sredo ob 9 uri predpo- ludae. Zalujoči družini izrekamo naše iskreno sožalje, blagi pokojnici pa svetila večna luč! Pol milijona krön je znašala užitnina na vino, most in meso ter dav- ščina na pivo na Goriškem leta 1905 več nego prejšnje leto, ko je pobiral vse to privatni zaknpnik, in sicer pri enakih nakladah in davščinah. Ta poviäek se razdeli med državo, deželo in občinami, kakor pojasnimo v posebnem članku. To so vspehi deželne uprave in onih mož, katerih ne neha blatiti .„napredno" tro- bilo, dočim so voditelji in pokrovitelji tega trobila zakrivili, da so se novci davkoplačevalcev do zadnjih časov ste- kali v nenasitne žepe bogatašev zakup- nikov in njihovih hlapcev. Dclavska slavnost minolo soboto in nedeljo se je obnesla prav veličastno. V soboto ob 5. uri popoludne se je bla- goslovila nova zastava Marijinega druätva „Skalnica". Sv. obrede je izvršil veleč. prelat dr. Jos, Gabrijevoič. Govoril je veleö. g. Josip L i č a n. Kamovala sta blagor. gospa Joaipina Žnideršič in blagor. gospod Ivan Pirjevec. V nedeljo zjutraj ob 3. in pol uri je bila sv. maSa in skupno obhajilo. Ob i. in pol uri je- šla pirocesija iz cerkve. ; Spremljalo jo je 5. društvenih zastav. IiijudsUa je bilo ogromna množJca. Pro- cesijo je vodil vele&. gosp. prelat dr, Jos* GabrLjevčič, ki je n& Sv. Gori tudi go- voriL Po eerkveni slovesnost? na $*. Gori zbralo se je- ljudstvo na trati za cerkvijo, kjer so na9topili razni pe*ski zb-ori pod vodstvom veloö. g. Koko- šarja ia g. organista V u k-a iz Miirna. Mali deček Vuk je imel primerna de- klamacijo. Po veselici so imeli zastopniki, draster, ki so se udelcžiii romacja, zä- upno p03vetovanje pri „Gerkveniku". Vsa slavnost je bila veličastna. BJ je res krasen inajski dan za slovensko kr.^öan- sko delavsko ljudstvo na Goriäkem ! Ob- širno poročilo prioböi „Prim. List". 1 IlHzpiB iiatcčftja. — FUzpisuje se natečaj za jeden izpraznjen štipendij Godelli-Fahnenf ildove ustanove v zneska 210 kron, kateri se podeli dijaku gjriäke gimnazije, ki je sin plemenitaša pokne- žene grofije G^riški-GraliaUnk •. Prosilci imajo predložiti svoje, v smislu, obstoječih zakonov opremljone proänjo pri deželnera odboru do 15. julija 1906. R^zglas. — Dae 1. maja t. 1 je bilo v deželni hiši devetnajsto srečkanje deželnih obveznic, izdanih leta 1888. — Izžrebale so se naalednje: Vrala A St. 44 za 1000 gl. = 2000 kron . „ „ 9 „ 1000 „ = 2000 „ „ . „ 47 , 500 „ = 1000 „ „ „ . 99 „ 100 „ = 200 „ „ „ „ 20 „ 100 „ = 200 „ „ B „ 72 „ 1000 , = 2000 „ „ „ „ 27 , 500 „ = 1000 „ „ „ „ 7 . 100 „ = 200 „ Deželna blagajna izplača te obvez- nice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičuih obveznic in tistih odrezkov, kateri äe ne spadejo 1. avgusta t. 1. Obveznica vrste A St. 5 za gld. 100, katera se je izsrečkala dne 1. maja 1905 je že zapadla, vsled cesar za isto ne te- čejo obreBti od 1. avgusta 1905. Nov vodnjak v Podturuu. — Po nasvetu druätva za olepšavo mesta, „Pro- gresso", se je sestavil odbor za napravo | novega vodnjaka v Podturnu. Inženir g. Anton Laščak, ki sedaj biva v Kajiru, je bil naprošen, da napravi potrebni naört, ko pride za poletje bivat v Gsrico. V Podgori so praznovali preteklo soboto god sv. Gotarda, patrona domače ] cerkve, po atari navadi. Novo in za ; Podgorce jako častno pa je bilo to, da je proti poludneva obiskal domaöo cerkev prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški, ki se je nekaj časa po- mudil v cerkvi, potem pa prijazno ob- čeval z duhovščino in svetnimi dosto- janstveniki, ki so bili zbrani v žapnišča. Po vasi je šel le eden glas, da enakega godovnega dne Podgorci niso še intieli. Povozil jo tovorni vlak St. 13(3 dne 4. t. m. ob 2. nri popolndne med posta- jama Prosek in Nabrežina 54-letnega pastirja posestnika gospoda Jakoba f^o- šuta iz Križa št. 93., Rudolfa Remca. Remec je hotel odpoditi telico, ki ma je pri zaprti zatvomici uäla na progo. Te- lico je rešil, sam pa je prišel pod ko- lesa Btroja, katera so mu obe nogi pod koleni odtrgale. Strojevodja je nato s čudovito hitrostjo ustavil vlak, s katerim so potem ponesrečenca odpeljali v tr- žaško bolnišnico. IVajdeno truplo. — V nedeljo» so našlj v Soči pri Standrežu truplo šer- Ijarja in trgovca Jožefa Juga iz. Solfcarta, o katerem smo zadnjič poročali, da je mLnuli teden izginil z doma. Nesre^než je imel privezano okolo vratu drobno l)ve veliki iiosrcčl. -«- Zidar Jo3ip Simčič, slar 22 let, iz Gonjač pri KoJ9kem je te dni pri Podsabotinu. zažigal mine. Ker se ui hotela jedna teh min die Časa vžgati, je Simčič . pogledal, kaj bi bilo temu vzrok. Tu pa je mina hkratu počila in je Simčiča kamenje hudo ranilo n?t roki. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišoica^ kjer so mu morali odrezati vse prste aa, levi roki. Druga nesreč» se je pripetila vderaj v papirnici v Podgori. Tam je snažil 23 letni delavec Jos'p Gingerle iz St. Andreža cilinder nekega stroja. Pri tej priliki pa je padel nesrečnež, ne ve se kako, v vrteči se cilinder, in se je tako hudo vdaril na levo sencev da je bil takoj mrtev. Razpisaue službe. — V c. kr. kaznilnici v Kopra sta. razpisani mesti upravitelja v IX. in kontrolorja v X. 6\- novnem razredn. Rcdarjl ua konjih. — Kakor pi- Sejo listi. dobe tudi v Trstu policaje na konjih. Stovilo teh je doloöeno baje na 30. Opravljali bodo službo deloma po mestu in deloma po okolici. Razločevali se bodo od sedanjih policajev le s tern, da bodo irreli kavalerijske sablje. Za varstvo deklet. — V petek dne 20. aprila je bila v proatorih družbe Sv. Vincenca Pavlanskega (Giacinto Ga- lina št. 6 II.) v Trstu mesečna seja oddelka za varstvo deklet. NavzoČe so bile Bkoraj vsj gospe in gospice. ki se žrtvnjejo za varstvo deklet. Dan na dan zahajajo na železniško postajo, da spre- jemajo v varstvo posebno one mladenke, ki prihajajo brez spremstva v Trat v 8lažbo. Za dekleta, ki večkrat ne posnajo ne laščine in ne mesla, so te varhinje pravi angelji varhi. Na stotine deklet je dobilo v njih tolažbo, nasvet obrambo in službo. Nekateri slučaji, ki so se do- godili tekom leta, kažejo jasno, kako potrebno je tako var3tvo. Pri tej seji se je določil tudi urniky po katerem se varhinje vrstö v službi. (Poznati jih je na postaji po svetinjicah z belorumenimi trakovi). Seje se je ndeležil tudi tajnik av- strijske zveze za varstvo deklet, g. Rastia. Poročal je, da se trudijo trgovci deklet, da dobe mnogo svežega „blaga" v svoje grde namene. Mnogo takih trgovcev gre na kmete. zvabi dekleta v svoje mreže ponujajoč jim izvrstne (?) službe. Lahko- miäeljne mladenke gredo na lim in po- stajajo neBrečne. Ker pa se boje ti trgovci, da bi jih varhinje deklet na poataji zasačile, izstopajo 8 8vojimi žrtvami iz vlaka že na Nabrežini, Opčini, Proseku — in se potem v kočijah prepeljejo v Trst varni in gotovi — do zloglasnih brlogov. Zato se je sklenilo opozoriti do- sebno častito duhovščino, da tudi za po- staje v biižini Trsta ustanove posebne varstvene oddelke. Ti oddelki bi bili podružnice trža- škega. Pred par dnevi je bil zaprt en trgovec, ki je zmotil 7 deklet v Trst, „Aha, dal bi že dal, a so stroški; in če ozdravim?-' povzame stric v strahu. „Ako ozdravite, potem lahko pre- kličete. Stroške plačam jaz." „Pa bodi no, pojdi po notarja. Am- pak, če ozdravim, prekličem in ti ne po- vrnem stroskov, veä I"' „Prav." Notar se je Konfazlju izgovarjal, da on ni pri oporokah ravno neizogibno potreben; ker ga pa rayno boče, pa gre, naj bo. Marko Konfuzelj je dal napisat vse natanko, kakor je mislil in hotel. Sled- njič se obrne še do nečaka in ga vpraša, ali nima morda tudi on še kaj pripo- mniti. „Dobro bi bilo stric, in veliko za- služenje bi imeli pri Bogu, ako volite v oporoki, naj ae plaöa ena sv. maša v Benetkah v cerkvi sv. Marka, ki je vaš patron, počeščen bodi, in pri tistej sv. maši da mora biti navzoč vaä dedič," pravi Konfuzelj, ki si je mislil, „sedaj ali nikoli ..." „Prav, prav, Če hočež, naj pa bo tako, jaz nimam nič proti temu," odgo- vori stric, codec se, da je nečak tako po- božen in da tako zelo skrbi za njegovo dušo. Nato se Konfazolj vrne šetistonoČ domov in pošljo ženo k stricu. Po poti ao ga obhajale skušnjave, želel je, da bi kmalu plačal tisto av. mažo v Benetkah, toda spomuil se je, da ni lepo želeti dragim smrti, zato se je tru- dil izbiti si to misel iz glave, pa ni šlo popolnoma . . . Teden dni pozneje so strica poko- pali in Konfuzelj se je moral odpravili v Benetke, da izvrši „atričevo" željo . . . Ženi aeveda to ni bilo ravno po volji, ali, „kaj se hoče, volja ranjkih se mora izvršiti," je rekla, „saj stroskov itak ne bo toliko, ker se mož popelje na bi- ciklju." Veselo je sedel Konfazelj na kolo. Od radosti in zmedenosti je celo pozabil vzeti s seboj čisto srajco, ki mu jo je bila dala žena na pot, da se lahko pre- obleče, kadar se spoti. Vsako toliko se je potipal za žep, kjer je hranil kolesar- sko legitimacijsko knjižico, ki jo mora vsakdo imeti, ako hoče s kolesom v lta- lijo, ne da bi založil pri laških finančnih stražnikih ob meji precejšnj ega zneska v jamščino, da se res povrne in da ko- lesa v Italiji ne proda. Kdor pa ima tako knjižico, plača samo nekaj laških cenlesimov in je prost ter gre, kamor hoče. V klubu so ga bili pouöili, da se mora, predno prestopi mejo, zglasiti s kolesom tudi pri avstrijski (lnanci, dru- gače ga prime pa ta radi daca, kadar se povrne iz Italije. Moško jo je rezal pkozi Gdn'co, Gradišče, Romans itd. do Viška. Viäk meji žo na Italijo. Ta se ustavi , in zglasi pri linančnem urada. Ker seje že mračilo, ni hotal več naprej, ampak sklenil je, prenočiti v Višku. V ta namen stopi v najbližjo go- stilnico in si naroči večerjo. Kakor prav- cati kolesar — seveda — ni pozabil popiti pred vsem žganja, češ, to a bo varovalo pred mrzlico ali pred ka- kimi drugimi slabostmi. Večerjal pa je telečjo pečenko in kisle kumare, katere je imel nad vse rad. Sirota ni imel niti pojma, kaj zmo- rejo furlanske komare . . . Popil je tudi pol litra črnega in pokadil nekaj cigaret. Dobro, neznansko dobro je bilo Konfuzlju pri sreu, ves je bil srečen; v duhu se je že vozil po be- neških gondolah. Da si pridobi novih moči za drugi dan, ae odpravi zgodaj spat. Kmalu se zaziblje v sladko spanje in spi nekaj ur, kakor bi ga ubil. Toda iz zvonika line äe ni odbilo dvanajst, kar ga zbudi neko ščipanje po trebnhu; sprva je bilo lahko, a kmalu je zadobilo večjo in hnjšo moč. Konfazelj se je kar zvijal. Nekaj se mu je preta- kalo, cvililo In grmelo po črevah, da je mislil: „po meni bo." „Frdamenska reč," je rekel in po- tegnil kolena skoraj k bradi. ali pomagalo ni nič; kruljenje je postajalo čedalje hujäe. Ko izprevidi, da je vsako zvijanje zaman, vstane in hodi gor in dol po fiobi glasno stakajoč. Ker ni prižgal luči, se spodtakne v temi, prevrno umivalnik ter pade tako nerodno, da zadone z glavo ob posteljin rob. Kakor bi trenit mu zra- ate na čelu precejäen rog temno-viänjeve barve. (Dalje pride.) med temi jih je bilo pet popolnoma ne- dolžnih. OJ sedaj naprej bo tajniSlvo a\strijske zveze za varstvo deklet trža- Skega oddelka (Sv. Vincenca) redao obveščeno o težjih slučajih. Verhinje spremljajo v Trat došla deklela v poštene alužbe ali pa v po- štene zavode. Z velikim zadoščenjem beležimo, da se je na tej seji vso cast in hvalo pripoznalo poaebnn naäemu slorenskema „Zavoda Sv. Nikolaja v Trsta (Via Far- neto 18 II). In kar je še bolj važno je to, da so se varhinje tudi laäke in nemške narodnosti zelo pohvalao izrazile o vzornem in lepem vedenju voditeljice ,Zavodaw. Roparsk! napnd. — Voznik Radolf Lain v Trsta je napadel 30-letno omo- ženo Marijo Boje in ji odvzel 10 K. Tadi jo je botel posiliti. Napudalca so areto- vali. — Novo pokopališče v Ljubljanl. — Z dnem 3. t. m. so v Ljnbljani prene- hali pokopavati mrliče na starem poko- pališču pri av. Kriätofa, ter začeli poko- pavati na novem pokopališča pri sir. Križa. Prvi je bil tu pokopan biväi äem- peterski župnik Martin Malenšek, ki so j?a izkopali na pokopališčn pri sv. Kri- šlofa. Nove sklftdbc. — M a r i j i n e pesmi za mešan zbor in orglje zložil P. A. Sattner, ord. ff. min. — Cena: partit. K 1-80, glaaovi po 50 v. Založila Katoliška bukvarna. Našc borbc in lirvatski vscuti- liSeuikl. — V Milanu se je vršil v mi- nolcm tednu velik kongres vseučiliščnikov vsega sveta. Na tern kongresn je bilo — prvikrat — zastopano tndi hrvatsko vee- nčilišče. Na kongresu so vsi — 18 na- rodnoati — glasovali za peticijo, odpo- slano avstrijski vladi, za italijansko vse- n&lišče v Trstu in slovensko v Ljabljani. Češki, sloveuski in hrvatski ro- marji pri papežu. — Dne 28. aprila je papež vsprejel v avdijenci okolu 300 romarjev, čeških, slovenskih in hrvatskih; največ je bilo Čehov. Romarje je papežu predstavii češki äkof Doubrava iz Kralje- vega Gradca. Na konco- avdijence so 'Cchi zapeli češko kimno sv. Vaclava. Strajk v Snrajevu. — V četrtek so začele strajkati delavke v tobačni to- varni v Sarajevo. Ker so hotele nekatere delavke iti vendarle na delo, so jim drage to branile. Zaradi tega je policija prijela tri delavke in jih zaprla. Oktale delavke, katerim so se pridrnžili tadi drugi delavci, so zahtevale oprostitev ' zaprtih delavk. Ker ni hotela policija nstreči li zahtevi, nastali so hadi in krvavi izgredi. Prišlo je namreč do spo- pada med orožniki in med množico. — Množica je začela metati na orožnike kamenje, vsled tega so začeli orožniki atreljati na množico in mnogo oseb je bilo ranjenih, med terai dve tako hado, da ati kmalo umrli. Drngega dne so se izgredi nadalje- yali. — Izgredniki so silili celo kuharce in dekle, da se jim pridružijo. Redarstvo in vojaštvo pa je spraznilo ulice brez opora. Deputaciji, ki se je predstavila ci- vilnemu adlatuau bar. Benkn, je ta ob- Ijubil, da delavcem izpolni njih zahteve 8 pogojem, da so mim*. Ker je vlndni zastopnik obljabil, da se bo ugodilo zahtevam delavstva, je stavka v Sarajevu končana. Cvetko Rubctič. — V petek je v Zagrebu nmrl Cvetko Rabet;e, predsed- nio druiUva sv. Joronima in kanon k za- grebäkega metropolitanskega kapitelja, v 8tarosti 64 let. Boj l'raku. — Angleški kralj EJvard, prvi in najodlocnejäi glede mode v svojem kraljestTU, je odredil, da se z nJegovega dvora odpravi frak, ker se nJegovo oko nikakor ne more spopri- Jazniti z neokusnim laatavičjem repom . na fraku, ki dajo vsled tega človeka sntiešno podobo. Prišel je na novo idejo 2a slavnostno obleko ter se je že pos- etoval s strokovnjaki, ki bodo po nje- KOvin načrtih izdelali modele, da dostojno zamenjajo frak. ___ vj ^"J poinenja beseda socijalizein. car?«* Vrtidioz francoskega lista „Li Fi- Simr 8° 8e Irancoski nčenjaki Jelas Ufar ' Leroy Beaulira in Pavel i7invifue v Po^ledu definicije socijalizma in teorifaaSLOpnO: »S°cijalizem je težnja usUarifrainih «konilih prisilnih sredstev možno Lmtd Vsemi Undmi, kar veö "ja, Rakor tudi v nadlogah. bila 3,^* raz8tava v Londonu je io ift'i^i11" eano otvorjena. Otvoril J° Je lord major a Court. dobil, Avstrijci Stiri darila, med njimi eno Čehi; Madjari so dobiii tadi štiri darila. Darila je razdelil kralj lastno- Totno. Visokl neinški tatje. — Te dni so zaprli na Nemäkem knesa in kneginjo Wrede. V njih palači so naSli namreč V8e polno Rrebrnih namiznih predmetov, ki so bili ukradeni iz raznih evropskih hotelov. Tega blaga, kukor nožev, žlic, vilic, okrožnikov, skied itd., je bilo toliko, da so ž njimi napolnili več zabojev, ka- tere so potem odneali na sodišče. Ta Skandal prouzroöaje veliko pozornost v Berolinu. Omenjeno naj bode, da je knez Wrede Da glasn bogatina in istotako nje- gova soproga jako bogata. Ona je namreö Argentinka in so je, predno je bila omo- žena, imenovala de Alvear. Skoda, katero je katastrofa v San Franciäka nupravila angleäkim zavaro- valnirn drušlvom znaäa 7l/2 milijonov kron. — Ker pa vsa drnštva irnajo obilne reservne zaklade, morejo prenašati to škodo. To velja tadi za amerikanska drnštva, ki morajo äe mnogo veÖje vsot3 dati. — Ako bi se taka äkoda zgodila v Evropi, ne vemo, ali bi jo zavarovalnice mogle plačati. Krotke ribe. — Š/icarski zdrav- nik dr. H. Fastenrath v Herisavu jo do- kazal, da je tadi ribe mogoče adomačiti. Na obalih Luganskega jezera je tako glo- boko stopil v vodo, da ma je le glava gledala iz vode. Stal je popolnoma mirno celo aro, držeč v vsaki roki kos kruha. V početku so se ma ribe boječe izogi- bale, pozneje so se mu približale male ribice, odščipavale krah in bliskoma zo- pet izginile. To proceduro je zdravnik ponavljal več dni. rlL°> tretji in četrti dan so priäle tadi večje ribe ter jedle krah iz njegovih rok. Söasoma so poatale ribe taho krotke, da je zdravnik smel se jih dotakniM ali jih pogladiti, ne da bi zbežale. Poinanjkanje žensk v Ameriki. — Neka velika neprilika zadene kmalu Ameriko s tern, da bo primanjkovalo žensk. V Ameriki se rodi öira dalje manj žensk, tako, da sami Amerikanci jemljejo za žene evropejske naseljenke. Ameri- kanci pa imajo raje Evropejke radi tega, ker so dražestneje in pridneje. Ali še neko drugo dejstvo je krivo, da primanj - kaje žensk v Ameriki. Ndseljenci so namreč skoraj sami moški in so veči- noma neoženjeni. Vsak teden pride v Ameriko nekoiiko stotin neoženjenih ljadi, a le malo žen in deklet. Kako naras»xhjo bolgarska mcsta? — Glavno mesto kneževine BoJgarije, Sofija, je Stelo koncem meseca decembra 1905. 82.1S7 prebivalcev. OJ leta 1900 do 190f> se je prebivaUtvo pomnožilo za 15.000 duš, od leta 1880., tekom 25 let, pa za 62.000 daš. Plovdiv, ki šteje sedaj 45.000 prebivalcev, se je od leta 1884. pomnožil za 12.000 dug. Varna, ki ima sedaj 37.000 prebivalcev, je od leta 1881. nara8la za 13.000 prebivalcev. Ruatcuk pa, ki šteje sedaj 33.000, za 7000 daš. Potresno leto. — V maloštevilnih mesecih 1. 1906. je nastopila cela vrsta potresov in ognjoniških nesreč. Prvi potres to leto je bil javljen 2 janavarja. Čatili so ga isti čas v Gradcu in Za- grebu in več ogrskih mestih. 10. jana- varja so čutili tadi na Dunaja lahke potresne sunke in istotako po nižjeav- strijökih, moravskih in • ogrskih mestih. Močen potres so imeli 16. januvarja v Kalabriji. 31. janavarja je razrašil potres mesta po obrežju Kolumbije. Mnogo Ijadij je izgubilo življenje in več manjših otokov je popolnoma izginilo. Ta potres je trajal (seveda z odmori) eel teden. 21. sebruvarija so poročali o potresa iz Kavkaza. Vejidar je büo tarn nekaj his poškodovanih. Meseca marca se je pri- petila silna potrosna nezgoda na otoka Formozi. Več mest je bilo razrušenih, do 7000 Ijadij je našlo smrt med razva- linami. 23. marca jo bil potres na Anti- lih in 21. marca v Ustiki v južni Ita- liji. Aprila meseca je pričel blavati Vezav in konec te vrste tvori veliki potres v San Francisku v Severni Ameriki. Narodno gospodarstvo Kako in kedaj skropi so uspešno proti peronospori. (Koncc). Kedaj se naj äkropi? — Težko je naprej naznaniti, kedaj se z najboljäim uspehom prvikrat Skropi, ker nimamo vsako leto enakega vremena. Prvo škropljenje je največje važnosti, opraviti se mora jako zarano, kakor hitro začne trs poganjati. — To prvo škropljenje tndi ne pride drago. Dokler so poganjki le nekaj centimetrov dolgi, se ne porabi dosti tekočine. Da se pe- ronospore ubranimo, mora listje že po- prej, kakor njeni trosi začno kaliti, biti poškropljeno. — Največji apliv na dobri nspeh äkropljenja ima: Kedaj in kako da se škropi. Ne bolj pogosto škropljenje in ne bolj močna tekočina ne more veö tega popraviti, kar se je zamadilo, čese prvikrat prepozno äkropi. Predlansko leto se je lahko pogosto opazovalo: Polovica vinograda je bila Iepa, druga polovica brez grozdja. Eden vinograd zdrav, obe- tajoč lepo trgatev, sosedov podoba ža- losti. 01 kod to? Dobro ohranjeni deli vinograda so bili äkropljeni pred de- ževjem, nekateri celo med dežjem. S!e- dilo je potem več dni z najbolj priprav- nim vremenom za peronosporo. Petkrat na dan dež, solnce, soparica. Ni se äkro- pilo, čakali so na lepo vreme, ker se menili,'če dežuje, škropljenje itak ne po- maga, ker dež vso galico opere. To mne- nje je napačno. Kadar je vreme za pe- ronosporo jako agodr>o, toraj nevarnost velika, naj se porabi vsak trenotek, ka- dar dež preneha, za škropljenje. Dragi- krat naj se škropi hitro po cvetju. — Poznejšti škropljenja so odvisna od vre- mena in nastopa peronospore. Ce opa- zimo, da se nana peronospora precej razširja, tedaj ne rok križem držati, ampak škropimo z vsemi ntočmi, in po- gosto eden za drugim. Povžročene äkode sicer ne moremo več popraviti, pa na- daljno razširjanje zabranimo. Reäimo kar se resiti da.— Kako se naj Skropi? Trosi peronospore kalijo le v vodi. Z*to najdemo po navadi prve znake perono- spore na konceh dol viaečegd liatja, kjer rosne in dežne kapljice najdalje obvisijo. Če se v kapljici znajde lo najmanjša sled galice, troai poginejo. Najboljse škropljenje je zato taisto, da povsod, kjer se more kapljica vode zbrati, troha galice poleg pride. Na daljavo galica nima učinka, zato se mora škropiti tako, da so kapljice fine, goste, drpga pri drugi, pa ne da so velike in daleÖ na- razen. Nekateri mislijo, da svoje delo jako dobro in vestno opravijo, če škro- pijo prav dolgo na eno mesto, na eden trs. To je velika napaka. Le opazajrno in videli bomo: Takšen trs je potem kakor umit. Male kapljice se zdražijo v velike, in te padejo na tla. Na lislju se pogosto potem niti ne pozna, da je bilo ravno poškropljeno. Skropi naj se tako: Da- lavec gre skozi vrato kakor hitro le more in skropi vsak trs. Kapljice se na ta način ne morejo zbirati. Čez 2 ali 3 are, kadar je prvo škropljenje že suho, poškropi se še enkrat celi vinograd in se meri posebno na mesta, katera pri prvem hodu niso bila zadeta. Tekočina v soda se rnora vaelej dobro premešati, predno se äkropilnica napolni. Pazimo na to, da se ne bo samo listje ampak ravno tako in še bolj skrbno tadi grozdje poškropilo. Predlanskim videli so se vinogradi z zdravim listjem, a brez grozdja, katerega je peronospora uničila. Najbolj važne točke glede peronospore so: 1. Peronospora se prikaže eno leto poprej, drugo poznej in sicer kakor hitro najde dva pogoja za svojorast: Mokroto in toploto. Kadar je zmladleta mokro in vč*asih vmes še toplo — škropite kar najhitreje. 2. Peronospora ne napada samo listja ampak tadi grozdje, katero se mora za to prav skrbno škropiti. 3. Ce peronospora v enem letu ni prav hado nastopila, zato se v drugem letu ne sme škropljenje odlagati ali zanemarjati. Marsikaterega to zmoti in posledica je bila slaba trgatev vsled peronospore. 4, Ne pozsbimo, da Škropljenje ne ozdravi bolezni, ampak le zabrani nadaljno raz- äirjanje. Ge se äkropi, kadar se perono- spora že vidi, zgubi se s tem mnogo truda in denarja. 5. Eao äkropljenje ima ačinok Ie okoli 20 dni. KaJar je vreme peronospori jako ugodno, škropimo vsuj vsakih 20 dni. „S. G," Izjava. Ker je moj tožitelj odstopil od z.nane tožbe proti meni radi razžaljenja časti in nisem torej imel prilike pri ob- ravnavi pred goriäkim okrajnim sadisöem vso zadevo pojasnitiv prisiljen iem v obrambo svojega poštenja tukaj izjaviti to-le : Kar Bern jaz govoril jedini priči, ki pride glede moje osebe v poštev, vse vzdržajem in ničesar ne preklicajem. Zi to pa, Cesar nisem pravil nikjer, ne morem biti odgovoren. In tako nisem jaz nikdar govoril niti rečeni priči niti komu drugemu, kar mi je očital moj tožitelj v svoji obtožnici. Kaj sem pa v re8nici govoril, je vedel tožitelj že pred tožbo prav dobro. Toliko se mi je zdelo potrebnD objaviti v pojasnilo radi govoric, ki jih raznaša neki brezžični brzojav po deželi, kernečem veljati za obreko- v a v c a. Gorica, dne 6. mnja 1906. Dr. Fr. Žigon, Loterijske ätevilke. 5. niaja. Dnnaj......27 16 90 86 6 Gradec......80 9 83 59 73 Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje adorn „C^ntralne posojilnice" *v G">rici in drngih pridruženih zadrag po G>riäkem: M)dro galico 98/99°/o po K 64 5.) q ; žveplo I. vrsto 85 95 finopo K \g— q — V zalogi ima: Saperfo^fal 14|16%po K. 530 q; Sapors>sftt 12/14% po K 5 — q; Tomasova žlindlra 14/16% p> K 5 - q; Riiah 9)1 p) K 7.30 \. Knhinjska sol po K 20'— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zidnje troje je v vrečfch po 50 kg. G'ina za modro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se p3žurijo oni, ki misiijo še naročiti. Išče se huharica z dobrimi spričevali. Ponudbe naj se vpošljejo pod na- slovom: ^ospa M. T., Kanal. Fozop, sviloPBjci! Bliža se čas svilodo/, pri katerih je neobhodno potnebna največja paznost. — Noben ne more tajiti, da je najveo odvisno, da naredijo ^vilodi kar največ svile, od tega, da je v stanovanju razmeromi zma- rom en ako gorko. Da sa to doseže, je treba, da se ima v vsakem stanovanju, kjer predejo sviloclL kar najboljši toplomer, brez kateregasploh n\ mogo6ö enakomerno držati gorkoto v svilorejnicah. Taki zane- sljivi in proizkuseni top'oniBri se dobivajo edino pri A. Priiuoxicn, optiku v Gorlei, ul. Vetturini h. 3. Naznanilo. Dovoljujem si tern poloni na- znaniti slavnemu občinstvii, da sem 1. maja t. 1. odprl zopet že obsto- ječo lovarno sladčic. kandilov itd. Fiedler Ar Conip., ter da bodem vodil isto jaz pod svojim imenom Fedel Biaggio Priporoča se slavnemu občinstvu. v mestu in na dežcli za cenjena naročila, kakor tudi za izdeloyanje vsakovrstnili sladčic. kandilov itd. Z odličnim spošlovanjem Fedel Biaggio, Gorica, Kapucinska ul. št. 15. C. kr. priv.il. krojaski kroji. Krojačnlca prve wste za ml\ Stan. Trgovina a gotovimi oblekanti in inanu- fakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskill tonmren. Blago na meter po ztraiti cenah. €dina zaloga oprave k uniformam z;i častnike, unulnike, Sokolo, fiiiančne stiažnike, orožuike in obCinske re- darje; za častito duh'ovscjno: ovrat- nike, ma^nc kape, cingulum itd. itd. Perllo vsake vrste. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tudi orožje av samo v trgovini M. Poveraj v Gorici na Travniku, „NüRODNil TISKüRNfl" ::: 0 Gorici, ulico Vetturini št. 9::: ^ je prcskrbljena z povsem novimi ^ ^gc^ črkami, okraski in finim papirjem, .j^f r$/>,$\i.s ter more prcvzeti vsa v ti- ^pJ$$/$ WfyW'tfi-i skarsko stroko spa- >^Ll^P^ hrAbrihrik^ daioča dela ^h^V/j&rrA TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice > Plakate ooo ^ ¦itd. itd. * oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , . Jedilne liste »r. ooo Etikete «¦ itd. itd. j Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od tia- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Ivan Kravos 1 priporofca svojo sedlarsko delavnico v Gorci na Kornju St. II. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulioa hi. si 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. OB JAVA. Nazuanja se, da je sklenilo varuštvo deželnega hi- poteenega zavoda v seji 20. aprila t. 1. da so eskomptujejo zastavna pisma ob tigotovitvi posojil od 1. maja t. 1. naprej namesto po 97*12 °]0 po 98°|0. V Gorici, dne 27. aprila 1906. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC 0 Gorica v hiši Monta, Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kreno nagrade izplačava vsakemu, kdor dokažo s potrdili najine nove imerikanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. PoEor! Eno krono nagrade! ' Pozor! Eno krono nagrade! Prosiva aahtevati listko! Rojaki! spominjajte se ..Solskega doma". lApno iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav ohčinstvu in stavbnim mojst- rom v mestu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagoiavljam cenj. naročnike, da täko bom i na- dalje izdeloval. Cena zmerna Postrežba točna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri „Selu". Zastopnik And. Frančeškin. UIKT. TOFFOLI veliha zaloga oljhi- negn olja iz naju- godnejih hrajev Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jedilno 36 kr. lit. „ fiiifje 40 ,, „ „ lM>lje 44 „ „ „ dalinat. 48 „ „ ,, istrsko 56 „ „ „ corfu 56 „ „ ,, bari (50 „ „ ,. hicca 70 „ „ „ nizza 80 ,, „ „ uajfineje 1 ^1, „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. I Fosfpežba najpošteneja. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov Mši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti pozarui Skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za zivljenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska savarovalnica sprejetna savarovanje Pod tako ugodnitnipogoji, dase lahkomeria vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ===== popolno varnost. ===—--------- SW Svoji k svojim! ^PB Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Jako izdatno sredstvo proti YiATTYVic\*"iriTim iTi -"Ti/Tr^Tiin t\a nri ^ /T\n "i tj\ .. U V llld UZIIIU 111 ulldllll JU HUlll UllullVl) je liker GODINA, iaterepa rapravljala v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri St. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „AU' Igea" T ulici Fcrnelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte ae ne poäilja manj kakor 4 atekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako sfc' dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so t tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se t ?seh lekarnah.