Tr-if / ' '^4 m \v,- +§fA mm Zastave zmage Osemdesetič bodo letos proslavljali proletarci vsega sveta prvi maj — praznik dela. Osemdesetič bodo ulice in trge preplavile rdeče zastave, simboli mednarodnega proletariata. Španski delavci v Madridu bodo 1. maja v sprevodu vsemu svetu pokazali, da misel o svobodi med njimi ni zamrla, pa čeprav bodo obkoljeni od policijskih oddelkov in agentov. Prebujajoče se sile Afrike, Azije in drugih kontinentov sveta bodo 1. maja pokazale vsemu svetu, da pri njih vstaja nova svoboda, svoboda delovnega človeka, ki mu ni želja trpeti in delati za kolonialnega osvajalca, temveč se pridruži veliki armadi svetovnega proletariata za mir in enakopravnost ter sodelovanje z vsemi narodi sveta. Toda vstali bodo policijski komisarji in pošiljali na ceste in ulice čuvarje »zakonitosti-« z naročilom: »Preprečujte nerede, razganjajte demonstrante!« — To se dogaja vsako leto že dobre tri četrtine stoletja in se bo dogajalo, dokler ne bo povsod zamenjal izkoriščevalcev delavskega razreda pravičnejši družbeni red. Ko je zasedal v Parizu leta 1889 prvi kongres II. internacionale, so delegati sprejeli naslednjo resolucijo: — Potrebno je, da se ob določenem dnevu organizira velika mednarodna manifestacija, in sicer tako, da hkrati v vseh deželah in mestih delavci naslove na državne oblasti zahtevo po osemurnem delavniku in da se uveljavijo sklepi mednarodnega kongresa v Parizu. Ker je Ameriška federacija dela že na kongresu v St. Louisu decembra 1888. leta sklenila prirediti podobne manifestacije 1. maja 1890. leta, je ta dan sprejet kot dan mednarodnih manifestacij. — Sprva je bil ta dan, 1. maj, ko so odhajale množice delavcev na ulice, dan demonstracije, s popolnoma določenimi zahtevami: skrajšati delavnik in povečati mezde. Kasneje so pa stopali na ta dan pod rdečimi zastavami milijoni in milijoni proletarcev, da manifestirajo za svoje pravice, za enakopravnost z drugimi privilegiranimi razredi. Medtem so delavci v nekaterih deželah že uresničili dolgoletne težnje in prevzeli tudi državno oblast. Tako je postal 1. maj tudi praznik socializma. V deželah prebujajoče se Afrike in Azije se je pa pridružila zahtevam po osvoboditvi dela tudi zahteva po nacionalni osvoboditvi in neodvisnosti. Okovi kolonializma pokajo in vsak dan je več narodov, ki se uvrščajo pod rdečo zastavo. Naš svobodni prvomajski praznik bo lep. Lep zato, ker ga bo proslavljalo vse delovno ljudstvo v zavesti, da je po osvoboditvi opravila veliko delo in da je vsak 1. maj nova obletnica velikih delovnih zmag. Prvi maj praznujemo v svobodi še posebno v znamenju zmage nad fašizmom, bratstva in enotnosti naših narodov, v znamenju izgradnje nove federativne države. To je najlepši praznik, ker so nam doseženi rezultati zagotovili pot v srečnejše in lepše življenje. Prvi maj praznujemo sedaj vsako leto v znamenju velikega napredka, v znamenju delovnih zmag, v znamenju uresničevanja naših gospodarskih načrtov. Ta praznik, ki ga praznuje delovno ljudstvo po svetu marsikje še v zelo težavnih pogojih in v neprestani borbi za socialno in nacionalno osvobo-jenje, slavijo naši delovni ljudje danes svobodni in srečni. Rezultat našega dela in prizadevanj se pa zrcali tudi v našem družbenem sistemu, ko je naš delovni človek dobil največje priznanje za svoje predvojno, medvojno in povojno delo. Upravičeno smo lahko ponosni na svoje delavsko samoupravljanje, ki praznuje letos svojo 10-lctnico, saj v praksi uresničujemo velike misli in ideje Marxa, Engelsa in Lenina. Družbeno in delavsko upravljanje je edina možna oblika za nadaljnje razvijanje družbenih odnosov v naši socialistični domovini. Delavski sveti, zbori proizvajalcev, upravni organi pri socialnem zavarovanju, v komuni, sveti stanovanjske skupnosti in še drugi upravljajo našo družbo in dosegajo vedno lepše rezultate. S takšnimi uspehi bomo šli zavestno v prvomajske sprevode, da je glas naše svobodoljubne države prodrl daleč v svet in da mednarodni proletariat z zaupanjem spremlja našo notranjo in zunanjo politiko. Letošnji prvi maj pričakujemo z bogatimi uspehi in zavračamo razna obrekovanja in natolcevanja, s katerimi nas skušajo nekateri blatiti. Dokazujemo pravilno politiko naših voditeljev, uresničujemo naše proizvodne naloge in vedno bolj napredujemo v našem gospodarstvu, kar nam zagotavlja svetlejši jutrišnji dan. Dejstvo, da poskušamo uresničevati in uresničujemo velike zamisli učiteljev svetovnega proletariata Marxa, Engelsa in Lenina, je najlepši prispevek naše države k mednarodnemu delavskemu prazniku. »Zasavski tednik- Je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik la Zagorje - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslovi Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportaži 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografu ne vračamo. Štev. 18.—19. TRBOVLJE, 27. aptrila 198* Cena 2(1 din — Leto XIII 1 ,# I OB 19-LETNICI OSVOBODILNE FRONTE Veličastno je bil zaključen V. kongres SZDL Jugoslavije Beogradu, te najbolj množične ljudske politične organiza-*■ Sklepi ln naloge kongresa pa nam bodo kažipot In ®bUda ia na&r nadaljnje delo pri graditvi socializma in rl*van)u socialističnih sil pri nas. Devetnajst let je minilo, ko Je bil 27. aprila 1941. leta , j!ltnl dan Osvobodilne fronte. Težko sl predstavlja prve Upacljc naSe dežele, kdor tega ni sam doživel. Veliko |---*«Va in odločnosti je bilo treba v tistih najtemnejših i " «an uia”kupaelJ Ij. . va in uumtnuMi jv ,,»■•, -• - •*— - -- —-------— •ut" na#e zgodovine veliko politične zrelosti Je bilo takrat lhii*bn° hlil<9 najbolj zavednim predstavnikom slovenskega ,,s»va. ki so se tešil sredi okupirane Ljubljane ln pod vodstvom KPS sklenili, da se bo slovenski narod uprl z orožjem v roki proti močnejšemu fašističnemu okupatorju ter se boril do končne zmage in osvobojenja. Ta pot je. bila pravilna in seme je padlo na plodna tla. OF se je širila In pridobivala nove neustrašne borce, revolucija je rastla ln združevala vse poštene delovne ljudi, katerih skupni cilj je bil - SVOBODA. Osvobodilna fronta se je širila In razvijala v rasti nove države. Potrebno je bilo velikanskih naporov, mnogo žrtev in še več samopremago-vapja, toda OF je uspela zato, ker je imela program, katerega je osvojilo vse napredno delovno ljudstvo. Na razvalinah porušene domovine je zrastla lepša nova ljudska država, kljub prizadevanju nekaterih, da jo zaustavijo v njeni rasti. Osvobodilna fronta se je preimenovala v Socialistično zvezo delovnih ljudi — v zvezo, ki zavestno gradi socializem. Ta zveza ima oblast resnično v svojih rokah. Rastla in dvigala se je v teh devetnajstih letih nova ljudska država. Delavsko in družbeno upravljanje je danes tista oblika delovanja, katerega mora SZDL zavestno utrjevati in širiti, da čimprej ustvarimo pogoje za lepše in srečnejše življenje slehernega delovnega človeka. Ko praznujemo letos 10-letnico delavskega samoupravljanja v svobodni državi, sc zavedamo velikih nalog, ki jih SZDL odločno in temeljito uresničuje vsa ta leta in jih bo tudi v bodoče. Temu je dal močan poudarek tudi zadnji kongres SZDL Jugoslavije. Naj živi 27. april 1941 — spomin na naš upor in kažipot v lepšo svetlejšo prihodnost! Vs SEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM »ZASAVSKEGA TEDNIKA« ČESTITA ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ Uredništvo in upravo ZASAVSKEGA TEDNIKA« PETI KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE — MANIFESTACIJA POLITIČNE IN IDEJNE ENOTNOSTI DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE ZA MIR OCIALIZEM Prosi« . maja V ZAGORJU, m I IN TRBOVLJAH Peti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, naše najbolj množične organizaoije je bil prejšnji teden in bo ostal š, dolgo v središču pozornosti vse naše ožje domovine in tudi izven meja. Bogato in plodno delo kongresa je prineslo, kar nam je potrebno, kajti s Socialistično zvezo je pbvczano vse naše družbeno dogajanje. Socialistična zveza delovnih ljudi je naša največja vseljudska tribuna, na kateri nastopajo milijoni delovnih ljudi s svojimi pobudami in predlogi. Peti kongres SZDLJ Je nakazal dosežene uspehe, ki slone na enotnosti In vlogi Socialistične zveze. Socialistične sile sveta na.i dosežejo medsebojne odnose ki bodo zgled sodobnim mednarodnim odnosom. Z enotno akcijo vseh socialističnih sil naše dežele nam bo Socialistična zveza omogočila nove dosežke na področju socialističnih družbenih odnosov, naša praksa in razvoj Socialistične zveze nam pa hosta omogočila. da bomo nadalje gradili naše samoupravljanje v političnem. družbenem in gospodarskem življenju Jugoslavija je prenehala hiti zaostala dežela — peti kongres SZDLJ je pa pokazal našo pot v naslednje obdobie. v katerem smo napravili ooialhiie korake v socialistični graditvi naše države, v blaainin našega delovnega ljudstva. Vrsta nalog ie nred nami — posipavanje modernizacije naše industrije, našega kmetijstva 'n še drugih gospodarskih vej. Za povečan ie pro’zvodnie bomo "porabili nahnovejše uspeh« znanosti in tehnike - še več bo-po' nrisnevali za zdravstvo, šolstvo in prosveto. Vse to bo ra le drobec dela. ki nas čaka v orihodnle in ki je nakazan v v«eh referatih, razpravah in v zaključnih resohiciiah pet-e- >">nVesnost, posvečeno Djuri Djakoviču. Na slovesnosti smo udi sklenili, da se k imenu naše organizacije »Komunistična rakcija jugoslovanskih študentov« doda še »Djure Djakovič« Tudi naslednji prvi maji, vse do leta 1939, so bili v glav-dem posvečeni spominu padlih, saj je bilo v teh letih kivave ‘ktature ubitih 328 komunistov in drugih bojevnikov za dravske in ljudske pravice, 1946 je bilo obsojenih, okrog •000 pa jih je bilo krajši ali daljši čas v preiskovalnem ‘dPoru, kjer so mnoge mučili in jih odpustili kot invalide. Razen Djure Djakovič.. in Nikole Hecimoviča je padla še dela vrsta članov CK KPJ in CK SKOJ, tako Paja Margano-s Bracan Bracanovič, Božo Vidas, Rista Samardžič, Josip °'umbo, Pero Popovlč-Aga. Josip Debeljak, Janko Mišič... .‘la jih je neskončna vrsta, toda že dve desetletji po dikta-r~ri je nad krvavimi zatiralci zmagala misel svobode in socia-stične pravičnosti, misel prvega maja. Ivan Kreft Tudi letos bodo mladi ljudje iz vse države v teku in s predajanjem štafetne palice ponesli Maršalu v Beograd svoje pozdrave. Letos bo ta tek po naši republiki v dneh 17., 18. in 19. maja. Republiška štafeta . bo sprejela 17. maja palico od bratske republike Hrvatske na Mostu pri Dragonji, predala pa jo bo 19. maja na Bregani. Naši glavni štafetni tekači so potemtakem časovno zelo omejeni; zato smo bili primorani, štafetno palico na odseku od Vipave do Bovca pospešiti, tako da jo bodo nosili na kolesih in motorjih. Vse štiri glavne poti se združijo v Ljubljani preden pridejo na štadion. Tu bo osrednja prireditev. Vsi nosilci palic bodo počakali na določenih krajih ter skupaj pritekli na štadion. Skupna dolžina vseh glavnih poti v naši republiki je 1.132,9 km. Letos praznuje glavno mesto naše republike 15. letnico osvoboditve, vsi delovni kolektivi pa 10-letnico samoupravljanja. Prav zaradi tega mora biti letošnji tek mladosti še toliko bolj slovesen. Celotne proslave Dneva mladosti zajemajo najširše področje dejavnosti z množično udeležbo. Predvideni so posebni občinski odbori za organizacijo vseh prireditev in proslav v okviru letošnjega praznika; v le-teh so zastopniki vseh organizacij. V teh odborih mora biti zastopnik Partizana, ki naj skrbi da se bo tudi naše članstvo udeležilo vseh proslav ter v sklopu njih tudi samostojno nastopalo. Dolžnost okrajnih in občinskih zvez naše organizacije pa je, da razen navedenega pripravijo še veliko stranskih zvez. Te naj drže mimo vseh večjih krajev in naj zajamejo celotno prebivalstvo, na določenih odsekih pa se naj priključijo glavnim potem. Pri zadružnih domovih, šolah, tovarnah in delavnicah priredite večje tekme v telesnih vajah in kulturnih nastopih. Steze izpeljite tako, da boste obšli tudi kraje, znane iz NOV, Ob tej priložnosti posvetite vso pozornost tudi grobovom padlih borcev. POTI IN CAS TEKA MLADOSTI NA NAŠEM OBMOČJU PARTIZANSKA KOLONA NA POHODU (F. SLANA) nih artiklov. Proizvodnja v tovarni se bo predvsem usmerila na izdelavo lažjih steklenih izdelkov, zlasti na stekleno embalažo s pomočjo avtomatov, kar bo znatno vplivalo na boljši finančni uspeh. - Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku bo pa načela letos z rekonstrukcijo svojih zastarelih naprav. V primerjavi z letom 1959 se bo proizvodnja kemične tovarne leto* predvideno povečala za 10 odstotkov. Večjo proizvodnjo bo tovarna dosegla s povečanjem storilnosti in ne s povečanjem števila delovne sile. Po izvršeni rekonstrukciji bo pa v kemični tovarni potrebna nova delovna sila, katero bodo že prej priučili, tako da bo lahko takoj posegla v moderniziran proizvodni proces. Produkcija Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku se bo po rekonstrukciji njenih naprav povečala petkratno. Tudi Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah ima zastarele naprave in je nujno potrebna modernizacija. Z rekonstrukcijo bodo verjetno pričeli že letos, in sicer pri obeh papirnih strojih, nadalje bodo gradili v tovarni halo, v načrtu je pa tudi nakup novega stroja iz inozemstva za izdelavo papirja. Investicijski program radeške Papirnice je potrjen ter se bo podjetje udeležilo zveznega investicijskega natečaja. — V Radečah nadalje deluje znani lesni obrat »Peta«, ki prehaja vedno bolj na obrtno proizvodnjo. Proizvodnja lesenih pet se bo predvideno dvignila za 6 odstotkov. Nova sušilnica v podjetju ske Cementarne v Zidanem mostu. Tudi tega nameravajo letos rekonstruirati. Po izvrše- 15 LET TITOVE ŠTAFETE Se eden, vsem drag in edinstven jubilej proslav« ljamo v letošnjem letu — 15 let Titove štafete - štafete mladosti. Iz osvobojenega Beograda je 10. aprila 1945. leta Centralni odbor USOJ izdal navodilo o organizaciji množične mladinske štafete. Ta datum predstavlja rojstni dan Titove štafete — simbol razvoja in prizadevanj pobratenih narodov naše socialistične skupnosti, ki Je nastala v ognju zmagovite revolucije. Od leta 1956 dalje, po želji tovariša Tita, proslavljamo 25. maj kot dan mladosti, štafeto pa nosimo pod imenom Štafeta. Vsem prebivalcem, hišnim svetom, stanovanjskim skupnostim in gospodarskim organizacijam na območju Zagorja Približuje se 15. maj, dan, ko bodo odprli nov DELAVSKI DOM. Ta dan lodo Zagorjani še posebno slovesno in praznično proslavili. Pripravlja se vrsta kultumo-umetni-ških prireditev in gostovanj, pričakovati je številni obisk iz drugih krajev. Zato se pripravimo na praznovanje in dajmo Zagorju posebno slovesno In praznično podobo. Poskrbimo že sedaj, da bo mesto očiščeno in okrašeno, da bodo dvorišča in okolica stanovanjskih hiš urejena, da izgine vsa navlaka, ki kvari zunanje lice. Predvsem še posebej preglejmo in popravimo plotove In žive meje, pročelja poslopij, kanalizacijo pred poslopji, uredimo vrtove in zelenice, odstranimo svinjake, kokošnjake in drvarnice, očistimo okolico sme-tiščnih jam. Posebna komisija je že obiskala posamezne hišne svete in lastnike stanovanjskih hiš ter se z njimi pogovorila glede ureditve, prav tako je izvedlo akcijo Turistično društvo. Upoštevajmo ta navodila. Občani so tudi dolžni, ravnati se po odloku o varstvu in uporabi komunalnih naprav (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 4 z dne 24. 3. 1956.) Sodelujmo vsi, da bo Zagorje pričakalo mednarodni delavski praznik 1. maj in praznik Zagorja 15. maj v lepem, slovesnem oblačilu. Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi [iiiiiiim 18. maja 1960. Prihod Odhod Postanek Rimske Toplice 8,20 8,20 Zidani most 8,45 8,50 0,05 Hrastnik 9,20 9,30 0,10 Cebinovo 10,10 10,20 0,10 Trbovlje 11,00 11,10 0,10 Zagorje 11,40 11,50 0,10 Medija 12,20 12,40 Vače 13,10 13,10 Litija 13,35 13,40 0,05 Ljubljana 16,00 Trbovlje, 27. aprila. — Včer1 raj je končala z rudnim šoid* njem na Ekonomski sredah šoli v Trbovljah prva skupinj sedeminpetdesetih dijakov, ld so pred štirimi leti prvič prestopili šolski prag te šole in ga včeraj za vedno zapustili. V šolske prostore se bodo povrnili le še v juniju, ko bodo pred izpitno komisijo zagovarjali svoje diplomsko delo, nato pa odšli kot prvi absolventi ESS Trbovlje na službena mesta v naša zasavska podjetja. Na razpotju. Odhajamo. Vsakdo po svoji več ali manj začrtani poti. Breda, Mari, Dani, Duka, Olga, Zinka, Gico, Zvone, Jože, Ivo in drugi bodo ostali v podjetjih, Lojze in še nekaj drugih skrivnežev bo pa odšlo naprej na univerzo. Slovo. Stiskamo si roke, poslavljamo se od šole, drug od drugega, in obljubljamo, da bomo še dolgo ostali taki sošolci kot zdaj, ko mnogi za vedno zapuščajo šolske klopi, knjige in učenje. Odhajamo, vendar nas ob slovesu veže toliko lepih in prijetnih spominov na vse, kar smo doživeli skupaj v teh letih šolskega življenja. Ob slovesu še enkrat podoživljamo štiriletno šolsko pot od dni, ko smo prvič skupno posedli v razredu nekje pod Klečko do danes, ko zapuščamo razred z označbo 4, z okni, skozi katera se nudi očem čudovit pogled na naše Trbovlje in ob katerih je steklo toliko razgovorov in se rodilo idej še in še. Se spominjaš, Mari, prijetnih spominov v dvoje o vsem, kar je bilo drugje težko, pomenkov z vsemi, ko smo ob odmorih viseli na oknih zaskrbljeni ali veseli? Mi odhajamo, okna, pa ostajajo in si-vozelene stene s portre naših predavateljev, šolskimi k'opmi in — spomini. Mnogo jih je in težko jih bo pozabiti, kajne? Po štirih letih nenehne skrbi, dela, vzgoje in ljubezni do vseh nas, ne bi bilo prav, če bi pozabili omeniti imena treh, ki so bili v vsem tem času naši prvi predava'e!ji in ki so bili v teh letih z nami od skromnih začetkov v letu 1956 do danes, ko zapušča šolo prva garnitura absolventov. Ravnatelju šole Bogdanu Stehu, razrednikoma nrof. Deši Mikeličevi in Ladu Simončiču ter vsemu ostalemu Profesorskemu zboru naša nai;skrenej-ša zahvala za ves trud. pomoč in skrb v štirih letih šolanja. Dragi sošolci! Ob slo\esu, ob vstopu vsakogar na n vo življenjsko pot, želim, da bi bila le-ta čimbolj uspešna, da bi ostali spomini na naše skupne šolske dni prijetni in nepozabljeni. Pavel Bu keljc SREDNJA EKONOMSKA SOLA V TRBOVLJAH, IV. LETNIK JE ZAKLJUČILA. SEDAJ SE PA PRIPRAVLJAJO MATURANTI NA ZAKLJUČNO DIPLOMSKO DELO - NASMEJANEGA OBRAZA SO PRIČAKALI NAŠEGA FOTOREPORTERJA hiert^GORJE' “ Prvomajsko praznovanje j, d na rod neg a delavskega praznika ima v je ?oriu že zgodovino. Praznovanje 1. maja Wte?no povezano z borbo zagorskega pro-bJF^ta za socialno in nacionalno osvo-z borbo za priznanje najosnov-rv)1*1 zahtev in pravic v življenju. Praz-prvega maja je bilo vse do leta dar Vehfastna zunanja manifestacija soli-nosti zagorskega delavstva z medna-p0 niIri proletariatom, manifestacija želja (v Povem, naprednem in prebujajočem dgPrav je bilo včasih hudo, se zagorski s0 niso ustrašili težav in posledic, saj c‘°ll> da njihovo delo, napori in žrtve zaman. s st , Julija 1889. leta so v Zagorju začeli tn 'vlco za izboljšanje življenjskih pogojev konč Priznan3c nekaj pravic. Stavka se je bii z uspehom, 12-umi delavnik je Uvertj ravljen in uveden 8-urni delavnik, rog^Fjse je socialno zavarovanje za sta-■ Priznan pa je bil tudi praznik dela bii0-fmajl Toda za vse te pridobitve je lavei re^a Ptecej žrtev, kajti ko so se de-Vserv, vrnili na delo in delali 14 dni, so bo ZauPnikom delavcev odpovedali služ-Pa odgnali v celjske zapore. I89n° se ‘e za*el° U bilo , ~~ Pfva manifestacija za 1. maj IB v e bolj slaba, ker so se ljudje bali 1 »Prevodu. Sprevod je šel iz Kisovca ^•nrje, rudarji so pa v njem nosili ZAPISEK 0 PRVOMAJSKIH PRAZNOVANJIH V ZAGORJU KAKO SMO PRAZNOVALI? razne parole in gesla, med njimi tudi table z napisi: »Zahtevamo enako volilno pravico!« 1918. — Veliko prvomajsko zborovanje v Zagorju je bilo v Habetovem salonu, na katerem je govoril socialnodemokratski poslanec Žnidar. Ta je v govoru med drugim dejal, da se bosta na delavskih hrbtih polomila nemški škorenj in avstrijska sablja, — To zborovanje je zelo razgibalo delavce in ostale prebivalce zagorske doline. V tistem času so se pričeli vračati na svoje domove ruski ujetniki, ki so pripovedovali ljudem o usneli revoluciji ruskega proletariata. — Vse to je pa večalo revolucionarnost zagorskega delovnega ljudstva, ki je tako razgibano pričakovalo konec prve svetovne vojne. 1920. — V Zagorju je bila tega leta prvomajska manifestacija, kakršne do takrat še ni bilo. Z vseh dimnikov zagorske Steklarne ln na vseh hribih okoli Zagorja so plapolale rdeče zastave. Vsi domovi delavcev so bili okrašeni z zelenjem, ob cestah so pa stali mlaji in rdeče zastave Iz Kisovca se je vil dopoldne proti Zagorju dolg sprevod, na njegovem čelu je pa igrala zagorska godba na pihala. — Tega leta so bile tudi volitve v občinski odbor in v ustavodajno skupščino. Na volitvah v občinski odbor je bilo od odbornikov Izvoljeno 12 odbornikov-komunistov in komunistični župan Kopriva. Tudi v ustavodajno skuščino je bil izvoljen komunistični poslanec. 1933. — Delo skojevske organizacije v Zagorju je bilo v tem letu zelo razgibano, še posebej ob praznovanju 1. maja, ko je bilo organizirano lepljenje lepakov. Na vse vidne stavbe v Zagorju so skojevci narisali z rdečo barvo srp in kladivo. Srp in kladivo sta bila narisana celo na žandar-merijskem poslopju, kljub temu, da je bila posadka žandarjev za 1. maj okrepljena. — Na žičnici, ki drži iz Kisovca proti zahvalni postaji Čilenca, je bila obešena 4 metre dolga rdeča zastava, ki je plapolala v jutranjem majskem soncu. Brž ko je žandarmerijska patrulja opazila to zastavo, je šla takoj na mesto z namenom, da jo odstrani. Zaradi velike višine ji pa to ni uspelo. Zandarji so nato slekli bluze in odložili orožje ter pričeli s kamenjem obmetavati zastavo. Toda tudi to je bilo brezuspešno. Zastava je še naprej plapolala v pozdrav prvemu maju. — Sele popoldne so žandarji našli žičničarja, ki se je peljal z vozičkom do zastave in jo snel. 2. maja je bilo aretiranih nekaj ljudi, ker pa ni bilo dokazov, so osumljene izpustili. — V Zagorju so pa še nekaj časa potem govorili o drznem koraku zagorskih skojevcev. 1937. — Politično življenje v zagorski dolini se je razgibalo, še posebej po ustanovnem kongresu Komunistične partije ! Slovenije na Čebinah, na katerem sta zagorske komuniste zastopala tovariša Jože Marn in Franc Farčnik. — Prvomajsko praznovanje tega leta je potekalo v slovesnem razpoloženju. Delavci so vedno bolj čutili, da bo kmalu napočil tudi njihov dan... 1944. — Po zaslugi izdajalca so na Zeleni travi nad Zagorjem esesovci po prvomajskem zborovanju na bivšem nogometnem igrišču in na katerem je govoril tudi zloglasni firer štajerskega hajmatbunda Franz Steindl iz Maribora, ustrelili tri aktiviste, sekretarja okrožnega komiteja KPS za revirje Iva Levstika-Gojca. člana okrožnega komiteja KPS Feliksa Pečarja-Mija in mladinsko aktivistko Vojko Napo ko j. — Po usmrtitvi so esesovci svoje žrtve zmagoslavno razstavljali po Zagorju in jih naposled pokopali na Izlakah za osnovno šolo. 1954. — Ob desetletnici žalostnih dogodkov na Zeleni travi nad Zagorjem je osnovna organizacija ZKS Zunanjega obrata Rudnika Zagorje izdelala in odkrila spomenik padlima zagorskima rojakoma, tovarišema Levstiku. Pečarju ter Napoko-jevi. Slovesnosti na Zeleni travi, ki je od tedaj dalje vsako leto 2. maja ob spomeniku, prisostvujejo Zagorjani v velikem številu, da se tako oddolžijo spominu padlih revolucionarjev. (maj GOSPODARJI IN UPRAVLJAVCI Proizvajalec je zdaj, ko upravlja družbena proizvajalna sredstva, od katerih je bil prej v razredni družbi ločen, zavzel svoje aktivno mesto. Zmeraj bolj se zaveda tega, da je izpolnitev njegovega individualnega, ekonomskega in družbenega interesa neposredno odvisna od zvišanja produktivnosti njegovega lastnega dela, od povečanja proizvodnje delovnega kolektiva in od nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil v komuni in v vsej deželi. V takih pogojih sploh postopno določa nadaljnji proces osvobajanja človeka in humanizacijo medsebojnih odnosov. Pred volitvami v delavske svete Spet so pred nami nove volitve v organe delavskega samoupravljanja, v organe, ki so v dobi desetih let prerasli ozke okvire gospodarskih organizacij In postali zavestni subjekt pri upravljanju proizvajalcev. Prehojena pot delavskih svetov je nedvomno bogata z neštetimi izkušnjami in kronana s številnimi uspehi. Zavest proizvajalca, da upravlja družbena sredstva vedno bolj smotrneje in ekonomično, postaja iz dneva v dan jasnejša. Volitve v nove delavske svete, na katere se v vseh gospodarskih organizacijah skrbno pripravljajo, bodo potrdile delo teh organov upravljanja, hkrati pa postavile pred nje nove, zahtevnejše naloge, ki jih bo treba skrbno proučiti in rešiti. Eno izmed vprašanj, kateremu smo v zadnjih letih posvetili premalo pozornosti, tako da ponekod že čut'mo posledice, je vključevanje mladih v naše delavske svete in upravne odbore. Imeti moramo pred očmi. da je treba našo mladino zavestno vzgajati tako v dobrega proizvajalca kot upravljavca. Pri tem pa ne smemo prepustiti te vzgoje izključno organizaciji Ljudske mladine v tovarni ali podjetju, temveč mora postati ta vzgoja skrb vseh sil v gospodarskih organizacijah. V dosedanjih delavskih svetih in upravnih odborih je bilo vse premalo mladih ljudii in večina teh je bila več ali manj bolj pasivna kot aktivna. V nekaterih zasavskih podjetjih so na raznih razpravah poudarili in predlagali za kandidate v nove organe številne mlade proizvajalce, ki jim bodo posvetili vso pozornost in skrb, da postanejo zares dobri gospodarji v naših podjetjih. Obveščanje delovnega kolektiva o delu in sklepih delavskega sveta ali upravnega odbora je bilo ponekod še nezadostno. Posebno v manjših podjetjih smo se zadovoljevali s tem, da smo sklepe teh organov nabili na tovarniško oglasno desko in prešli tako vrsto pomembnih stvari, ki bi jim morali posvetiti vso pozornost in o katerih bi moral obširneje, včasih tudi ostreje spregovoriti večji krog proizvajalcev. Obveščanje je bilo nemalokrat V sedemletnem obdobju smo ustvarili razvit, širok, enoten in edinstven mehanizem delavskega upravljanja, v katerem so delavski sveti, zbori proizvajalcev, zbornice, gospodarska združenja In skupnosti podjetij sestavni deli neločljive celote. V tem, nikakor ne enostavnem mehanizmu, ki temelji na družbenih sredstvih za proizvodnjo, se zrcali bistvo socialistične demokracije in socialističnih odnosov. Prvi kongres je dal tudi bogate napotke za nadaljnje, uspešno delo delavskih svetov. CIRIL UREK, rudnik Trbovlje: Prvič bomo volili 19. maja tega leta bodo po vsem trboveljskem rudniku volitve v nov centralni delavski svet in pet obratnih delavskih svetov. Kot vse kaže, bo v teh organih delavskega samoupravljanja na rudniku letos znatno več mladih ljudi, kot jih je bilo kdaj koli poprej. — Ne samo jaz —pravi mladinec Ciril Urek z rudnika — temveč skoraj šestdeset mladih težko in z zadovoljstvom pričakuje volitve v delavske svete, saj bo v njih poleg starejših, izkušenih tovarišev, dobršen del naših mladincev. Na zadnjih obratnih konferencah kjer smo razpravljali izključno o volitvah in kandidatih novih delavskih svetov, so rudarji pokazali veliko skrb, da bi prišlo v te organe, zlasti v posamezne obratne delavske svete, čim več mladincev. Zdaj lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je med kandidati čutiti precejšen prodor mladih. Rudniški komite Ljudske mladine je v zadnjem času pripravil po posameznih sadove in pripomoglo k hitrejšemu reše^ obratih razgovore s člani delavskih svetov, vanju nekaterih problemov v komuni in kjer so nam, mladincem, spregovorili o podjetjih ter dvigu življenjskega stan- delu delavskega sveta v zadnjih dveh le-darda prebivalcev v posameznih komunah, tih. Potem, ko bodo volitve za nami, bo- In končno: od tega, kako so delali naši mo ob Z ko“||£ delavski sveti in upravni odbori, je odvis- ln poevet.l. vso skrb, no tudi od subjektivnih sil v gospodarskih da ^ novoizvoljeni mladine, pravilno - ^ razumeli svojo nalogo v delavskih sve- tih. Z njimi bomo imeli številne razgovore in posvetovanja. Od takega sodelovanja bo v precejšnji meri odvisno tudi njihovo delo, hkrati jih bomo pa pripra- sveta in upravnega odbora, predlagajo svoja mnenja, tn reči moramo, da se je ta oblika sodelovanja pokazala kot zelo tesna vez med proizvajalci in organi samoupravljanja. V zadnjem obdobju vse bolj pogosto na-glašamo sodelovanje podjetja s komuno in združevanje finančnih sredstev. V tem pogledu smo nekje spredaj, drugje pa bolj počasi dojemajo, da je komuna skupnost ne samo proizvajalcev, temveč tudi potrošnikov in da so tudi podjetja s svojimi kolektivi sestavni del te naše komunalne skupnosti, v kateri se urejajo medsebojni odnosi, sodelovanje in združevanje. Ko govorimo o združevanju sredstev, moramo poudariti, da bi morali imeti delavski sveti o tem jasnejše pojme in se v polni meri zavedati pomembnosti združevanja teh sredstev za komunalno skupnost, pa bodi za ta ali oni važen objekt komune. Tako spoznanje in sodelovanje delavskih svetov s komuno in tudi med samimi podjetji bo rodilo bogate ŽENE SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO PRI VSEH DELIH - SUKA ODDELEK TRBOVELJSKE MEHANIK*. FRANC K0JN1K, KERAMIKA IZLAKE: Tople malice organizacijah. Tam, kjer so organizacije sindikata, Zveze komunistov tn Ljudske mladine budno spremljale in pomagale organom delavskega samoupravljanja, tam bodo novi delavski sveti nadaljevali za- V mnogih naših zasavskih podjetjih so se delavski sveti zavzeli, da so pri njih uvedli tople' malice, ki so koristne prav vsem delavcem, zlasti pa tistim, ki prihajajo na delo od daleč in je bila njihova prehrana največkrat slaba ln nezadostna, ker prihajajo iz službe pozno domov. Tovarna keramike na Izlakah zaposluje večino takih delavk in delavcev. Zato se je tovarniški delavski svet med prvimi zavzel, da so v podjetju uvedli tople malice. Tovariš Kojnik pripoveduje: — Precej časa že imamo tople malice. Ker nimamo še lastne kuhinje v tovarni, kuhamo za sedaj tople obroke še v obre-zijski gostilni. Delavci dobe toplo malico ob pol 10. uri dopoldne ali pa ob 6. uri zvečer. Posamezni obroki stanejo 30 do 35 din. V začetku so bile malice dokaj slabe, toda uspelo nam je jih izboljšati, in zdaj so delavci z njimi popolnoma za- ddo KJ,r M. , „1 bilo. bo po.robno "“i,*' skrbno delo za nazaj v vnaprej. Prvi kongres delavskih svetov V juniju 1957 je bil v Beogradu prvič v sedemletni zgodovini delavskega samoupravljanja kongres delavskih svetov. Razen 700 delegatov iz jugoslovanskih podjetij so temu kongresu prisostvovali še številni predstavniki iz tujih držav. mladino in ostale o delu in sklepih svojih delavskih svetov. V tem pogledu nam že zdaj nudita veliko pomoč rudniški komite Zveze komunistov in sindikat rudarjev, saj so bili ravno člani ZK in sindikata tisti, ki so se na obratnih konferencah zavzemali, da pride na kandidatno listo več dobrih mladincev z rudnika. , . , Mi mladi z zanimanjem spremljamo Proizvodnjo premoga le z načinom dela lahko dal-- seveda tudi aktivno sodelujemo - pri- dob^° mehanizacijo. Meham- l:ko produktov, dobr.n in preva za volitve v centralni delavski nacija je danes prvi pogo, za ceni. svet in obratne DS, saj bodo ravno več’? 9tonlnos 111 s.jef v . Specializacijo rudarske me- “ vir uti Tn r\/\onm itatt m o niK ■ t- n n n n iTno« vn »n tu m avm a nn X Ata po- ---------- ----------^ „„„ m,„„IV»ial Kongres delavskih svetov Je tudi nudil te volitve za nas veliko doživetje, kajti zvez' za Plenitev pridobiva- hanizacije razumemo v našem odvisno od sugestije posameznih članov priložnost, da smo spoznali načelni pomen razen tega, da bomo mnogi prvič volili, n-Ta Promoga. Zato ni naključ- podjetju tako, da se bomo v delavskih svetov ali upravnih odborov, ki so včasih na lastno pobudo stopili pred proizvajalce in se z njimi pomenili o določenih vprašanjih. Obveščanje je dobro organizirano v tistih podjetjih, kjer so čutili, da je delo teh organov, sodelovanje enih in drugih, bolj koristno in plodno. Tu so na široko odprli vrata tudi viem članom delavskega kolektiva, da prostovoljno prisostvujejo sejam delavskega Zgodovinski akt Dne 27. junija 1950. leta Je sprejela Ljudska skupščina FLRJ temeljni zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih. V ta zakon je vnešena globoka vsebina znanega proletarskega revolucionarnega gesla: TOVARNE DELAVCEM! Tovariš Tito je ta zakon označil kot zgodovinski akt, ki so ga terjale potrebe našega družbenega razvoja na ustrezni stopnji ,to so potrebe demokracije v gospodarstvu, po razvoju novih socialističnih odnosov v proizvodnji, ki temelje na širokem sodelovanju me le v upravljanju proizvodnje .temveč v nadaljnjem razvoju tudi v razdeljevanju dohodka. Načela tega zakona so postajala bolj ln bolj resničnost. Oblikovali so jo delavci neposredno s svojim delom, v svoji praksi, pri čemer ni manjkalo težav. Z obvladanjem teh težav so delavci pridobili mnoge izkušnje ,na njih je pa zrastel ln se razvil sistem delavskega samoupravljanja, ki je odlika in značilnost našega gospodarskega In družbenega reda, hkrati pa pogoj za naš napredek. samoupravljanja proizvajalcev za družbeni razvoj in delavski razred ter da smo ocenili, koliko smo se naučili voditi svoja podjetja in proizvodnjo. bodo tudi številni naši mladinci prvič voljeni v delavske svete, s čimer se začne za nas novo, skrbnejše delo z njimi ln nami samimi — je zaključil Ciril Urek. dukta. Ta investicija je visoko ren- produkt naše tovarne, temveč tabilna, saj daje 4 in polkrat- tudi rentabiliteta podjetja in Laže bi samo občutno povečal bruto zahteva manj materiala in faktor v primeri z vlože- finančni uspeh. omo PRI DELU V STEKLARNI HRASTNIK Delavnice delavcem - pred 89 leti 16. aprila 1871 je Pariška Komuna Izdelala dekret, o katerem je pomembno še danes govoriti. Ta dekret, ki je bil samo eden Izmed mnogim pomembnih, s katerimi je Komuna odkrivala n ustvarjala r.ove oblike družbenega življenja, je [»klical zbornice delavskih sindikatov, naj ustanovijo anketno komisijo, ki naj bi sestavila seznam opuščenih delavnic in natančen inventar o stanju in orodju, ki je bil v njih. Komisija je po tem dekretu morala poročati, kako lahko začno delavnice znova obratovati j pomočjo kooperativne skupnosti delavcev, ki ao bili v njih zaposleni. Za te delavske kooperativne skupnosti je bila dolžna komisija izdelati načrt statuta, ustanoviti izvoljeno sodišče, ki bo po vrnitvi lastnika odločalo o pogojih, pod katerimi bodo delavnice povsem izročene delavskim društvom, in o primerni odškodnini. Delavci ,ki so dali pobudo za tak sklep, so bili nad njim nadvse navdušeni. Sindikalna zbornica krojaških delavcev je že dva dni pozneje poklicala oprale sindikalne zbornice in delavska združenja, naj takoj skličejo sestanke delegatov, ki naj bi pripravili anketo o organizaciji dela v skladu z omenjenim sklepom. Nekaj dni pozneje so te delegate že izvolili v sindikatu mehanikov in združenju kovinarjev. Delegatom so dali naslednja navodila: »Sodeč, da za Komuno, ki je sad revolucije z dne 18. marca, Enakost ne sme biti prazna beseda, da boj. ki ga tako hrabro bijemo in ki ga hočemo nadaljevati do iztrebljenja poslednjega klerikalca in rojalista, ima za cilj našo gospodarsko osamosvojitev, in da to lahko dosežemo samo z (PRVI DELAVSKI SVET NA SVETU) združenjem delavcev, ki edino lahko spremeni naš položaj, da iz dninarjev postanejo gospodarji, izjavljamo, c*-i našim delegatom dajemo naslednja splošna navodila ...« V nadaljnjih navodilih navajajo odpravo izkoriščanja človeka po človeku kot zadnjo obliko suženjstva in organiziranje dela s pomočjo solidarnih združenj s kolektivom in neodtujljivim kapitalom. Ustvarjalna pobuda pariških delavcev, ki so spoznali že pred tolikimi desetletji pomen novih oblik upravljanja, je prišla najbolj do izraza v prvem pravilniku o poslovanju popravljalnice orožja v Lojvru, o volitvah in nalogah njenega sveta — prvega delavskega sveta v zgodovini. V tem pravilniku je rečeno, da je delavnica pod vodstvom delegata pri Komuni, ki ga voli za upravo delavski zbor, ki ga tudi lahko zamenja, če se prepriča, da se je pregrešil proti svoji dolžnosti. Ta delegat je dobil pooblastila, kakršna ima pri nas direktor, a o svojem delu in ukrepanju je bil dolžan poročati svetu. Tudi vodje delavnice ln oddelkov je vodil delavski zbor. Tudi ti »o bili odgovorni Komuni In so jih delavci lahko odpoklicali, če niso opravljali svojih dolžnosti Svet je bil sestavljen takole: delegat za upravo, vodja delavnice, vodje oddelkov in po en delavec Iz vsakega oddelka, ki so ga tamkaj delavci Izvolili. Delegati so bili dolžni poročati delavcem o tem, kaj so slišali iz poročil in so bili njihovi tolmači v upravnem svetu, kjer so bili dolžni zastopati zahteve in pripombe tistih, ki so jih zato pooblastili. Vsakih petnajst dni so menjavali polovico delegatov. Na predlog enega delegata je večina vedno lahko sklicala sejo sveta. Ce bi vodja oddelka, vodja delavnice ali kdo drugi to odklonil, so imeli pravico odločati delavci v delavnici. Za zaščito koristi Komune so imeli delegati, ki so sestavljali nadzorni odbor pravico pregledati vse poslovanje ob vsakem času, ko se jim je to zdelo potrebno. Delegati so morali vsak teden izbrati poročevalca, kateremu je bilo zaupano sestavljanje poročila q vsem, kar je bilo med tednom rečeno in storjeno. Ta poročila so morala biti razstavljena na vidnem in lahko dostopnem mestu zunaj delavnice. Mezde delavcem je določal svet na predlog vodje oddelka. Svet je prav tako na predlog vodje delavnice odločal o sprejemu delavcev ” službo. Pravilnik, o katerem govorimo, je bilo mogoče spremeniti samo ob soglasnosti vseh delavcev Pravilnik so podpisali vsi 104 delavci omenjene delavnice. Pravilnik je bil sestavljen v zelo kratkem času in sredi državljanske vojne in nas zaradi tega kar preseneča s svojo tako pomembno in obsežno vsebino. S takšnim postopkom je Komuna hotela odpraviti tisto razredno lastnino, ki pretvarja delo nnogih v bogastvo nekaterih. Spremenila je sred stva za proizvodnjo, zemljo in kapital v orodje svobodnega in združenega dela. To je torej sloviti dekret, s katerim so prešle vse tovarne, zavodi in delavnice, ki so jih v vihri državi ianske vojne lastniki zapustili ali v njih ustavili delo, v upravo delavskih združeni zaradi obnavljanja proizvodnje. Tako je nastala prva samouprava proizvajalcev. petletki povečati nn 10 milijard 500 milijonov dinarjev. Do konca leta 1965 naj bi se proizvodnja premoga v Jugoslaviji podvojila in dosegla 45 milijonov ton premoga. Po analizi tržišča smo prišli do zaključka, da bi naše rudarstvo v tem času potrebovalo samo naše proizvode iz naše- terja še izgradnjo objekte* ga proizvodnega programa za družbenega standarda — n«* 14 milijard dinarjev opreme vih stanovanj in ostalega. ker in strojev za rudarsko meha- se bo število zaposlenih hi' in strojev t___________ nizacijo. Naš program pa ne zajema vseh strojev, ki jih potrebuje naše rudarstvo, in zaposlenih stveno povečalo. Pomen te investicije splošno jugoslovanski, zla*“ če vključimo ostalo rudarsko važen je pa za področje **' strojno opremo, ki jo bo nek- savskih komun saj bn v do moral izdelovati, ali pa jo večanem podjetju našla bomo morali še naprej uvažati, potem 1» znašala perspektivna potreba po rudarskih strojih, opremi in mehanizaciji preko 20 milijard dinarjev letno. Tako vidimo, če hočemo še naprej obdržati vodilni položaj na rudarski opremi, da je naša številka realna in pogojena s potrebami nn tržišču Predvideli smo tudi novo lokacijo za naš obrat med Trbovliami in Hrastnikom ob l-žovii Železnici z« nro'7. z»-i t poslitev ne samo mladina Trbovelj, temveč iz celotne** zasavskega bazena. Franc Slapnik ČESTITKA IZ FRANCI# Jože Grebenc z rudnika bovlje-Hrastnik na praksi * Franclji, čestita po Zasavske1* 'ednlku vsem bralcem lista ** želi mnogo uspehov In de!°?„ nih zmag EranePe. k 1. maju 196® Delovni kolektiv STROJNE TOVARNE TRBOVLJE vsem delovnim ljudem o1 pmzniku 1. maja, desetletni delavskega upravljanja In petnajst etn test osvoboditve, Nai živi praznik delovnih ljudi sveta, 1 mali PRIKAZUJE POGLED V dovoljni, saj jim pripravimo za malico? kavo, čaj, golaž, vampe, juho, sir, slanfno in podobno. Podjetje je doslej prispevalo za ureditev prehrane že inventar, preskrbelo kuharico ln premog. V načrtu je pa še ureditev Jedilnice, kjer bodo delavci lahko posedli izven delovnih mest Hrano bomo delili tudi v krožnikih in ne več v skodelicah kot doslej. Da so topil cbrolri, id jih prejemajo naši delavci in delavke, vedno kvalitetni, skrbi poseben upravni odbor kuhinje. Ta predlaga tudi jedilne liste. — In koliko delavcev prejema tople obroke? — Lahko rečem, preko 150, In to je 75 odstotkov vseh članov delovnega kolektiva. Tople malice, ki smo jih uvedli v našem podjetju, se že odražajo tudi v zdravstvenem pogledu In produktivnosti naših delavcev. Rekonstrukcija in perspektive SIT Naše rudarstvo v Jugosla- oporje. Tudi težišče našega vodnjo jamskega oporja in viji se vse močneje razvija v podjetja se vse bolj usmerja vseh pločevinastih delov za smeri mehanizacije, ker se za- na specializacijo, ker se za- naše transportne naprave in veda, da bo možno jjovečati vedamo, da bomo le s takim jamsko mehanizacijo. V tem obratu bi znašala letna proizvodnja cca 4 milijarde dinarjev in predelana bi bila več kot polovica vsega potrebnega materiala. Odločitev za to 1 .... lokacijo nam je narekovalo je. da je Strojna tovarna Tr- celoti držali rudarskih stro- predvsem vprašanje traa-bovlje z naročili tako obre- jev in naprav in‘da postopo- športa, kajti ta obrat bo imel menjeua in da je pritisk rud- ma opuščamo izdelovanje priključek na normalnotirno nikov na naše podjetje vsak opreme za druge industrijske progo. dan večji. Dtnes že zakljnču- veje. Takšna politika nam Je Tudi sedanji prostori se jemo naročila za leto 1962 že preteklo leto prinesla bodo morali izdatno povečati, kar dokazuje, da so kapacite- dobre gospodarske rezultate, saj predvidevamo, da bo trete STT absolutno premajhne, saj smo s približno 50 ljud- ba porušiti Staro glažuto v Odločili smo se za rekon- mi manj kot v letu 1958 t*3*' Trbovljah do kraja, rudni-strukcijo in razširitev naše varili za 16% več bruto pro- ško materialno skladišče, na-tovarne v dveh etapah. dukta, dohodek smo pa pre- šo delavnico IK5 in staro ko- koračili za 33 odstotkov. vačnico. Tako predvidevamo V 1. etapi bomo nakupili Realizacijo I. faze rekon- podaljšanje montažne hale še samo strojno opremo v vred- strukcije naše tovarne je In- za 100 metrov, v katero bomo nosti 336 milijonov dinarjev, vesticijska banka omogočila vključili pripravo materiala in to iz vzhodnih evropskih s tem, da je odobrila — predvidena je zgraditev držav:: Češke in Vzhodne da naši tovariši lahko takoj nove obdelovalnice na vzhod- Nemčije. Za to strojno opravo odpotujejo na Češko in v ni strani naše tovarne na pro-bomo v roku dveh let, ko jo Vzh. Nemčijo v zvezi z do- štoru, kjer je sedaj skladišče dobimo, povečali naš bruto končno zaključitvijo pogodb za materiala. Nadalje je začrta-produkt za 1 milijardo 372 nakup 38 obdelovalnih stro- na zcroditev imvl«™« r>rnA-milijonov dinarjev, tako da jev in 10 varilnih agregatov, bi nase podjetje predvideno Večji del strojev pričakuje-umelo letno proizvodnjo od mo konec letošnjega leta, sedanjih 2 in pol milijona dl- drugi del Da narjev leta 1962 že okrog 4 nje|a leta. milijarde dinarjev bruto pro- g to investicijo se pa ne bi na zgraditev moderne orodjarne, velike nove kalilnice in kovačnice. Na sedanjih in bodočih razširjenih prostorih *-iVna d'j drugi del pa v začetku prihod- obstoječe lokacije predvide1 varno koncentracijo v glavnem vse strojne obdelave, k' ie bo- objektov in naprav, kakor sp-Tako izgradnja rudniških separacij — suhih, mokrih in težkote- več vloženega dela. Na sedanji lokaciji tovar- ... _ ------- -------------- ------ne je predvidena tudi proif- nimi investicijami. V tej fazi prenašali odplačevanje naših vodnja kompletnih rudarskih ne bodo potrebne gradbene anuitet in naši skladi se investicije, ker imamo v se- do primerno povečali, danji obdelovalnici dovolj bomo lahko v sorazmerno prostora za namestitev teli kratkem času močneje poma- kočinskih ;izgradnja in opre-strojev. Tu gre za serijsko gali v naši občini reševati te- ma jaškov; izgradnja in opre-proizvodnjo, ki bi jo naše žavne komunalne probleme ma sušilnic za premog in flo-podjetje v naslednjih letih in prepotrebne gradnje druž- tacije za rude, medtem ko be povečalo, in to predvsem trun- benega standarda. obrat, ki bo stal ob železnic* športne naprave ler lamsko Druga faza rekonstrukcije med Trbovljami naše tovarne bo pa mnogo obsežnejša in zahtevnejša, saj ---------—„_____in Hrastnikom, imel značaj velikoserij- _________... ske množične proizvodnja predvidevamo, da moramo naš saj v n jem predvidevamo let-bruto produkt v naslednji no izdelati okoli 60.000 i a ra- ških stojk, 15.000 jeklenih jamskih stropnikov in okoi* 20.000 metrov raznih korit naše transporterje. S tako veliko proizvodnjo se bo naš® podjetje uvrstilo v eno izm^* največjih tovnrm strojegradnje v državi. Ta razmah in razširitev P* k RUDAR MED VAMI PRED DESETIMI LETI NA RUDNIKU TRB0VUE-HRASTN1K RUDAR S SVETILKO - KIP PRED OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM V TRBOVLJAH V dnevnem in tedenskem časopisju beremo vsak dan poročila o uspehih, doseženih v gospodarskih organizacijah zadnjih deset let, ko so upravljanje podjetij prevzeli v svoje roke delavski sveti in upravni odbori iz vrst članov kolektiva. Ker je za nami že določeno zgodovinsko razdobje, nas bo zanimalo, kako je potekal prevzem upravljanja podjetja pr} Rudniku Trbov-lje-Hrastnik. Do izida zakona o upravljanju podjetij po delavskih svetih in upravnih odborih, na podlagi katerega so se leti začeli ustanavljati, so delovali začasni delavski sveti, vendar le kot posvetovalni organi. Po obsežnih pripravah po političnih in sindikalnih organizacijah je bilo upravljanje podjetja slavnostno izročeno v dopoldanskih urah 3. septembra 1950, prav tako na rudniku Hrastnik 17. septembra 1950. V naslednjem sestavku bomo opisali potek slovesnega prevzema podjetja v Trbovljah. Poslopje rudniške uprave je bilo slavnostno okrašeno s cvetjem ter državnimi in partijskimi zastavami. Na tribuni pred poslopjem rudniške Kratke gospodarske vesti NOVA LEŽIŠČA BOKSITA IN PREMOGA Za okolico Citluka v Hercegovini je znano, da so tamkaj precejšnja ležišča boksita in premoga dobre kakovosti. Z letošnjimi raziskovanji so odkrili več ležišč. V Blatni-ci bodo kmalu začeli izkoriščati nahajališče boksita, v Gradujičih pa premog. GRADITEV MAVROVSKE-GA fflDROSISTEMA Izdelali so investicijski program in idejni projekt druge etape graditve mavrovskega hidrosistema. Vgradili bodo dva agregata v Brutoka z zmogljivostjo 75 megavatov v hidrocemtrali. Zraven pa bodo vgradili agregat z zmogljivostjo 64 megavatov. Vsa gradbena dela so bila kooča-ua žc v pivi etapi graditve hidrosistema. PRVI KAMIONI V PRIBO JU Tovarna avtomobilov v Pri-boju bo razen svoje serijske proizvodnje pričela izdelovati nova motorna vozila z 10 tonami nosilnosti in 180 KM. Kam pa na dopust? Propagiranje letovanja ob morju ali na planinah je eden od važnih členov v verigi našega prizadevanja za dviganje življenjske ravni. Zavedajoč se tega, so organi našega delavskega upravljanja skupno z upravo rudnika že lansko leto krepko zgrabili za delo, da se pomen letovanja čimbolj utrdi med kolektivom in približa našemu delovnemu človeku. V ta namen je bilo leta 1959 zgrajeno na Rabu počitniško naselje trboveljskih dudarjev, ki so ga po zamisli in načrtih ing, arph. 2upančiča zgradili ob pomoči vsega kolektiva v rekordnem času v lastni režiji trboveljskega rudnika. Celo naselje je zgrajeno na majhni ^Petini tik ob zalivu sv. Evfemije, od koder vejejo tudi ob najbolj vročih in jj^nčnih dnevih prijetne sapice, ki blagodejno vplivajo na razpoloženje dopustnikov. Samo naselje je paviljonskega sistema. Med lepimi borovimi nasadi je razporejenih pot paviljonov z 38 sobami, od katerih ima vsaka po dve, tri ali štiri postelje te s tekočo vodo v vsaki sobi. Sobe so ®rajene po vzorcu Pulmann spalnega vagona z zastekleno sprednjo steno in majhno teraso, ki se da zasenčiti z lesenimi polk-hicami, od koder je prelep razgled na mor-te in »otok ljubezni«. Vsak paviljon ima ®v°je sanitarne prostore z WC napravami te prhami. Jedilnica in kuhinja s potrebnimi pritiklinami sta nameščeni v posebnem pavi-ijonu. Prostrana kuhinja, ki ima zmoglji-v°st za približno 200 oseb dnevno, je °Premljena z vsemi pripomočki sodobnega Suspodinjstva, medtem ko sprejme jedilna, ki je svetla, prostrana in lepo ure-J«na (z neogibnim radijskim in kajpak tudi televizijskim aparatom) hkrati do 80 dopustnikov. Pred jedilnico je tlakovana te-fusa z lepim razgledom na panoramo Raba •te do Barbata in Motavice. K počitniške-teu naselju sodi tudi hiša, ki jo je rudnik pteupii od lastnika zemljišča in v kateri te deset sob. Tri od njih so zasedene za usebe doma ter se hkrati uporabljajo za Pisarno in skladišča posteljnine in kuhinj-kega perila, medtem ko je ostalih sedem penjenih za dopustnike. Tukaj, na tem koščku naše lepe zemlje. Preživljata naš rudar in uslužbenec brez-krbno in udobno dneve svojega letnega jkfteha. Skupno z rudarjem iz Hrastnika, i Pafem premoga iz Trbovelj, kovinarjem tirničarjem z Dobrne, strojnikom z ovega Dola in pralko premoga iz sepa-< c*te si krajšajo svoj prosti čas s pesmi-. > igrami in Izleti kolektivno kot velik b •v"ftea, saj so si edini, da uživajo sadove °tega ustvarjalnega dela. ^ te ko takole ob večerih poseda ta pisalo druščina po klopeh v borovih nasadih 1 ha terasi pred jedilnico vilnih letoviščarjev, sredi parkov ter nasadov in tik ob jezeru je vila, ki jo ima naš rudnik v najemu ter služi kot počitniški dom članom našega delovnega kolektiva. Koristili ga bodo lahko tisti, ki si po delu med letom zažele prijetnega oddiha v prelepi gorenjski naravi. Dom je sicer manjšega obsega kot počitniški dom na Rabu ter bo nudil zatočišče le malemu številu dopustnikov, saj znaša njegova kapaciteta samo okrog 20 ležišč. Sam kraj ima obilo zanimivosti. Številni naravni parki in nasadi, sprehodi okrog jezera, starodavni grad. otok s cerkvico pa dajejo vsej okolici nenavadno lepo dobo. Izleti v Vintgar, na Pokljuko in Bohinjski kot so za vsakogar posebno doživetje. Ta dom je vzel rudnik letos pod svoje operativno vodstvo, medtem ko bosta dopustnike razporejali in pošiljali na letovanje sindikalni podružnici rudarjev v Trbovljah in Hrastniku. Veliko jih je pa med nami, ki se nikakor ne morejo ločiti od te naše doline, niti med letnim dopustom. Mogoče sta jim Rab in Bled predaleč, ali pa da kakor koli ne utegnejo za 10 dni, kolikor traja običajno letovanje, z doma. Tudi na vse te smo mislili: z našimi okoliškimi planinskimi postojankami, kot so Partizanski vrh, Mrzlica, Kal in Kum so v teku dogovori, v ki bodo zagotovili takim dopustnikom prijetno in lepo letovanje pod enakimi pogoji, kot bodo letovali ostali naši delovni tovariši na Rabu ali Bledu. Ta priljubljena planinska okrevališča dajejo našemu dopustniku vse, kar le-.a potrebuje za svoj odpočitek in rekreacijo. Sindikalni podružnici v Trbovljah in Hrastniku sta že pričeli z zbiranjem priglasitev. Glede na veliko izbiro možnosti letovanja odločitev ne bo težka. Na tebi, dragi tovariš in tovarišica, je pa, da izbereš pravo in zate najugodnejše. Želimo ti prijeten in koristen oddih v tem ali onem od naštetih krajev. uprave so se zbrali člani upravnega odbora: direktor rudnika tovariš Jože He-gler, minister za rudarstvo LRS tovariš Franc Popit, predsednik GO Zveze sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf ter sekretarja okrajnega in rudniškega komiteja ZK. Ob 9. uri je prišel pred upravno poslopje rudniški slavnostni sprevod, v katerem so bili vsi člani delavskega sveta in kolektiva rudnika, zastopniki množičnih organizacij, gojenci rudarsko-kovi-narske šole, športniki, gasilci, lovci, pionirji in cela vrsta drugih zastopstev. Pri proslavi sta sodelovala pevska zbora »Slavček« in »Zarja« ter Delavska godba na pihala iz Trbovelj. Sama slovesnost se je začela z igranjem »Internacionale«. S tem je bil dan poudarek dnevu, ko proizvajalci prevzemajo upravljanje podjetja v svoje roke. Končno je nastopil zgodovinski trenutek, ko se je Marxovo geslo: Tovarne delavcem! v praksi uresničilo. Oba pevska zbora sta nato zapela rudarske pesmi. V naslednjem je sekretar rudniškega komiteja KP tov. Franc Naglič vse zbrane pozdravil in jih v krajšem nagovoru seznanil s pomenom slovesnega trenutka. Za njim je povzel besedo takratni minister za rudarstvo LRS tov. Franc Popit. V svojem slavnostnem govoru je še posebej poudaril zasluge in herojski boj trboveljskega proletariata za pridobitev pravic in zmage delovnih ljudi. Omenil je neštevilne boje s kapitalisti, s predstavniki nacionalističnih in fašističnih elementov, ter štrajke, ki so bili skoraj vedno uspešni. V takem nenehnem boju se je trboveljski proletariat okrepil tako. da je postal ena izmed vodilnih sil delavskega razreda. Ta boj se je pod vodstvom Partije nadaljeval v času narodnoosvobodilne vojne. Tovariš minister je dejal, da je videlo delovno ljudstvo in demokratične množice v tej borbi proti okupatorju pod vodstvom KPJ borbo za boljše in lepše življenje. Brez nacionalne osvoboditve si ni mogoče zamisliti tudi pridobitve socialnih pravic. Prav zmagovi-zaključen boj z okupatorji omogočil poleg nacionalne osvoboditve tudi izvedbo številnih bistvenih reform. Ena izmed teh novih oblik je tudi delavsko samoupravljanje, ki je omogočeno z decentralizacijo in reorganizacijo državne uprave. — Ob zaključku svojega govora je tovariš Popit želel novim voditeljem rudnika, da bi napravili vse, da se tradicija trboveljskega proletariata z uspehom nadaljuje v korist delavskega razreda vse Jugoslavije in vsega mednarodnega delavskega gibanja in proletariata. Nato je Izročil ključe podjetja tov. Matiji Dorniku, 13-kratnemu udarniku, prvemu predsedniku delavskega sveta rudnika Trbovlje. Oglasile so se vse rudniške sirene ter sirene ostalih podjetij in lokomotiv. Tovariš Dornik se je ob prevzemu ključev podjetja zahvalil v imenu delavskega razreda navzočemu ministru Popitu, Partiji in ljudski oblasti. Ob tej priliki je poudaril, da v vsej 146-letni zgodovini trboveljskega rudnika delavcem niti s štrajki, še manj pa s protesti ni uspelo osvojiti si rudnik. Zahvaliti se imamo revolucionarni Partiji in njenemu vodstvu za uspešno voden boj v letih do druge svetovne vojne, za njen organiziran boj v NOV ter uspešen in zmagovit zaključek vojne. Poudaril je, da je z dnem prevzema upravljanja rudnika po kolektivu nastala velika prelomnica v zgodovini rudarjev. Po prevzemu simboličnih ključev je direktor rudnika tov. Jože Hegler odkril spominsko ploščo na ta dogodek ob glavnih vhodnih vratih na upravnem poslopju rudnika. Ob tej priložnosti je v daljšem govoru orisal skoraj stopet-desetletno dejavnost trboveljskega rudnika in njegovih rudarjev, dosežene uspehe podjetja v povojnem obdobju kakor tudi uspehe vse družbene skupnosti Jugoslavije. Spregovoril je še predsednik GO Zveze sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf. Izročil je delovnemu kolektivu rudnina denarno nagrado ter prehodno zastavo Zveznega ministrstva za energetiko in ekstrak-tivno iiidustrijo kot najboljšemu rudarskemu delovnemu kolektivu v državi. Kolektiv je dobil ime »Zašlužni delovni kolektiv FLRJ«, s katerim se ponašajo le redka podjetja v državi. Ob koncu svojega govora je izročil zastavonoši tov. Viktorju Juvanu v varstvo prehodno zastavo. K temu uspehu je čestital kolektivu tudi zastopnik Rudnika Mostar. Prehodno zastavo je namreč imel doslej ta rudnik. Prispela je štafeta s Čebin in izročila tovarišu Nagliču štafetno palico v počastitev slovesnega prevzemnega akta. Direktor Hegler se je zahvalil 242 novim udarnikom in razdelil nekaterim rudniškim obratom denarne nagrade. Tov. Vili Okom je še poročal o rezultatu tekmovanja med obrati, nato so pa bili prebrani in odposlani brzojavni pozdrav? tovarišu maršalu Titu, tovarišu Mihi Marinku in Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije. Zaključno besedo je lm*l okrajni sekretar KPS, nato to pa pevci in godbeniki zapeli oziroma zaigrali himno: »Hej Slovani!« Tako je bilo pred desetimi leti. Za zgodovino je to zelo kratka doba, vendar so bili prav v tej kratki dobi delavskega samoupravljanja doseženi izredni uspehi, ki so v celoti potrdili obstoj in nujnost upravljanja podjetij po kolektivih. tl SEDANJI UPRAVNI ODBOR RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK POTEK PROIZVODNJE PREMOGA NA RUDNIKU TRB0VUE-HRASTN1K V PRVEM ČETRTLETJU 260.600 ton premoga i*?*« Prot! otoku Suzi, pogledom, koder jim ^mušno požmrkava svetilnik, se v no-j^testi prempogokaterega utrne prijetno an*e: ~ Ua. mi smo pa seda'l 013 tam kjer se sonce nam smehlja ... go v, Vse za vsakogar in jih je tudi mno-Jj]’ ne prenesejo žgočega sonca In mor-našt^f *e te ureieno letovanje na Bledu najlepšem slovenskem in medna-teaknf11 Pteninskem letoviškem kraju. Od- počitniški dom rudarjev rudnika trbovl.te-h' "■njena od vsakodnevnega vrveža, Ste- maju phiSi.i prvi doi A RABU. KJER BODO ZE V Kljub slabemu startu s proizvodnjo v letošnjem januarju, ko smo pridobili 3.500 ton premoga manj kot v januarju 1959. leta, smo s prizadevnostjo vseh članov kolektiva dosegli v februarju in marcu tolikšne storitve in proizvodnjo, da smo izgubo ne le nadomestili v celoti, marveč jo celo presegli. Letos smo pridobili v I. četrtletju v 78,33 delovnih dneh 260.6000 ton premoga, to je povprečno 3.326 ton na dan v primerjavi s proizvodnjo v preteklem letu, ko smo v 77 delovnih dneh pridobili le 256.708 ton, to je povprečno 3.333 ton dnevno. Dinamika proizvodnje v letošnjem prvem četrtletju je bila naslednja: v januarju smo pridobili 3.180 ton premoga dnevno, v februarju 3.312 in v marcu 3.476 ton. Količina pridobljenega premoga po jamskih obratih Trbovelj in Hrastnika je ostala v obeh letih na isti višini; povečanje proizvodnje v letošnjem letu proti lanskem izkazujeta samo obrata Dol in površinski kop Trbovlje. V jami na Dolu so letos v I. četrtletju že pridobili povprečno 35 ton premoga dnevno. V jami Trbovlje so se od-kopne storitve letos povečale od lanskih 6,52 na 6,62 ton/ šiht, medtem ko so jamske storitve ostale na isti višini. Stagnacija jamskih storitev na obratu Trbovlje v primerjavi z lanskimi storitvami je posledica močne decentralizacije okopnih delovišč v januarju in februarju pri prehodu odkopavanja iz enih polj v druga. V januarju je bilo v eksploataciji istočasno 9 etaž, v februarju pa celo 12. Sele po zaključku etaž v Kadunjl 1/260 med gramozi, etaže v Plesko polju na višini 1/260 in v polju Terezija II na višini 235 6 so se prilike v trboveljskih jamah toliko uredile, da so omogočile koncentrirano pridobivanje premoga samo na 6 odkopih z ugodnejšimi jamskimi storitvami. Na višini odkopnih storitev v jami Trbovlje so močno vplivale tudi slabe prilike v stropih zaradi šibkih dolomitnih gramozov v VII polju na višini 275/6. Izredno je porastia jamska storitev na jamskem obratu Hrastnik, in sicer od 1,67 ton/šiht na 1,81 ton/šiht, in to deloma zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet zaradi bolj koncentriranega oblaganja odkopnih čel in večjih odkopnih storitev, deloma pa zaradi boljšega izkoriščanja prevoznih kapacite*. V jami Ojstro že opravljajo koncentrirano prevažanje premoga z električnimi troley lokomotivami iz vseh jamskih polj po novo odprtih in opremljenih progah na III. obzorju. Boljše izkoriščanje proizvodnih in izvoznih kapacitet v jami Hrast se očituje letos v mesecu marcu v povprečno dnevno doseženi proizvodnji I. 500 ton v primeri s povpreč-kom 1.252 ton lanskega leta. V Zahodnem polju so močni vdori vode zlasti v februarju ovirali normalno odkopavanje etaže na n. obzorju. Z novo zastavljeno etažo II/l so uvedli tudi v delu tega polja sistem odkopavanja z istočasnim pripravljanjem spodnje etaže. V prvi dekadi marca je bil tudi končan izkop prog na II. obzorju za preložitev glavne izstopne zračne poti tega polja v svrho likvidacije starih prog z mnogimi neprijetnimi ognjenimi žarišči. Močni vodni vdori so sprem-■ ljali tudi odkopno čelo v Južnem skladu na višini II/2, posebno v drugi polovici februarja in v prvi polovici marca. Sredi preteklega meseca so vzpostavili nove delitev polja Južnega sklada s proboji novih prog. V polju A so prešli na normalno odkopavanje etaže IV/8 šele po likvidaciji raziskav v južnem delu tega polja. Močni vdori metana so spremljali eksploatacijo tega polja. Etažo v polju P na višini IV/7 so pričeli odkopavati sredi februarja v skrajnem vzho-vzhodnem delu polja s polnim zasipavanjem s Torkret zasip-nim aparatom. Zasipavanje s tem zasipnim strojem jc potekalo boljše kot lansko leto s prejšnjim zaplhovalnim kotličkom. Stvarno dosežene storitve v zasipavanju s tem strojem še niso dosegle svoje končne zmogljivosti, ker še niso izpolnjeni vsi subjektivni in objektivni pogoji. Dosegli so že zasipalno storitev 30 vozičkov na uro. Po ureditvi ustrezne zrnatosti zasipnega materiala, zasipnih vodov in organizacije dostave in prevoza, se bodo storitve še popravile, V Južnem polju je odkopavanje etaže IV/ potekalo proti vzhodu normalno brez težav. Pričeli so tudi že s pripravo nižje etaže IV/6 na zahodnem delu tega polja. Pripravljalna dela v Kotnem polju na višini V. obzorja so toliko napredovala, da so že pričeli s prečnim odkopavanjem vzhodnega Talnega sklada. Na površinskem kopu Blate v Hrastniku so po končanem odkrivanju etaže 455 odkopali še ostanke premoga na skrajnem vzhodnem delu iste etaže. Po transportu bagra in po pripravi trase za novo sipino so pričeli z odkrivanjem premoga na višini 440. Na obratu Dol so pričeli že v mesecu marcu v srednjem sektorju s prečnim odkopavanjem slojišča pod površino. Zastavili so tudi že druge priprave v istem sektorju za koncentrirano odkopavanje slojišča na Dolu. Rudniške storitve, ki so jih na Rudniku Trbovlje-Hrastnik dosegli v letošnjem prvem četrtletju, presegajo mesečne rudniške storitve lanskega leta. Meseca marca je bila že dosežena rekordna rudniška storitev 1,35 ton/šiht. Povečanje rudniške storitve je posledica dobre proizvodnje na obeh jamskih obratih zaradi močnega prizadevanja celotnega kolektiva. Inž. F. L. VAŽNO OBVESTILO BRA' »ZASAVSKEPA Prvomajska številka Zasavskega tedn!ka je izšla na 16 stran.-h ter je dvojna številka 18 19 V sredo po prvem maju (4, mala) naš hodnik no bo mnge' iziti zaradi praznovanja -uss nia/a ker tud* ne bodo de- lali 1., 2. m 3. maja. Prihodnja štvPka Zssavskcga tednika bo spet izšla v sredo 11. maia - Prvomajska številka lista stane v kolportaži 20 din TTrc-*-’« * » "‘aVA Zasnvskrga tednika ENOLETNI PREGLED DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK NA HRASTN1ŠKEM RUDNIKU Člani ZK na rudniku v Hrastniku so zaključili letne konference svojih osnovnih organizacij na katerih so podrobno obravnavali dosedanje delo svojih organizacij ter >stalo družbeno dejavnost na območju rudnika. Sekretarji posameznih osnovnih organizacij so v svojih referatih poročali o doseženih uspehih na svojem področju v letu 1959 kakor tudi o pomanjkljivostih v delu osnovnih Organizacij Zveze komunistov ter o ostali družbeno-poli-tični dejavnosti. Iz poročil sekretarjev lahko ugotovimo, da ;e prizadevnost članov Zveze komunistov in osnovnih organizacij usmerja predvsem na reševanje vsakodnevnih problemov v rudniških obratih, in to od proizvodnje, organi-iacijskega dela, delovne discipline, vprašanja nagrajevanja kolektiva po ekonomskih enotah, do razvijanja delavskega samoupravljanja in pravilnih socialističnih odnosov na rudniku Razveseljivo je, da so se člani ZK osnovnih organizacij začeli zanimati za reševanje perečih problemov tudi v okviru komune in v drugih organizacijah, ki delujejo na 'erenu rudnika. V razpravah je prišla do izraza skrb za delovnega človeka in v zvezi s tem rešitev perečega vprašanja zdravniške službe v kraju, o ustanavljanju klubov v Svobodi I, v katerih bi se lahko rudarji po napornem delu razvedrili. itd. Predvsem se je pokazalo v razpravi, da bo v bodoče treba več aktivne dejavnosti članov Komunistične zveze v mladinski organizaciji. Opaža se, da premalo vključujemo mladino v delavsko in družbeno samoupravljanje, premalo ■krbe osnovne organizacije ZK oziroma njih člani za poli-tično-ideološko izobraževanje mladih rudarjev, za kar so v okviru Delavske univerze dane vse možnosti. Tudi na terenu se člani Zveze komunistov čedalje bolj uveljavljajo, vendar osnovne organizacije ZK rudnika to prizadevanje premalo podpirajo. Premalo je na sestankih članov osnovnih organizacij o vprašanju stanovanjskih skupnosti, hišnih svetbv, zbora proizvajalcev, Socialistične zveze, Svobode itd. Na letnih konferencah osnovnih organizacij se je pa ookazala večja sproščenost v razpravah, zelo kritično so člani Zveze komunistov ocenili svojo dejavnost ter sprejeli bodoči delovni program z vso odgovornostjo in težnjo, da svoje delo še izpopolnijo in odpravijo napake, ki se pojavljajo v vsakdanjem delu. Pri velikem obsegu vprašanj, ki so nanje člani ZK opozorili v razpravi, bi omenil samo nekaj važnejših misli in sklepov: V osnovnih organizacijah jamskih obratov so na vseh treh letnih sestankih razpravljali o delovni disciplini, varčevanju z reprodukcijskim materialom, boljši organizaciji dela. Opaziti je tudi, da določeni člani kažejo pri odkrivanju raznih napak in nepravilnosti neko bojazen, češ, »potem m« pa bodo šikanirali«. Lahko rečemo, da je ta bojazen vzrok premajhne odkritosti posameznih članov ZK. Zato bo ena izmed najvažnejših nalog osnovnih organizacij, delati i večjo intenzivnostjo na politično-idealoški Izobrazbi, da se ta napaka, ki je ni opaziti samo pri članih ZK, odpravi, kar bo pripomoglo še k večjim uspehom osnovnih organizacij jamskih obratov. Osnovni organizaciji Strojnega In Zunanjega rudniškega Obrata sta predvsem obravnavald vprašanje ustanavljanja ekonomskih enot na rudniku. Poudarili so, da bo ob ustanovitvi ekonomskih enot potrebno, da se temeljito izoblikuje brezhibno poslovanje med posameznimi enotami. Člane kolektiva bo treba podrobno seznaniti s funkcijo in namenom ekonomskih enot. Potrebno je tudi, da se stimulativno nagrajujejo po možnosti vsa delovna mesta. Poudarili so, da mora biti stalna skrb članov ZK, da člane delovnega kolektiva opominjajo na potrebo varčevanja z materialom in potrebo večje storilnosti. Člani Zveze komunistov so mnenja, da je nujno potrebna gradnja raznih komunalnih In družbenih objektov, kot so na primer cesta, šola, zdravstveni dom, dom kulture in kopališče Za vse to so pripravljeni organizirati tudi udarniško delo. Osnovna organizacija ZK obrata Novi Dol je na svojem letnem sestanku obravnavala vrsto vprašanj, s katerimi se je morala spoprijeti v teku poslovnega leta. Na tem obratu je vladala zelo slaba delovna disciplina, vendar se jim je ob pomoči sindikalne podružnice posrečilo le-to izboljšati. Značilno za to osnovno organizacijo je, da je zelo kritično ocenila svoje delo in je v razpravi vrsto problemov razčistila. Posebno vprašanje, ki ga bo morala ta organizacija rešiti, je samostojno obravnavanje vrste problemov, ki se pojavljajo na obratu Dol, to pa tudi glede na okoliščino, da je ta obrat od centra rudnika oddaljen. Po ustanovitvi samostojne ekonomske enote na obratu Dol bo potreben tu tudi obratni delavski svet, o čemer člani ZK že precej razpravljajo. Drugo vprašanje, ki so ga v tej osnovni organizaciji obravnavali, je pomanjkanje prostorov za tečaje rudarjev in prostorov, v katerih bi lahko delale družbene in politične organizacije na tem terenu. Temu vprašanju je uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik posvetila potrebno pozornost in sodi, da bo na obratu Dol treba že letos zgraditi potrebne prostore, v katerih bodo lahko delovali strokovni tečaji, sindikalni pododbor, obratni delavski svet In osnovna organizacija ZK. Na vseh letnih konferencah osnovnih organizacij ZK Je prišla do izraza težnja po vključitvi novih, razgledanih članov kolektiva v organizacijo Zveze komunistov, da je treba posvetiti več skrbi notranjemu odnosu med člani kolektiva in pravilnemu odnosu do dela, da je nujna še večja prizadevnost članov ZK za aktivnejše delo v organih delavskega In družbenega samoupravljanja ter še posebej pri bližnjih volitvah v centralni delavski svet In v obratne delavske »vete. Sklenjeno je bilo, da se člani Zveze komunistov podrobno seznanijo z ekonomskimi enotami in njihovimi organizatorji, z notranjo Izgradnjo posameznih ekonomskih enot to podobno. Se posebej so pa poudarili pomen samolzobrazbe članov ZK v okviru delavske univerze ter pomen individualnega študija, da bi bili člani ob vsakem koraku res sposobni spoprijeti se s porajajočimi se vprašanji in nalogami, ki jih postavlja pred nje ZK.I za uresničitev njenega programa, predvsem na področju nenehnega razvijanja socialistične Lv«*ti med člani kolektiva in razvijanja socialistične demo-C«elje v naši družbeni ureditvi. Tone Prosenc TRB0VEUSK0-HRASTN1ŠK1 RUDNIK JE DOBIL NOV OBRAT Prve tone premoga iz odkopov na Dolu Ostalim pridobitnim obratom Rudnika Trbovlje-Hrastnik se je pridružil nov obrat — OBRAT DOL. Nekako od sredine 1955. leta pa vse do zadnje dekade preteklega meseca so bila vsa odpiralna in ostala dela usmerjena v en sam cilj — uvrstiti pogoje za smotrno odkopavanje stojišča od vzhodnih mej obrata Hrastnik tja do zahodnih mejnikov rudnika Laško Tako o začetnih delih k; ~ tudi o posameznih objei-kateri so bili zgrajeni v svrho izkoriščanja koristne izkopni-ne, t. j. premoga, je bito že precej napisano. Pri tem pa seveda ni mogla biti opisana dejavnost zadnjih mesecev, ko je bito treba opravita polno razvejanega in nadrobnega dela. Dela v letošnjem letu, katera so v določeni meri ovirale vremenske neprilike, so v glavnem slonela na treh izvajalcih Gradbeno podjetje iz Hrastnika in »Metali ja« iz Trbovelj sta sodelovala z rudnikom predvsem pri gradnji kompresorske postaje in razdelilne transformatorske postaje. Nadaljevali smo z gradnjo kopalnice in drobtine postaje, hladilnega stolpa in kotlarne za kopalnico Rudarska dela pa so bila usmerjena na pripravo bodočih odkopnih polj in etaž, na urejevanje prevoznih naprav ter montažo opreme. Pri vsem povedanem smo seveda nadaljevali ostala odpiralna dela za povečanje začetnih zmogljivosti obrata Za čimboljšo vskladitev dei je imel investitor, to je Rudnik Trbovlje-Hrastnik, dva sestanka. na katerih smo analizirali trenutno stanje del, usmerili nadaljnje delo tako glede vrstnega reda kakor tudi glede rokov za skončanje posameznih del. Končno smo vsklajevali delo posameznih partnerjev izven podjetja in v samem podjetju. Težili smo za tem, da naj bi začeli s pridobivanjem premoga čimprej, pa čeprav za sedaj še v omejenem obsegu pri čemer naj bi vzporedno ustvar- OBRAČUN DELA SINDIKALNE PODRUŽNICE RUDARJEV V HRASTNIKU jali pogoje za povečanje cd-kopne zmogljivosti. Z odkopavanjem, to je s pridobivanjem premoga, smo pričeli na najvišjem delu siednjega sektorja tako rekoč neposredno pod površino, kar z ene strani nekoliko ovira hitrost dela, z druge pa se sklada z načelom čim čistejšega odkopavanja. V prvem primeru je ovira v več ali manj omehčanem in onesnaženem sloju, v drugem primeru pa predstavlja čim-večjo izplembo gorljive substance, to je premoga, in zagotovilo, da se kasneje zaradi prepihovanja ne bodo pojavljali primeri samovžiga premoga. Obstoječi kompresor za pridobivanje komprimiranega zraka je služil le za čas izgradnje novega obrata. V prihodnje bodo pa potrebni večji kompresorji, ki so že na raz- polago. Pričeli so jih montf* rati ta mesec in bodo omogi-čdlj razširjeno obratovanje in pridobivanje premoga. S pričetkom pridobivalnlh del pa za sedaj še ne bomo prenehali z investicijskimi deli, ampak jih nadaljevali v glavnem z urejevanjem transportnih poti, ki bodo potrebne pni povečani zmogljivosti, kakor tudi z nadaljnjim odpiranjem vzhodnega, to je moravskega sektorja, ki meji na cdkopna polja Rudnika Laško. Prehod v poskusno, to je začetno obratovanje, ali bolje rečeno pridobivalno obratovanje pa terja na obratu organizacijske spremembe in dopolnitve kakor tudi dodatne delovne sile, ki pa morajo biti izučene za pridobivalna dela ob uporabi sodobne mehanične opreme. Vse dosedanje delo in napore lahko združimo v en stavek: NASE RUDARSTVO IMA SE EN OBRAT! Končamo pa lahko: SREČNO IN OBILNO PRIDOBIVANJE! IM. 29.000 Ion premoga več Na letni konferenci sindikalne podružnice rudarjev v Hrastniku, katere se je udeležilo 176 delegatov, ,je poročal o organizacijskem in gospodarskem delu podružnice njen tajnik tov. Franc Zdovc. Iz poročila je razvidna skrb za ljudi. V počitniškem domu rudnika na Rabu je lani letovalo 332 ljudi, na Bledu, Kalu in Mrzlici pa 120 članov kolektiva. Brezplačno je letovalo 30 rudarjev, predvsem zdravstveno šibkih in izčrpanih rudarjev. Skrb za človeka je vidna tudi v tem, da je rudnik lansko leto izdal za zaščitna sredstva pri delu nad 33 milijonov dinarjev. Predvsem so v sindikalni podružnici razpravljali o skrbi za delovnega človeka izven službe. V bodoče bo morala sindikalna organizacija posvetiti temu vprašanju vso pozornost in organizirati razna športna (sindikalna) tekmovanja in razne izlete za rudarje. Nadalje je bil nakazan problem zdravstvene službe v kraju, ker hočejo nekateri zdravniki zaradi slabih delovnih pogojev zapustiti Hrastnik. Zeto pereče vprašanje v Hrastniku je tudi zobozdrav- stvena služba, ker je v kraju stalno zaposlen samo en zobni zdravnik, razen tega pa čaka druga zobna ambulanta že dve leti na zobnega zdravnika. Temu vprašanju so na konferenci posvetili največ pažnje ter sklenili, naj se nristojni čini-telji v kraju zanimajo za to vprašanje in store vse potrebne korake za odpravo nevzdržnega stanja na tem področju.. Gospodarski uspehi, ki so jih dosegli hrastniški rudarji v letu 1959, so pomembni. V poročilu sindikalne podružnice jim je za to izrečeno vse priznanje, saj so prorivodni načrt lanskega leta presegli za nad 29.00 ton premoga, in to pri zmanjšanem številu zaposlenih ljudi (180). Jamska storitev se je lani v hrastniškem obratu izboljšala od 1,55 ton/šiht v letu 1958 na 1,68 ton/šiht v letu 1959. To predvsem zaradi boljše organizacije proizvodnega procesa in večjega prizadevanja celotnega delovnega kolektiva. V bodočem programu dela, ki je bil sprejet na konferenci sindikalne podružnice, je nakazano, da bo le-ta usmerila vse napore za dosego širšega in stimulativnejšega nagrajevanja delovnega kolektiva po ekonomskih enotah, ki bodo v podjetju uvedene v najbližjem času. Sindikalna podružnica bo nadalje pomagala pri razvoju komunalne dejavnosti, pri servisnih službah v okviru stanovanjskih skupnosti, pri razvijanju obrti, gostinstva in trgovske mreže. Več skrbi bo prav tako posvetila počitniški dejavnosti, predvsem pa ureditvi počitniških domov na Kalu, Mrzlici in Rabu. Važna naloga, ki si jo je zadala sindikalna podružnica rudarjev v Hrastniku, je skrb za novodo-šle rudarje, katerim je treba takoj ob nastopu službe posvetiti vso pozornost in jih seznaniti s procesom proizvodnje, jih opozoriti na potrebno pazljivost pri delu z izogib nezgodam, seznaniti pa tudi z ostalimi problemi rudnika. V nenehni borbi za poglabljanje socialistične zavesti je v bodočem programu dela sindikalne podružnice poudarjeno, da se morajo pred delovnim kolektivom sproti razčiščevati vsa nejasna vprašanja, da se širši krog rudarjev vključi v družbeno in delavsko sarr.ounvavljanje in da se v r. okviru delavske univerze rudarji začnejo idejno in strokovno vzgajati. UPOKOJENCI NA NJIVI V TRBOVLJAH Sl- iHEJEJO NA DNEM SONCU Izobraževan Zadnja konferenca ZKS na Rudniku v Trbovljah je bila po splošni ocenitvi ena izmed konferenc v občini, ki ie s svojo sproščeno razpravo in s konkretnim poročilom osvetlila širok kompleks nalog članov Zveze komunistov. Organizacija ZK na rudniku zajema doikaj številen odstotek zaposlenih. Članov ZK je 337, kar pomeni, da je vsak sedmi zaposleni na rudniku v Trbovljah član Zveze komunistov, a kljub temu še zdaleč niso vključeni vsi tisti, ki s svojo pripadnostjo in nazorom izpolnjujejo pogoje, za sprejem, kar so še posebej poudarili na konferenci. Poročilo o delu Zveze komunistov na rudniku je prikazalo aktivnost in zavest celotnega članstva kakor tudi članov delovnega kolektiva. Baziralo je na napotilih VII. kongresa ZKJ, IV. kongresa ZKS, pisma IK CK ZKJ in II. plenuma CK ZKJ. Kritično je poročilo ocenilo, da ZK na rudniku ni v celoti izpolnila vseh principov, nakazanih na kongresih, za izboljšanje in utrjevanje osnovnih organizacij ZK. Precej pomanjkljivosti je bito odpravljenih, vendar se še nojavljajo slabosti, v ka- tere bodo morali v bodoče energično poseči. Kot rečeno, je poročilo nanizalo prizadevnost članov ZK in delovnega kolektiva pri izpolnjevanju nalog: na področju gospodarjenja, dviga proizvodnosti, iskanju boljših in popolnejših oblik nagrajevanja, skrbi za človeka, oddiha, HTZ službe, dela sindikalne in mladinske organizacije in organov samouprave, kar pomeni, da je poročilo dalo za razpravo konkretne probleme, ki so jih obravnavali diskutanti. V razpravi smo pogrešali dvoje: prvič premalo razprave o konkretnem delu Zveze komunistov na rudniku in drugič, več obravnave o delu članov Zveze komunistov rudnika v okviru komune. O problemih komune je pa bilo sploh premalo govora. Ne moremo trditi, da je zanimanje za vprašanja občine majhno. Ne, še zdaleč ne, kajti člani ZK so znali na vsakem koraku utrjevati zvezo komijha — podjetje, o čemer pričajo predvsem sredstva, kd jih delovni kolektiv rudnika namenja za ureditev komunalnih naprav in gradnjo objektov družbenega standarda. ju VSO Pra v za ra d tega bi pričakovali konkretnejše razprave s tega področja Rekli smo tudi, da bi morala konferenca več govoriti o konkretnem delu Zveze komunistov na rudniku To je bila tudi ugotovitev enega izmed diskutantov. Kljub temu je obravnava nakazala splošne probleme rudnika in njegovih konkretnih uspehov, kar naj osredotoči delo ZK. To so zajeli tudi zaključki konference. Pri tem je vredno podčrtati nekaj misli poročila. Z uvajanjem ekonomskih enot v podjetju in z natančnim ugotavljanjem uspeha se bodo rezultati gospodarjenja vse bolj približali neposrednim proizvajalcem, za kar naj bo vsak sodelavec v podjetju materialno zainteresiran. Postane naj zavesten ustvarjalec in ne samo izvajalec naročil, ki jih prejema od nadrejenih. Ta misel narekuje organizacijam ZK na rudniku neprestano borbo za nadaljnjo razvijanje socialistične demokracije, za uvajanje sodobnejših metod gospodarjenja v podjetju, za uvedbo sti-mulativnejših metod nagrajevanja. Tu je treba navesti mnenje nekega diskutanta, ko pravi, »da organizacijska struktura zaostaja za decentralizacijo samoupravljanja«, to je z uvedbo obratnih delavskih svetov. Predvideni so ukrepi za reorganizacijo vrste služb, ki bodo vsklajene s to decentralizacijo. Druga misel referata je, da uvedba ekonomskih enot narekuje prenos pravic in dolžnosti gospodarjenja v podjetju na obratovodje, mojstre oddelkov in obratov oz. tehnično vodstvo v teh. Ta kader naj ne bi odgovarjal samo za delovno disciplino, kvaliteto in količino proizvodnje, temveč naj postane v pravem smislu besede gospodar, ki odgovarja za ves uspeh ekonomske enote. Prav ob desetletnici sambUprav-ljamja čaka organizacije ZK rudnika drzen prenos gospodarjenja na manjše delovne enote, pri čemer bo delo komunistov še odgovornejše, ker se bo s tem upravljanje podjetja približalo neposrednim proizvajalcem. Poročilo je nadalje ugotovilo, da je bito delo sindikalne organizacije usmerjeno na linijo »skrb za delovnega človeka«. Poudarilo je tudi. da bi morali biti člani ZK v sindikalni podružnici nosilci idejnosti in usmerjevalci linije Zveze komunistov kar se pa ni odražalo v zadostni meri Iz organizacijskega poročila povzemamo, da je socialni sestav članov ZK 227 delavcev In 110 uslužbencev. skib kar ne predstavlja pravega sorazmerja med številom zaposlenih delavcev in uslužbencev, namreč 1:8,7, v Zvezi komunistov je pa to razmerje 1:2, kar pomeni, da bo trebe posvetiti vso pozornost dotoku članov ZK iz vrst delavcev, predvsem pa mladih in žena. Mladih ljudi do 25 let starosti je v Zvezi komunistov le 50, zaposlenih je pa 329, žena je v ZK 36, uslužbenih je pa v podjetju 299. V letu 1959 je bilo na novo sprejetih v Zvezo komunistov 50 članov, kar je znatno premalo glede na aktivnost in razpoložljivi kader. Tudi nekatere osnovne organizacije spro-vajajo kriterije, ki niso v skladu z določili Statuta ZKJ in s tem nepravilno ocenjujejo delo in pripadnost ter nazor predvsem mladine in žena. Poseben poudarek je pa konferenca dala tudi vprašanju izobraževanja. Ker je bilo o strokovnem izobraževanju že mnogo napisanega, bi se ustavili le pri političnoideološki in družbenoekonomski vzgoji Sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik je dejal na konferenci, da se morajo člani Zveze komunistov v našem sistemu samoupravljanja stalno izobraževati, da bi bili v vsakem danem primeru sposobni pojasnjevati porajajoče se probleme. Zaradi tega bodo morale osnovne organizacije Izdelati temeljit program izobraževanja, rudniški komite ZK pa skrbeti za smotrno izobraževanje kadrov za sindikalno in mladinske organizacijo ter organov samouprave. Končno bi še nekal pripomnili k sproščeni kritiki. Naloga Zveze komunistov na rudniku je, sprostiti zdravo kritiko in zato ni pravilno, da bi obravnavali ljudi, ki prinašajo kritične pripombe. Ob teh se j« treba vedno zamisliti in ugotoviti vzroke, k! v eni ali drugi obliki obstajajo, ter znati pravilno obrazložiti, zakaj tako in zakaj ne drugače- Člani in organizacije ZK morajo tudi negirati tako imenovano prakso »eden za vse« v odločitvah ali z®' stopstvih Boriti se je treba za odpravo takega sistema ter uveljaviti načelo kolektivnega dela. Prednie ugotovitve o konferenci članov ZK rudnika v Trbovljah ni«0 zajele vseh problemov delovanja organizacij In nalog, ki stoie pred čl8' ni v naslednjem obdobju Naša naloga ie bila da Iz obširnega poročil® in razprave povzamemo nekaj glavnih misli ki nai osvetle primarn® naloge Zveze ',r>munJstov trbovelj' skega Rudnika t. k Kje so vzroki tako velike fluktuactje Gibanje delovne sile iz podjetja, v podjetje je tako številno, da bo treba nujno razmišljati, kako in na kak nadin ustaliti delovno silo v podjetju. Tako je pri Rudniku Trbovlje-Hrastnik fluktuiralo od leta 1955 dalje nasledrijf število delavcev: prihod odhod leta 1955 965 962 leta 1956 629 828 leta 1957 691 567 leta 1958 1626 1115 leta 1959 780 904 4091 4376 Te številke sicer ne predstavljajo dejanske fluktu-acije, ker je v prihodu in odhodu zajeta tudi sezonska delovna sila z opekarne In študentje raznih šol, ki so zaposleni preko letnih počitnic pri raziih težaških delih. Prav tako je pri odhodu obravnavana delovna sila bivšega gradbenega oddelka pri rudniku, ki je bila meseca februarja preteklega leta ■ pripojena Gradbenemu podjetju -Zasavje-" v Trbovljah in Splošnemu gradbenemu podjetju v Hrastniku, ter delavci, ki odhajajo po triidapolnem delu v zasluženi pokoj. Po gornji obrazložitvi pa predstavlja dejansko fluktuacijo kljub temu še vedno cca 50°/o odišlih, kar znaša letno preko 400 delavcev. V glavnem to fluktuacijo predstavljajo nekvalificirani delavci, ki so zaposleni pri zunanjih delih z nižjimi tarifnimi postavkami, nastanjeni so pa v slabših samskih domovih. Niso pa redki primeri, ko odpovedujejo službo tudi poročeni polkvalificirani in kvalificirani jamski delavci zaradi' pomanjkanja družinskih stanovanj. Nesporno je tudi, da si delavci brez kvalifikacije, katerih tarifne postavke so več ali manj enake delavcem v drugi industriji, iščejo zaposlitve v podjetju, kjer so fizični napori manjši. Da bi zmanjšali te stalne premike delovne sile pri rudniku, obstaja možnost 1<- v tem. da podjetje začne s pospešeno gradnjo družinskih stanovanj, zlasti pa še z gradnjo sodobnih samskih domov. Izkustva kažejo, da urejeno okolje delavca v prostem času zelo pozitivno vpliva na miselnost, vzgojo ter s tem na vsestranski dvig'mladega človeka. Če k temu dodamo še urejene medsebojne odnose v podjetju, h katerim naj bi svoj delež doprineslo stalno in vsestransko sistematično izobraževanje v Centru pri rudniku, ki se bo v ta namen organiziral, bo odpadel marsikateri problem, s katerim se danes bori uprava podjetja in mnoge družbenopolitične organizacije na rudniku in v komuni. NALOGE SINDIKALNE PODRUŽNICE NA RUDNIKU TRBOVLJE K novim proizvodnim zmagam Na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice rudnika na področju Trbovelj so bile nakazane kot osnovne naloge: aktivno delo v sprovaja-nju kompleksnega nagrajevanja po učinku, politična in strokovna vzgoja delavcev, tolmačenje gospodarskih in poli-tičnih ukrepov v podjetju in na področju občine, aktivno delo pri razvijanju demokratičnosti v organih delavske in družbene samouprave, posebna usmeritev dela za nadaljnji dvig življenjske ravni ter končno izboljšanje sistema dela v sindikalni organizaciji. Obširne naloge, ki so bfle nakazane, narekujejo sindikalni podružnici rudnika prilagoditev vsebine dela tudi v organizacijskem pogledu. To še tembolj, ker predstavlja sindikalna organizacija rudnika dobro tretjino vsega zaposlenega življa v trboveljski občini in ki predstavlja važen subjektivni element v razvijanju socialistične demokracije v komuni. Zato je bila upravičena ugotovitev na občnem zboru, da je treba v sistemu dela sindikalne organizacije uveljaviti bistveno decentralizacijo, to ;je prenesti vrsto pristojnosti na obstoječe sindikalne odbore, kar v polni meri dovoljuje statut Zveze sindikatov Jugoslavije — in še posebej to narekujejo intenzivne priprave za uvedbo ekonomskih enot v podjetju. Te pristojnosti morajo biti tako obče družbenopolitične kot materialne fn skratka, sindikalni odbori se morajo v polni meri osamosvojiti pri reševanju nalog, ki stoje pred posameznimi rudniškimi obrati. Sindikalna podružnica pa naj bo tisti iniciator in regu- lator sindikalnega dela in življenja na rudniških obratih v Trbovljah, ki vzporedno tudi usmerja sindikalne odbore na obravnavo problemov v skladu z interesi podjetja kot celote, po drugi strani jih pa mora seznanjati s problemi in nalogami v okviru komune. Druga pomembna naloga, kateri je bil tudi dan poseben poudarek na občnem zboru,, je nadaljnja krepitev organov samoupravljanja. Bližnje volitve delavskega sveta na rudniku in obratnega delavskega sveta na jamskem obratu Trbovlje narekujejo sindikalni podružnici, da- bo s poročilom o delu DS v pretekli mandatni dobi temeljito seznanjala celotni delovni kolektiv, ne toliko s številkami iz poslovnega poročila, ampak z družbenopolitično vlogo, ki so jo organi samouprave odigrali v preteklem delovnem obdobju. Vzporedno s tem pa mora sindikalna organizacija razviti posebno aktivnost delovnega kolektiva za formiranje nadaljnjih obratnih delavskih svetov v ostalih ekonomskih UREDITEV DONAVE V DJERDAPU Šesto zasedanje mešane romunsko-jugoslovanske komisije, ki je bilo v Bukarešti glede vodenja in koordiniranja del pri ureditvi Donave v Djerdapu, je prineslo kot rezultat nove projekte za raziskovanje Donave. 7a«topnU ki obeh držav so ob tej priložnosti sprejeli tehnično-ekonomski memorandum /a ureditev v Dejradpumki, ki enotah, ki imdjo svoje obeležje dokaj precizirano v dosedanjih razpravah o uvedbi ekonomskih enot v podjetju. Tako razvito delavsko samoupravo bo treba še bolj negovati tor uvesti v prakso, da se preko sindikalne podružnice osrednji ali obratni DS češčeje posvetujejo o pomembnih in tudi manj značilnih problemih s člani kolektiva. Sele na podlagi takih raziprav naj bi potem sklepali organi samoupravljanja ali pa tudi sindikalna podružnica. Utemeljena je bila tudi težnja, da se čimprej uvede v prakso delovanje ekonomske enote v podjetju kot posebna oblika delitve dohodka znotraj podjetja, za kar se v polni meri zavzemajo sindikati. Tudi v sistemu nagrajevanja bo treba iskati nadaljnje izpopolnitve, o čemer je še posebej stekla beseda na širšem skupnem posvetu o uvedbi ekonomskih enot in nagrajevanju po enoti proizvoda. Za hitrejšo in popolnejšo uvedbo , teh obračunskih elementov pa bodo morale sindikalna podružnica in njeni odbori na obratih bolj konkretno in energično poseči v razpravo o izboljšanju in izpopolnjevanju organizacije dela in poslovanja, katere slabosti so se pokazale že takoj ob prvih razpravah o uvedbi ekonomskih enot. Sindikalna podružnica mora dati trdno podporo UO podjetja v njegovi zahtevi za ureditev vrste služb v podjetju. Ostale naloge sindikalne podružnice rudnika v Trbovljah niso niti najmanj manj važne od navedenih, vendar obseg le-teh nujno vpliva tudi na ostale ter jih spravlja v ospredje. Brez teh delo sindikatov tudi ne bi bilo popolno. Skrb za človeka Se bo še bolj odrazila v koordiniranem ŽELEZNE JAMSKE STOJKE - IZDELEK STT, KI SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO ZA ZNIŽANJE NEZGOD ga bodo predložili v potrditev (jeju sindikalne podružnice in jugoslovanski vladi. in romunski POMLAD NA SEVERU (Drabci iz popotne beležnice) , borna so že dehteli čeinjevi cvetovi, sem lahko utrgala šele pravkar raz-VeU list bele breze. ,.®Ua je tudi to pomlad, njen prvi gK tam gori visoko na Severu v deželi 'Uoni. Skromna v brstenju, a bujna “ srcih ljudi, vedra in sproščena. Češnjevih cvetov ne poznajo. O njih Sen sanjala le jaz in v mislih potovala P° domačih travnikih. Želela sem natrli pomladnega cvetja, prav v tistih dneh, ko je prišlo pismo, da je pomlad tešemo prišla v aleje mojega dragega ihesta. XXX , Prav v tistih dneh pred prvim ma-sem bila v Helsinkih. Oskrbeli so ~?e s programom in sem pridno ogledovala šole, domove, otroška igrišča, rtce ter nabirala izkušnje o delu vseh "topočih organizacij in ustanov, ki se Ukvarjajo s socialnovarstvenimi vpra-tanji. . Na zadnji aprilski dan so se pa r“Ce Helsinkov spremenile — čez noč. "'Csto je postalo izredno živahno že v opoldanskih urah. Na njih je bil pra-v< sejem balončkov. Prodajalci so jih ^vezali v velikanske svežnje, vseh 'Mogočih barv in oblik, s katerimi se je eter lahkotno igral in si še kakšnega Privoščil. Obloženi z balončki, šopki ,u®tja, čeprav iz cvetličarn, s katerimi °do šli na obisk k prijateljem, in pol-i"ni cekarji dobrot za prvomajski iz-ct- so hiteli ljudje v vse smeri. nHiV* mai imenujejo Finci »Vappu-»]?•*■■ f>raznujejo ga kot nekak Ijud-Praznik, ki jim pomeni pomlad. V 'e9a so vnesli mnogo razpoloženja, vn^?jdo karnevalskega in nagajivo i°Tnladnega. Vsaj tako pripovedujejo ta praznik namenjene pesmi. t v Helsinkih si študentje na večer , Praznikom privoščijo svojevrsten ,ytakl. ki ima že tradicijo. Na kip t™avi*-Amandee, kanglicami za kuhanje ka bebŠči e*icami in vsemi drugimi pošlo nas nekflj izmed nas od- br{ nwp°bod ter smo si na sončni re-, ^aj dopoldanske kave. ffnoorede povem, da je - raca 0 e kar neke vrste ljudska pijača *Jo „°y.,na Severu. Tudi Finci je *pi-ve“kanske količine. Na srečo je Imela sem več vabil in se nisem mogla odločiti, da ne bi užalila svojih finskih sošolk. Odločila je nazadnje Sirkka, živahna učiteljica, nekdanji študent poletnih tečajev angleščine. Želela je nekoga iz tujine, da bi vadila malo angleščino. Tako sem dobila vozno karto za Haa-pamdki, nekje bolj proti zahodu Finske. Na vlaku sem si morala s prsti pomagati, da sem zvedela, katera postaja bo to, kajti moje znanje finščine je bilo takrat še dokaj borno. Sicer se tudi sedaj ne bi mogla pohvaliti z njo Ker so pa Finci pošteni ljudje, res ni bilo nevarnosti, da me potegnejo za nos Neki potnik mi je celo povedal veliko novico — pil je v Finski kupljeno jugo slovansko vino (naš rizling) in se na vdušil zanj. Rekel je, da bo zares bolje piti dobra vina kot slabo in močno žganje. ki napravi Fincem precej glavobola Sirkka me je pričakala s svojo prijateljico, tudi učiteljico. V njenem sodobnem, a enostavnem stanovanju, v uči- Sicer pa to niti ni bilo važno. Nekje je v njihovem dajanju — brez razkošja, bilo velikansko srčno bogastvo. Tega sem čutila. Opisati ga ne bi znala. Ko sem se poslavljala, se mi je zazdelo, da se poslavljam od prijateljev, ki jih poznam že vrsto let in smo se srečavali vsak dan. XXX V imenu vseh, ki so mi bili dragi na tej dolgi, neznani poti po tujini, je Esko napisala: -Del tebe bo z nami, tudi ko boš odšla, ko boš z novimi ljudmi in novimi doživetji. Cas in razdalja teh vezi ne moreta uničiti.« Njih je bilo več! Bila sta še Kalle in Sauli ter Piki in Jorma, in še tisti, ki sem jih brezimne srečata na široki cesti Severa, Pomlad njihovih src, toplih in Ijud sfcih, sem prinesla s seboj. Njih prisotnost mi je hlizu v teh pomladnih dneh ko trgam češnjev cvet spet na doma čem travniku in se korak umirja v aleji meni dragega mesta. Boža Smagur V četrtek, 21. aprila, je bila zadnja seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah pred sprejetjem občinskega družbenega plana in proračuna za leto 1960. Na tej seji sta oba zbora rzpravljala o določitvi dela najemnin, za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, ki se vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Nadalje so odborniki na tem zasedanju potrdili statute stanovanjskih skupnosti »Zasavje-Ceniter« In »Trbovlje II«. Na seji so odobrili več posojil iz investicijskega družbenega sklada: podjetju »VI-tamdnka« v Trbovljah za nakup tovornega avtomobila; kratkoročno posojilo za dograditev osemletke v Trbovljah; dano je bilo poroštvo za Investicijsko posojilo za obratna sredstva podjetju »Elek-tro-Standard« Trbovlje ter Investicijskemu biroju v Trbovljah. Odobreno je bilo poroštvo za Investicijsko posojilo Pekami in slaščičarni v Trbovljah za nakup poltovome-ga avtomobila za prevoz kruha, nadalje o najetju posojila iz občinskega družbenega investicijskega sklada za opremo ladje »Trbovlje« v višini 5 milijonov dinarjev. Precej obširna razprava Je bila o odpravi sklepa občinskega ljudskega odbora o regresu KZ Trbovlje za povečan odkup domačega mleka, vendar v tem vprašanju niso prišli do soglasja; Imenovali so posebno komisijo, ki bo to vprašanje ponovno proučila tn na drugi seji poročala. Investicijskemu biroju v Trbovljah so izdali odločbo o razširitvi predmeta poslovanja. Investicijski biro je se-daj registriran, da sestavlja investicijske programe, izdeluje prolekte, proučuje organizacijo gospodarskih podjetij in sestavlja predloge za izboljšanje organizacije ter opravlja tudi druge intelektualne storitve. — Po sklepu delavskega sveta je podjetje prosilo za odobritev razširitve poslovanja ,tako da bi dejavnost podjetja bila: Investicijski biro V Trbovljah izdeluje Investicijske programe, gradbene, rudarske in druge projekte, projektira ln konstruira Indu- strijske naprave, opravlja terenske meritve, proučuje organizacijo gospodarskih podjetij in sestavlja predloge za racionalizacijo poslovanja ter opravlja druge intelektualne storitve. Oba zbora sta sprejela odločbo o razširitvi poslovanja Investicijskega biroja v Trbovljah. Na seji občinskega zbora so obravnavali samo eno točko ter sprejeli odlok o razpisu nadomestnih volitev za odbornika občinskega ljudskega odbora v 23. volilni enoti. Mandat odbornika Mineta Kužnika je prenehal z njegovo smrtjo 13. aprila 1960. — Ob pričetku seje so odborniki obeh zborov z enominutnim molkom počastili spomin pokojnega odbornika Mineta Kužnika. Na skupščini so nato imemo vali vršilca dolžnosti direktorja ter ter člane upravnega odbora občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Imenovanih je bilo več komisij: komisija za popis kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji v letu 1960, cenilna komisija za nacionalizacijo stavb in zemljišč ter komisija za odlikovanja. Prav tako je bil imenovan gradbeni odbar za gradnjo Zdravstvenega doma v Trbovljah. ^tedenska V znamenju pravega aprila smo zadnji teden preživeli. Vsak dan smo redno enkrat dež imeli. V šoli glasbeni so štiri prireditve dali kjer so nastopili veliki in mali, pa še Ljubljančane so v gosteh imeli, ki so, pred malo publike, aplavz poželi. V koprodukciji so pevke iz Zasavja in pevci z Dola nam koncert zapeli, a Slavčki z Zarjo so še enkrat s Tremerskim dukatom šolarje ogreli. V kinu je pariški cirkus gostoval, a ob gledanju spominov iz Italije, je marsikdo načrte za dopust si že snoval Ta teden nam naslov prvakinje okraja v strojepisju je Slavi z občine priborila, a na igriščih vseh so prvomajska sindikalna, športna tekmovanja se vršila. Naš brcar, ki v ligi se bojuje, je to nedeljo šel na tuje. Baje z Branikom se prav dobro je boril in bi, ob malo več pazljivosti še točko sl lahko dobil. Rokometaši so v Ljubljano potovali in bi odlično lekcijo Odredu lahko dali, če ne bi s smolo ali goljufijo v zadnjem hipu tekmo izgubili. No ja, za zdaj naj nam bo v tolažbo, da so protest pri Zvezi vložili. Košarkarji so v Ljubljano v Moste Sli to nedeljo v goste. Koše so jim napolnili., z zmago se domov vrnili. Vsi delavski so sveti v tednu tem sklenili, da bodo proste viške razdelili. Tako je prav, smo vsi dejali, da bomo lepše praznik dela praznovali. Pif RDEČI nagelj Ravnatelj šole, stari režimovec gospod Jovanovič je sedel za mizo, potegnil iz lepa spisek in nas začel klicati po imenih, taa mizi je bila velika čaša s šopkom rdečih nageljnov. Jovanovič je nenadoma umolknil. Kot hipnotiziran je dolgo buljil V ognjeno čašo pred sabo. Nato je planil. Streljaje z očmi izpod velikih osivelih Obrvi je vpil s srditim glasom nad vajeniškim »b« razredom: — Komunistična žrebeta. Rdeči telički... Jaz vam bom pokazal... Temeljito je rezal s svojimi velikimi Očmi najprej one v prvih vrstah šolskih klopi, nato pa je urno in brez besed šinil Pd klopi do klopi, iščoč »velikega krivca«, M je okrasil mizo z nageljni. — Zdaj nam pa mati pomagaj! — so majali z glavo nekateri vajenci. Jovanovič je nehal streljati v deške punčice in motriti obraze, ki so mu resno in uporrto odgovarjali. Kot hladen zimski veter, ki reže skozi vajeniške plaščke, je odvihral po razredu. Ah! — se je nazadnje udaril po čelu in rekel na glas. — Saj ho je cela tarota. Opazil je, kako v gumbnicah vseh Vajencev žare kakor majhni ogenjčki rdeči nageljni. Rdeči nageljni — vroči kot vajeniška srca! Poleg tega je opazil, da na vsakem oknu stojita prekrižani po dve rdeči papirnati zastavici. Dolgi beli prsti so se krčili nad šopkom rdečih nageljnov. Šopdk je zletel k peči in tišino je prerezal žvenket razbite čaše. Pod velikimi stopali gospoda Jovanoviča »o se znašle zmečkane rdeče zastave. — Tako! — je zamrmral, gladeč si svoje velike in osivele naredniške brke. — Zdaj bom obračunal z vami, obještneii rcte- t — Jakovljevič Josip! — je zavpil prvemu učencu v prvi klopi. — Snemi ta svoj komunistični nagelj in mi ga prinesi sem. Jakovljevič je bil čevljarček rnajhne rasti z velikimi valovitimi lasmi in visokim čelom. Vstal je kot obsojenec. Najprej je prestrašeno pogledal ravnatelja, nato šolo. Tudi mi, vajenci, zahtevamo nedeljski počitek, je bilo rečeno v pismu, ki ga je podpisalo 300 vajencev. Izbiran je bil stavkovni odbor, v katerem sem bil tudi jaz. Odbor je v polnem številu prišel pred učiteljski zbor. Mene so določili, da izročim gospodu ravnatelju spomenico, ker sem bil dober učenec, ker nisem nikoli izostal od pouka in ker sem dajal v šoli vedno zgled lepega vedenja. Seveda, ravnatelj ni hotel spustiti v sejno sobo celotnega odbora, ampak samo enega člana. Ker sem imel spomenico v rokah jaz, sem se na pamet naučil nekaj fraz, ki sem jih moral reči ob izročitvi spomenice, in tovariši so me porinili v sejno sobo. Pri tem sem se ob povišku praga spotaknil in skoraj padel. Bilo mi je strašno neprijetno. Pot me je oblil in najbrž sem bil zelo bled. Učitelji so me pogledali vprašujoče in sočutno, gospod ravnatelj pa prav tako kot zdajle; porogljivo in cinično. Vseeno sem mu izročil »vajeniški memorandum« in junaško zdeklamiral naše sporočilo, v katerem je bila grožnja, da bodo pričeli vsi vajeniški razredi a, b in c stavkati, če se takoj ne prično pogajanja s stavkovnim odborom. — S kom naj se pogajam! — se je zadrl name ravnatelj. — S tabo, rumenokljun-cera... Česa vsega si še ne bodo dovolili ti smrkolinl? — se je jezno obrnil k učiteljem. Učitelji so skomignili z rameni. V duši so se veselili akcije vajencev, ker bi njihov uspeh in srečen konec prinesel tudi njim zaželeli nedeljski počitek. Samo učitelj Uzelac je zamrmral: — Otroci imajo prav... To je tudi mene opogumilo. — Kaj naj odgovorim svojim tovarišem? — sem zaupljivo in prijateljsko vprašal ravnatelja. To ga je silno razkačilo. Namesto odgovora je zamahnil s svojo levo roko — verjetno je bil levičnik — z na- j LA SVOBODA JE TU - POVSOD JE ODMEVALA PARTIZANSKA PESEM se Je počasi obrnil in objel z očmi vas za sabo. Zazdelo se mu je, je pri-posmeje, da so vse oči vajencev, oči njegovih tovarišev žarele kot zvez-Irnel jž vtis, da vidi same oči, da se te oči vedno bolj bližajo, da žare čisto njega, da pronicajo v njegovo bistvo da iQU žgejo srce. Zato se je naglo se zravnal kot sveča in se vzpel prste, da bi bil višji. Stal je kot goreča kla in dolgo nepremično gledal ravna-čigar nestrpnost je vedno bolj rasla. — Ne dam svojega nageljna, — se je rezal nazadnje z jasnim in, razločnim Vajenec zraven njega je vstal in rekel: — Tudi jaz ne dam svojega! Drug za drugim so vstajali tudi drugi čki. Oh, vsi so ta hip imeli visoka čela vzravnane deške prsi. Stali so v Solih klopeh kot mlade zelene jablane, a „ so se jim iskrile kot sonca in zvezde, delo se je, da je pred njihovimi odločnl-' in pogumnimi: »Tudi jaz ne dam svo-ga!« drhtel tudi gospod ravnatelj. A v se je kuhalo maščevanje. Bil je star likal, režimovec. Sovražil je te mlade li pred sabo, ker je v njih videl »ana-lalne elemente«, ki imajo celo po »Obdani«, velikih aretacijah in nasilju še ^.lo tako odločno vero v komunizem, če-fav se je le-ta po njihovem mnenju zvijal 'ienjen v težkih verigah ter je za železni rešetkami čakal svojega neposredna in popolnega konca. Čakaj, skušal jim to razložiti. — Sedite... Grem preko vašega izzl-a. Zmerjal sem vas... Dobro, šli bo-tudi preko tega. Kaj vi pravzaprav ^čete? Pokazali, da ste za 1. maj in nje->ve pogumne komunistične ideje? Odkod ‘ha ta veter? Iz Rusije, iz dežele komu-Istdčne knute im verig... A kdo so ti komunisti? Morilci svetlega ruskega carja carice in carskih kneginj. Tudi našega ral j a in njegov presvetli dvor t>i komu-iti hoteli streti. Pa ne bodo. Kralj jih že strl. Z ognjem in mečem jih je strl. i vsakdo, kidpr se mu zoperstavi, bo strt ognjem in tnečem. Da sirt... Zato vam očim jaa. — pri tem se je gospod Jova-rič junašl^ potrkal na prsi. V tem hipu j« stopil predme. Kaj se je fcgajalo v mpjfdušl, kaj je razodeval moj 8* iz, kaj so govorile moje oči? Ne vem. J gospod Jovanovič me je opazoval z ne-Bpi sadističnim užitkom, kakor mačka fcri!. Da, nisem še prišel na vrsto, da bi Hi tudi sam vrtel in mu rekel: »Ne dam Bojega nageljne!«, tudi on je imel z mehi še stare račune. 29. aprila minulega ■ta 19? ik prav na dan, ko se j« končala Kotna Stavk a železničarjev, smo pričeli Javkati mi, vukovarski vajenci. Uprli apno Jfe' bi ob ftedeliah hodili v vajenfiko menom, da ml prilepi eno izmed svojih znanih klofut, ki so podrle tudi najmočnejšega vajenca, a sem se pravočasno sklonu in ušel udaTcu. Udarec, namenjen meni, je z vso svojo močjo zadel obraz učitelja Krasteka, ki je vrh tega nosil zlato obrobljene naočnike. Klofuta je strahovito odjeknila. Naočniki gospoda Krasteka so ml padli za vrat in mi neopazno spolzeli po plečih za srajco. Pobegnil sem iz sejne sobe skupaj z naočniki. Kako sta se sporazumela ravnatelj in učitelj Krastek nikoli nisem zvedel. Vem samo to, da se je iz sobe dolgo slišal prepir in hrup. Nato se je vse pomirilo. A nihče ni prišel lz sejne sobe. Vsi »o iskali naočnike, ki jih ni bilo nikjer. Ml smo nato zapustili šolo in v povorki odšli v Delavski dom. Da imam naočnike za srajco, sem odkril šele zvečer, ko so mi izpadli skozi spodnjice. K sreči se niso razbili... Da, ravnatelj je imel z menoj stare račune. Kako me je zijal! Nisem vedel, kaj se je odigravalo na mojem obrazu in v očeh. Morda sem mislil na zgrešeno klofuto in na naočnike, morda sem se spomnil svojega sladkega smeha, ko so tni naočniki padli iz spodnjic. — Podlež! Ljudska smet! Ne dam svojega rdečega nageljna, reci, vpij falot — se mi je drl v obraz. Zbal sem se te jeze. Besede so mi udarjale v obraz kakor ledena zrna, a prava nevihta se še ni zlila name. Ravnateljevo Izzivanje »Reci, kriči...« je zvonilo v meni z odmevom trme in upora. Prav tako kot vsi tovariši pred menoj sem občutil, da me gleda ves razred, opazuje vsak moj tovariš. Trma me je vedla v upor, čeprav sem vedel, da se bo to zame slabo končalo. — Ne dam svojega prvomajskega znaka, — sem v krilcu vrgel svoj gnev ravnatelju v obraz — ne dam ga! Kaj mi morete? Ne dam ga... Pri tem sem nagonsko se braneč z obema rokama zakril rdeči nagelj na prsih. V istem trenutku me je udaril v obraz Bil je to hladen udarec roke, hladen kakor marmor. V trenutku sem videl, kako se usipljejo zvezde iz mojih oči. Ljubezen in sovraštvo sta lahko tihi, polni strasti. Strastno sem ljubil rdečo barvo, simbol 1. maja. Oh, kaj vse mi je obetala: nov svet v svobodi in lepoti mladost in pesem, srečo pri učenju ln delu Rdeči nagelj, drobni, nežni papirnati cvet. simbol 1. maja, mi je ostal na prsih. Kri iz nosa in ust mi je skozi prste padalu nanj. Pomešale so se rdeče barve, a barva moje krvi Je bila, kot sem videl naslednji dan* bolj rdeča od nageljnove. Jovanovič me je pustil. Slišal eem njegov jezni glas: — Tudi ti ne daš svojega! Kot furlja je šel od mladinca do mladinca in jim trgal s prsi rdeče nageljne ter delil pri tem levo in desno klofute. Tedaj je napolnil razred top somrak. Eden izmed vajencev je skočil k stikalu in ugasnil luč. Se tisti hip se je kakor po dogovoru pričel divji, nepovezan krik: — Bij ga! Udari ga! Udari ga! Preden sem mogel dojeti, za kaj gre, me je prevzel strah zaradi ostrine, kričanja in mraza. Culo se je žvenketanje stekla. Nekdo je gazil po razbiti čaši. Klopi so se prevračale, vajenci so skakali po njih. Nekdo je z učiteljsko mizo zabarikadiral vrata. Od povsod je prihajalo kričanje. Kot da so vsi podivjali. Tudi sam sem sledil zgledu drugih. Tolkel sem z risalno desko po klopi in se zvijal od kričanja v brezumnem srdu: — Sramota! Vi ste žandar, ne učitelj... Kje je bil gospod Jovanovič? Morda nihče ni vedel tega. Najbrž ga je zajela panika. Morda se je skril za tablo ali zidano pečjo. Gotovo ga je naše kričanje zelo prestrašilo. Nenadna tema je bila zanj pravo presenečenje. Morda so ga vajenci, okoriščajoč se z mrakom, dejansko napadli. Nihče ni nikoli priznal tega. Tako daleč se ne Di nihče izmed nas spustil. Vsi so bili dobri dečki, čeprav globoko užaljeni in ponižani zaradi njegovega gospodovalnega postopka. Naenkrat se je na oknu pojavila njegova silhueta Kričeč je dvignil roke kvišku: — Na pomoč, ubili me bodo! Toda nikogar ni bilo ob njem. Verjetno nihče ni mislil na to, da ga dejansko napade. Zato se mu je pričel ves razred porogljivo smejati. Slišali so se hreščeči vajeniški glasovi: — Strli vas bomo z ognjem in mečem Ravnatelj je verjetno dobil pretres živcev, ker je nenehno kričal: »Ubili me bodo!« Naenkrat mi ga je postalo žal. Prerinil sem se do vrat in prižgal luč. Svetloba ga je osvetlila in še bolj prestrašila. — Ua! Ua! — se je drl nanj razred. Ko je zagledal zabarikadirana vrata, se je hitro zbral. Naglo je povlekel k oknu šolsko klop in z njenega sedeža skočil skozi okno na ulico. Okenske šipe so se žvenketaj e razletele na koščke. Vsi smo pohiteli k oknom. Eden izmed vajencev je vrgel za ravnateljem njegov polcilinder in dežnik. Prav v tem trenutku se je dvignil s pločnika. Pobral je dežnik in klobuk, kričeč: »Ubili me bodo!« Pred šolo so se začeli zbirati ljudje. Tedaj je umolknil in odšel z dostojanstvenim in trdim korakom po ulici. Po nekaj korakih se je obrnil in pogledal proti nam-Z robcem si je obrisal obraz in roke. Dostojanstveno si je poveznil polcilinder na glavo in nekajkrat preteče zamahnil t dežnikom po zraku. Bil je premagan. — Živel 1. maj! Ne damo svojega rdečega nageljna! — smo v en glas, kakor v zboru kričali z odprtih oken za njim-Vsi smo verjeli, da gre prijavit dogodek na policijo. A tega ni storil. Zaradi naših vzklikov »živel 1. maj« je prišla policija sama. Toda v šoli takrat ni bilo nobenega vajenca več. Odlomek iz knjige »Z obrazom proti viharju* Razvaline pripovedujejo »Pet milj od Ljubjane, na Kranjskem, leži grad Kalo-brat, ki se po kranjsko Kolovrat izgovarja. Stoji na kamniti vzpetini in je videti kot kolovrat. Od tod je tudi dobil svoje ime. Je zelo star grad. Obdajajo ga visoki hribi z drevjem...« (J. W. Valvazor, 11. zvezek) Sonce je že davno zašlo za goro, razvaline davnega gradu so pa še vedno stale ponosno, ponosno kot pred stoletji. In ko sem se usedel v njihovo senco, so mi skrivnostno šepetale o svoji preteklosti. Nekoč — vsaka stara zgodba se tako začne — bilo je pred več stoletji, je tudi v nas kipelo življenje, ljubezen in sovralštvo, veselje in žalost. Ne bomo ti pripovedovale o svojih lastnikih, grofih ,von Kolovrat’ (ime ti pove, da so biU slovenskega rodu), grofih Ramsohiissel ali o grofu Adamu Din zlu, niti o svojem propadanju. Predolge zgodbe bi to bile in vsega se niti dobro ne spominjamo. Rade bi ti le naročile, da povej vsem tistim, ki ljubijo mir in lepoto, naj nas obiščejo. Vsega bodo našli v moji okolici dovolj. Vasica Kolovrat nam dela druščino že iz mladih dni. Tujci so jo imenovali Ober Kolovrat, domačini pa Gurajne Kolovrat. Njeni ljudje so zelo prijazni. Redkokdo nas obišče, in kadar se to zgodi, smo prav . vesele. Ne maramo pa tistih, ki krušijo naše zidovje in mečejo kamenje v globino. Vsem tem povej, da je vsak arhitektonski frangment, vsako staro znamenje tudi maj-še vrednosti, zvezano z zgodovino kraja in dežele, je donos k obogatitvi, k poeziji in dostojanstvu dežele. Tujec, ki si jo ogleduje in si jQ skuša predočiti, hoče objeti vse — tudi zgodovinske elemente. Naši nekdanji prebivalci so odšli, nič ni ostalo za njimi in mogoče nas bo doletela ista usoda. čeprav smo spomenik davne preteklosti, in z nami boste izgubili dragocen drobec iz časov vaših prapra-\ babic in dedov. Kaj bodo rekli vaši potomci...? Povej vsem tistim, ki bodo poleti prihajali na dopust v Izlaške toplice, naj nas obiščejo. Sprehod po dolini Medije jim bo ostal dolgo v spominu. Tu bodo našli mir in lepoto, ki sta današnjemu človeku tako potrebna. Rade bi, da bi v velikem življenju, ki teče okoli nas, našle tudi me svoje skromno mesto... Ko sem se spiiičal po dolini navzdol, sem se še enkrat ozrl na drevo, ki raste iz razvalin in osem oken me je nemo pozdravljalo. d.e. VSE JE ..A UKN1H V TEH DNEM G I0 V A N MI VERGA PINA Bila je velika in suha, le napete in bujne prsi temnolask je imela, in vendar ni bila več mlada. Bila je bleda, kakor da se po njej vedno pase malarija, na tej bledici pa dvoje velikih oči ter sveže in rdeče ustnice, ki so človeka kar požirale. V vasi so ji pravili .Psica', ker ni bila nikoli sita — ničesar. Zenske so se križale, kadar so videle, da gre mimo, sama samcata, s potepuško in previdno hojo sestradane volkulje. Z rdečimi ustnicami je, kot bi trenil, izsesala pamet njihovih otrok in mož, ter jih potegnila za svojim ktilom, samo da jih je pogledala s svojimi sestradanimi očmi, pa če bi bili pred oltarjem same Sv. Agripine. Na srečo pa Psice nikoli ni bilo v cerkev, ne za veliko noč, ne za božič, ne k maši ne k spovedi. Oče Angelik pri Mariji z Jezusom, pravi služabnik božji, je bil zaradi nje pogubil dušo. Marička pa, ubožica, dobro in vrlo dekle, je skrivaj jokala, ker je bila hči Psice m je ne bi nihče maral za ženo, čeprav bi imela lepo bato v skrinji in kos dobre zemlje na soncu, kakor vsa druga dekleta iz vasi. Nekoč se je Psica zaljubila v zalega fanta, ki se je bil vrnil od vojakov in sta skupaj kosila seno na notarjevih travnikih; a zaljubila prav zares, se pravi tako, da čutiš, kako ti pod barhantom životca žari meso, in če mu pogledaš v oči, te zažeja, kakor doli v dolini v vročih junijskih dneh. Toda on je, sklonjen nad redmi, kar naprej mirno kosil in jo vpraševal: »Kaj pa vam je, nuna Pina?* — Na šimil poljih, kjer je bilo slišati le prasket čričkov in je sonce pripekalo navpik, je Psica razmetavala red za redjo, kup za kupom, ne da bi se količkaj utrudila, ne da bi se za hip zravnala, ne da bi nastavila steklenico na usta, le da je bi la ves čas za petami Nanniju, ki je kosil ter jo zdaj pa zdaj povprašal: »Kaj bi radi, nuna Psica?* Nekega večera, ko so moški, utrujeni od dolgega dne, dremali na skednju, in so po širokem, temnem polju zavijali psi, mu je povedala: » Rada te imam! Tebe, ki si lep kakor sonce in sladek kakor med. Tebe hočem!* »Jaz pa bi rad vašo hčerko, ki je še dekle,* je smeje se odvrnil Nanni. Psica si je z rokami segla v lase, se popraskala po sencih, ni rekla ne bev ne mev in odšla ter se ni več pokazala na skednju. Toda oktobra, ko so stiskali olje, sta se z Nannijem spet videla; delal je blizu njene hiše, pa od škripanja stiskalnice vso noč ni mogla spati. »Vzemi vrečo oljk«, je dejala hčeri, »fn pojdi z menoj!* Nanni je s strgalom potiskal olive pod kamnom in kričal: »Hi!« nad mulo, da se ne bi ustavila. — »Hočeš mojo hčer Maričko?* ga je vprašala nuna Pina. — »Kaj pg bo dobila za doto, vaša Marička?« je odvrnil Nanni. — »Tisto, kar je podedovala po očetu, jaz pa pridam svojo hišo; zame bo dosti, če mi pustita kot v kuhinji, da tja odložim svojo | slamnjačo.« — »Ce je tako. potem se o božiču | lahko zmenimo,* je dejal Nanni. Nanni je bil ves masten in umazan od olja in oliv, ki so začele vreti, pa ga Marička kratko in malo ni marala — a mati j o je pred ognjičem zgrabila za lase in ji j rekla med zobmi: »Ce ga ne vzameš, te ubijem/« S Psico nekaj ni bilo v redu, ljudje so govorili: »Ko se hudič postara, gre za puščav- nika.« — Nič več ni hodila sem ter tja; nič več ni posedala pred vrati s tistimi očmi obsedenca. Kadar se mu je s temi očmi zagledala v obraz, se je njen zet zasmejal, potegnil ven svetinjico Marijine družbe in se pokrižal. Marička je ostajala doma in dojila otroke, njena mati pa je z moškimi hodila no dnino, prav kakor kak moški, plela, okopavala, varovala živino, obrezovala trte, naj je bil januar in je pihal severovzhodnik, ali pa avgust in jug. ko so muhe kinkale z glavami, moški pa so na trebuhu ležali zraven vetrobrana. Po Marijinem zvonenju. ko je doma ženska, ki nekaj na poštenje da, je bila nuna Pina edina živa duša. ki so jo videli bloditi po poljih, po razžarjenem kamenju ozkih steza, med ožganimi strnišči neizmernih polj, izgubljajočih se v soparici tam daleč proti oblačni Etni. kjer je nebo tiščalo no obzorje. »Zbudi se!« — je dejala Psica Nanniju. ki \_________________._____________________________ je z glavo med rokami spal v jarku zraven zaprašene žive meje. »Zbudi se, prinesla sem ti vina, da si osvežiš grlo!* Nanni je na pol buden, na pol speč na široko odprl krmežljave oči in jo ugledal tik nad seboj bledo, s prebujnimi prsmi, z očmi, črnimi kakor oglje, pa je omahovaje stegnil roke. »Ne, ženska, ki nekaj na poštenje da, je po Marijinem zvonenju doma,« je zaihtel Nanni in spet zaril obraz med suho travo jarka, čisto na dno, in segel z nohti v lase »Pojdite, pojdite, ne hodite več na skedenj.* In zares je Psica odšla, popravila si je bujne kodre, z očmi, črnimi kakor oglje, gledala naravnost predse na svoje stopinje po strnišču. Toda na gumno je še prihajala in Nanni ji ničesar ni rekel. Kadar je kmalu po Marijinem zvonenju ni bilo, jo je ves poten r obraz celo hodil čakat na vrh bele in zapuščene steze, nato pa si je z rokami segel v lase in ponavljal: »Pojdite, pojdite! Ne hodite več no skedenj!« Marička je jokala noč in dan, v mater pa je — na svetu kakor psička — upirala od solz in ljubosumnosti žareče oči, ko je videla kako bleda in tiha se vsakokrat vrača i polja. »Prekleta!« je govorila. »Mama, prekleta!• »Molči!« »Sla bom k brigadirju, šla!* »Kar pojdi!« In zares je šla, z otroki okoli vratu, ne do bi se česa bala, ne da bi potočila eno same solzo, kakor da je ob pamet. Sedaj je namreč tudi sama rada imela moža, ki so ji ga, od godnih oljk mastnega in umazanega, dali no silo. Brigadir je dal poklicati Nannija; grozil mu je celo z ječo in vislicami. Nanni je začel ihteti in si puliti lase: nič ni tajil, nič se ni skušal opravičevati: »Skuša me,« je pravil, »sam hudič me skuša.« Vrgel se je k brigadirju k nogam in ga prosil, naj ga pošljejo v ječo. »Zaboga, gospod brigadir, rešite me tega pekla, ubijte me, zaprite me v ječo; ne pustite, da bi jo še kdaj videl, nikdar, nikoli več!* »Ne!* — pa je dejala brigadirju Psica •Zgovorila sem si kot v kuhinji, da tam spim, ko sem mu dala za doto svojo hišo. Hiša je moja. Nočem stran.* Malo zatem je Nannija brcnila mula v prsi. Kazalo je, da bo umrl, a župnik je dejal, da ne bo prišel z zadnjo popotnico, če Psica ne odide iz hiše. Psica je odšla, njen zet pa se je tedaj lahko pripravil, da tudi sam odide kot dober kristjan. Spovedal se je in dal obhajati s tolikšnimi znamenji kesanja in skrušenosti, da so ob postelji umirajočega jokali vsi sosedje in vsi, ki jih je tja prignala radovednost. In bolje bi bilo zanj. ki bi bi! umrl tisti dan, preden se je hudič vrnil in ga spet skušal ter se ozdravljenemu Nanniju zapičil v dušo in telo. »Pri miru me pustite,* je govoril Psici »Zaboga, pri miru me pustite! Na svoje oči sem videl smrt! Uboga Marička samo obupuje. Zdaj ve vsa okolica! Kadar vas ne vidim, je bolje za vas In zame...« Celo oči bi si rad dal iztakniti, da ne bi uide! njenih; zakaj kadar so se zapičile v njegove, tedaj zbogom zveličanje duše in telesa! Ni več vedel, kaj naj stori, da bi se rešil čara. Plačal je za maše in za verne duše v vicah in šel prosit pomoči župnika in brigadirja. Za veliko noč je šel k spovedi in se — za pokoro — javno šest pedi po kolenih plazil in poljubljal tla posvečenega cerkvenega prostora pred cerkvijo, potem pa ji je. ko ga je Psica spet prišla skušat, dejal: »Cujte! Ne pridite več na skedenj; če boste namreč prišli pome. vas ubijem, kakor ie bog v nebesih.* »Ubij me,* je odurnila Psica, »saj mi til nič mar a brez tebe nočem biti tukaj.* Ko jo je torej opazil od daleč, sredi zelenih polj, je nehal okopavati vinograd pa )e odšel in snel z bresta sekiro Psica ga Je z®" gledala kako je prihajal bled in kot obseden i sekiro lesketajočo se v soncu, a se ni nit' za korak umaknila ni povesila oči; šla tn« je naproti, s polnim naročajem rdečega make In ga požirala s črnimi očmi — »Joj, proklet-stvo na vašo dušo.« je zajecljal Manni. ___________________________________________-J POMLAD POD ZASAVSKO GORO LEPO SONČNO VREME IZVABLJA IZLETNIKE V NARAVO Ko so .v eni ■•izmed minulih pomladnih nedelj naši planinci korakali in plesali proti Zasavski gori na svoj letni občn: zbor, so ugotavljali, da je že tudi na teh jasah in v gozdovih zaznati pomlad. Čeravno je med zagorsko dolino in vijugastimi soteskami Kandršči-ce pa Medije skoraj mesec dni razlike v toploti in cvetju v prid Zagorjanom, se je kljub temu tudi že razcvela češnja, zabliskal se je v prisojni legi beli cvet črnega trna, kos pa vabi na vse.pretege družino v gnezdo. Zaorane so tudi že prve zaplate njiv, z naravo se je pa prebudilo vse, kar je z njo povezano v nikjer napisanem vsako leto ponavljajočem se življenjskem utripu. Minila je torej zima. čas počitka, ki so ga pa naši ljudje v teh zaselkih izkoristili za razmotrivanje, tuhtanje v to li ono smer, kako bi si uredili lepše življenje v teh brežnatih pobočjih, kjer se vsakega kosa kruha držijo znojne kaplje. V Zvaruljah nad Mlinšami trpe prašiči radi pomanjkanja dobre vode in vode sploh. Vas stoji na takem bregovi tem terenu, da ni nikjer studenca. Za silo so imeli neko napeljavo, ki je pa ob prvih sušah odpovedala. Trpijo ljudje, trpi Partizanski humor NEVARNOST so pripovedovali, da se sku- pine partizanov skrivajo v pre-To je bilo v tistih časih, ko fom ter da so le-ti besne stre-bili Nemci še močni in so ijali nanje. UŽALJENOST Na Štajerskem se je prišel javit k partizanom star moži- živina, niti pomisliti ne smejo kako bi bilo ob požaru. No, vse to so imčli pred očmi, ko so us anavljal: vodno skupnost. In sedaj grade združeno rezervoarje, polagajo cevi — pred sabo imajo cilj: še letos bo pritekla v vas voda, ki jo potrebujejo kot kruh. Seveda je bilo treba marsikoga pregovarjati, saj so še v vasi nekateri, ki nimajo elektrike in mogoče tudi vode ne bodo imeli. Eno je pa le: zdrava zamisel večine vaščanov je utrla napredku zanesljivo pot. VZREJ ALIŠČE TELET NA ML1NŠAH Nedavno je bil v naši sredi predsednik ObLO Zagorje tov. Rado Taufer. V prvem delu svojega govora nam je podal sliko razmerja o gospodarskem napredku pred vojno in po njej med našo državo in raznimi evropskimi in preko-’ morskim; deželami. Iz navedenega smo razvideli, da je v našem kmetijstvu napredek že viden, da pa bo treba napeti vse sile, da se postavljeni načrt v preobrazbi našega kmetijstva na vasj, ki sloni na kooperaciji privatnega sektorja z zadružnimi ustanovami, uresniči. Nadalje je stekla beseda o zavarovanju kmečkega prebivalstva, pa o osnovanju vzrej ališča za teleta na Mlian-šah. Okolica ima namreč primerno krmsko bazo, drugo važno vprašanje bi pa bilo rešeno s tem, da bi naši živino-živino. Ob tej priložnosti so naši živinorejci prinesli nekaj pametnih predlogov. Nekdo je na primer predlagal, da je v naših hlevih tudi nekaj dobrih letošnje leto z uvozom, v miinško plemensko farmo. KAKO REŠITI NAŠE KMETIJSTVO Se o marsičem so se na tem sestanku pogovorili naši kmetovalci. Lahko pa rečemo, čimdalje v noč je tekel pogovor s predsednikom občine tembolj so bile misli in besede stvarne. Po vsestranskem razmišljanju in tehtanju položaja naših vasi so možje in žene nri-hajalj do spoznanja, da bo treba v našem kmetijstvu nekaj storiti. Ljudje, posebno mladina, uhajajo v industrijo, ■ v tovarne in rudnike, tisto, kar bo ostalo na zemlji bo pa moralo kmetijsko gospodarstvo olajšati, in to z mehanizacijo ali spremembo poljskih kultur, a vse to v sodelovanju z zadružno osnovo. Gre samo za to, kdo bo postavil na trg pred potrošnika boljše, pa cenejše poljske pridelke. Za rešitev te naloge — sedaj še uganke — bo treba močnega sodelovanja. Ko nas je pozno v noč zapuščal tovariš Rado Taufar, so kmetje izrekli željo, da bi se radi še večkrat z njim pogovorili v tako domačem in prijetnem pogovoru, kajti taki odnosi z našimi predstavniki oblasti so osnova vsega gospodarskega napredka naših vasi. MLADINA V ŠOLSKI ZADRUGI In končno — da ne pozabimo še na mladino. Tudi šolska mladina ni čez zimo spala. Ze v jeseni je ustanovila šolsko zadrugo, namreč zadrugo po vseh pravilih in predpisih. Zadrugo so imeli naši najmlajši državljani že v letu 1959, saj so na šolskem vrtu pridelali hibridno koruzo, gojili cvetlice, urejevali sadovnjak itd. Letos pa so začeli po vseh pravilih, kar je pričalo 1. zasedanje zadružnega sveta. V okrašenem šolskem razredu se je zbralo 20 članov na občnem zboru izvoljenih zastopnikov zadružnega sveta s strokovnimi voditelji učitelji, s predsednikom šolskega zadružnega sveta, s predsednikom upravnega odbora šolske zadruge in upravnikom KZ Mlinše. Na tem zasedanju so bili poudarjeni vsi dosedanji uspehi — uspehi letošnjega leta, in to: člani šolske zadruge so pogozdili 50 arov goličave z borom, ogledali so sd delo v novem sadovnjaku v Kandršah na Zali njivi; uredili cvetlični vrt pri šoli; čepih v matfcČ-njaku vse gozdne divjake; uredili učno travišče, obrezali in očistili mali sadovnjak itd. V načrtu pa imajo še pridelovanje hibridne koruze in krompirja na 15 do 20-arski njivi, ki jo bo preskrbela Kmetijska zadruga Mlinše. Na parceli v šolskem vrtu bodo pa zasadili zelenjadnice, ki jih bodo uporabili v šolsk- kuhinji in za prodajo. 1. G. MELODIJA TRBOVELJSKIH OTROK IN TRI JAVNE PRODUKCIJE na nogah. zajo glede mlečnosti in drugih »Kaj pa bi vi, očka?« ga je prednosti, ki jih zahtevamo od vprašal komandant. za pleme sposobnih krav, od »I, kaj bi, prišel sem se javit katerih bi vzgajali potomstvo. v Titovo vojsko, saj je vendar Te krave naj bi zadruga odku- topadali partizane tudi v go- »Mi pa jim nismo ostali dol- ček, ki je po vrhu komaj stal krav, namreč takih, ki jistre-*dovih... Nekega dne je šte- žnil« se je nekdo izmed Nem- ~~ "" Vilna tolpa osesovcev in gesta- cev še posebej pohvalil. »Tako Pbvcev iznenada napadla par- blizu smo si že bili,« je nada-Mzansko taborišče. Vsi partiza- ijeval, »da me je vrag bandit-J* so se srečno umaknili, samo ski že povohal. Toda jaz sem kuhar je ostal sam pred po- bil urnejši in sem mu hitro besnelo esesovsko tolpo. Orožja vrnil, ter mu dal tisto, kar je imel. Kaj mu je storiti? zaslužil. Niti zastokati ni imel Naglo je pograbil veliko por- več časa! Pri nas, seveda, ni «ijo, polno ocvirkov in jo zalu- nihče padel!« med Nemce, ki so prestra- Drugi dan se je nekaj vašča- niste čisto dobri, kakor je vide-»eno obstali. »Aufpassen! Eine ^ Opravilo z VOZom k pre- ti.« Ciosse Handgranate!« je tedaj doru> pobrali mrtve par- »Presneto ste štemani!« je Zakričal eden izmed Nemcev, tjzane jn jih dostojno pokopali, dejal možiček užaljeno, »Hitler ** se rmivrei znašel, in se y predoru pa so našli samo bi me še v gardo vzel...!« smo, ki je bila od nemških krogel vsa prerešetana ... Da, to so bili »junaki«! mobilizacija!« »Lepo, lepo,... Vendar se mi zdi, da ste nekoliko prestari za take reči. Velik napor je pri nas, vi pa tudi v nogah pila in od teh vzgajala plemenski zarod. Nadalje so na tem sestanku govorili, da naj bi dala občina nekaj plemenskih krav, ki jih bo nakupila GROZEČE SE ZBIRAJO OBLAKI V TEH APRILSKIH DNEH se je najprej znašel, in se Vrgel na tla. Za njim so se Vrgli na tla še ostali Nemci in tiščali glave v zemljo. Kuhar pa je opazil njihovo Zmedo in paniko in jo brž po-Vihal... Delo komunalnega podjetja v Zagorju Učenci trboveljske Glasbene šole v teh dneh polagajo obračun letošnjega dela. Vsi oddelki so pripravili javne produkcije, ki so lepo obiskane. Pomemben pedagoški uspeh je dosegel predavatelj nauka o glasbi prof. Weingerl ptfi istem predmetu s — samostojnim komponiranjem otrok! Noviteta, ki je razbila pravljico v čudežnih otrocih, kot jih poznamo iz glasbene zgodovine (n, pr. Mozart. Chopin itd., ki so komponirali še pred sedmim letom starosti). Učenje, kot ga zaupamo šele gojencem Akademije za glasbo, torej tedaj, ko so že ab-solvirali nižjo in sredr :o stopnjo pouka, je možno potemtakem že, ko obvladamo le | nekaj tonov, ki nam služijo § kot Izrazilo. Gojenci Glasbene šole, ki so vse prejšnje generacije pridobivali znanje iz teorije le kot neogibno podlago za študij inštrumenta, so s tem dobili novo možnost izražanja. Na tekste znanih avtorjev ali celo na samostojna besedila so napisali ustrezne in občutene melodije, ki so jih v priredbi komponista prof. Weingerla. ki jih poučuje, tudi. sami izvajali. S tem programom gredo gostovat v Ljubljano na Glasbeno šolo Center ter bodo tako vrnili obisk isti šoli, ki je pretekli teden gostovala v Trbovljah. Gojenci te šole so pripravili izbran program. Nastopili HUDOMUŠNI PREDLOG »JUNAKI« Večja skupina Nemcev se je Ponoči odpravila skozi predor Uad Narinom. Ko so prišli že Precej daleč v predor, se jim 3e nenadoma nasproti nekaj Približalo. Misleč, da so partizani, so začeli Nemci neusmiljeno streljati. Pokalo je in Pokalo, in tako čudno odmevalo v predoru, da jih je pok ustnih pušk tako zmešal, da so vtislili, da streljajo nanje nasproti prihajajoči partizani. r_______ Zato so jo Nemci naglo pobri- Nemcih. Kdo Zali nazaj v vas. Pri prvi hiši ustreči...« šli proti Hrastniku ali nazaj koncu komisar zakliče: proti Zagorju smo se zglasili '■«**>■**-» ***-♦-pri naši zaupnici na Lisci, kjer so nas Nemci in raztrganci večkrat čakali v zasedi in spraševali po nas. »Kako je, mamica? Je bilo kaj Nemcev tu? sem povprašal staro ženico Čeprav sključena, je hitro d«iar.ila gla- ZAGOECI IN REPUBLIKA ... Komunalno podjetje v Za- re, ki so pa sedaj s precejš- sciplinirani državljani prema- so predvsem učenci zaključnih V Zagori so partizani imeti gorju ob Savi je pravzaprav njim trudom po večini že od- lo cenijo. razredov z efektnimi in dovr- itlna- mlado podjetje. Ustanovljeno stranjene. Kdaj pa kdaj se še Ma]0 omestiti, tako da bo konec pomeni? So morda zašli v leta spet kronan z uspehi. Se in še bi lahko našteval načrte in uspehe, vendar naj bo za danes dovolj. Veko bi pa bili, če ne bi omenili tudi vrtnarja, ki z vso ljubeznijo skrbi, da je park ob Cesti zmage vedno lepo urejen, le da njegov trud nekateri nedi- RESlTEV BESEDNE OBRATNICE IZ 16. ŠTEVILKE Rešitev nagradne besedne obr&tnlce iz 16. številke našega lista za pionirje se glasi: VRC — CRV. Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado za rešitev uganke Dragici VODOVNIK, učenki 3. razreda osnovne šole. pošta Brežice, Milavčeva 35, katero j* bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO smrtne klešče? Jih morda Nemci vlečejo v zanko? Kdo ve, kakšna past jim je nastavljena? In sedaj? Naj se vrnejo na Čemšeniško planino? Ne! Intendant Cure se je v trenutku odločil in z gromkim glasom zavpil borcem: »Na juriš, huraaal...« in povedel svoje fante v napad proti hiši oziroma na Švabe. Toda, kdo bi jih ujel? Nemci so jo po gozdu ucvrli proti Vranskemu, partizani pa na hrib na Sipek, Zmaga je bila izvojevana slučajno, mimogrede in brez strela. ZAPISKI IZ POPOTNE BELEŽNICE V LITIJSKEM W££KENB NSSEUU — NAPREDEK HRIBOVSKIH PREBIVALCEV, NJIHOVE TEŽAVE IN ŽELJE NA VELIK VRHU NAD LITIJO Pomladno Jutro me je Zvabilo na Veliki vrh nad Litijo. Za pešca je tjakaj uro hoda. Iz Litije, ki ima; 240 m nadmorske višine, se moraš vzdigniti kakih 200 metrov. Gozdnata gora Veliki vrh, ki daje vsej raztreseni vasi svoje ime, ima 445 m nadmorske višine. Pot te pelje najprej ob Savi in se začenja pri partizanskem spomeniku zraven litijskega mostu. Sam Veliki vrh je točno na zahodni stratai Litije. Pomenek z domačinom Lojzetom Kopr,v,likar jem-Temeljem, ki me Je vzel na svoje vozilo, je bil za- nimiv in poučen. Mladi gospodar sodeluje z litijsko kmetijsko zadrugo in je z njo v kooperaciji. Zdaj se vrača domov z nekaj vrečami semenskega krompirja ,n umetnega gnojila. -Se splača gnojenje z umetnim gnojilom?« -O, seveda se splača,- mi je dejal Lojze. »Le slepci tega nočejo videti. Ce si pa podpisal pogodbo s kmetijsko zadrugo, ti pride gnojilo precej ceneje, kakor Je v prosti prodaji. Za krompir in jesenske posevke je tako gnojilo, zlasti če je leto bolj mokro, res pohvale vredno. Precej več pridelaš krompirja in drugega ter se gnojenje z umetnim gnojilom iz-piate,- Nad nama je švignila grahasta ptica. »Taka Je kakor - kukavica,-sem dejal in gledal za ptico. »Saj tudi je,- mi je odgovoril Lojze. »Letos je prišla izredno zgodaj. Prve kukavice so priletele že v prvem aprilskem tednu. Nekaj prvih dni po vrnitvi ptica ne kuka. Pri nas smo jo prvič slišali že v nedeljo, 10. aprila.- Dodal sem: »Pa je kukavica letos prevrgla svoj red vrnitve. Po lovskih zapiskih in opazovanjih trde: »17. aprila utegne biti, 18. aprila pa mora priti.- Kakor kaže, bo letošnje leto bolj mokrotno in vseskozi zeleno. O kukavici govore: če pride na zeieuo, zapusti deželo zeleno. Ce pa pride v gozd brez zelenja, zapusti deželo - v suši, po-paljcno. Tako pravijo opazovanja lovcev in prijateljev narave! Po njihovem bo torej letošnje leto ugodno.« Zavila sva mimo samotne Bede-nove domačije - last Poldeta Koprivo karja. Ko sva prešla mlin. Je moj voznik potožil: »Odkar Jo utihnil Bedenov mlin, morai: o zdaj precej daleč v mlin. Najlrii -ji mlinar je v Zavrstniku. Neka bomo morali storiti, da ne bomo imeli do mlina več tako daleč,- j? potožil. V Mrzli dolini smo ugledali prve orače. Mlada, zdrava dekle Marinka je poganjala konja in stopala zraven brane, ki je rahljala zemljo Nato sva privozila mimo domačije starega veterana in lovca Lovra Setničarja. Zdaj je mož v bolnišnici. Kadar je dobre volje, zna stresati svoje bogate spomine in doživljaje, kako se Je boril po Rusiji in Mali Aziji. Na koncu Mrzle doline Je naju pričakal star očanec. Pred vozom je imel vpre-žena dva voliča. »Stric, tole sem vam pripeljal,-Je dejal Lojze in prenesel na stričev voz nekaj vreč semenskega krompirja in umetnega gnojila, -Ostalo je obdržal zase na svojem vozilu. »Vsega bremena M z enim samim konjem ne mogel speljati v hrib, ker je pot prestrma in preslaba,- je dejal voznik. »Zdaj, ko sem polovico oddal, bo šlo laže. Spotoma bom pa dobil še pri-prego.- Res, za prvim ovinkom, ko je duškai konja, se je že začul glas Lojzetove mame. Prignala ic vola. nakar so ga pripregll h konju. Zdaj je šla zanimiva vožnja spet po slabem kolovozu in ovinkih navzgor. Temeljnova mama Francka ie pa ostajala- za nami. — Z motiko je sproti popravljala pot po ilovnatem svetu, da bi nakazala pot hudourniški vodi, ko bo prišlo prvo deževje. Živali so bile spehane m smo zato Večkrat počivali. Vzdigovali smo se nad dolino. Spomladanska narava, vsa v zelenju in obdana z rdečim resjem, daje tej pokrajini svojevrstno svežo podobo. Prav zato je Veliki vrh priljubljena izletniška točka. Dvanajstorica hiš je raztresena po tem hribovitem svetu. Nekateri se pečajo samo s kmetijo, drugi pa zahajajo v tovarno ali k železnici. France Zupančič, po domače Zavrlič, je občinski odbornik za ta predel. Čeprav živi sredi samotne gorske pokrajine, je navdušen glasbenik in vnet član litijske godbe na pihala. Ko me je ugledal na strmini nad svojo domačijo, me je prišel pozdravit. V mladih letih je bil moj učenec. Njegovo domačijo obdaja dolgo stebrovje vinorodne brazde Naš kmet zna izrabiti vsak košček zemlje, da si pridobi čim več pridelka. Tudi »tekoča- hrana mu je dobrodošla. Ponosno je Zavrlč pokazal na drogove električne napeljave. »To smo potegnili zdaj po osvoboditvi. Nad 2 milijona dinarjev smo zbrali in na občini ter pri litijski kmetijski zadrugi -o nam priskočili na pomoč. Zdaj smo veseli, ker nam elektrika sveti v žarnicah in nam navija radijske aparate.« Res, domala po vseh hišah imajo te radijske sprejemnika, da vedo sproti vse novice, in tudi domače delo poteka ob zvokih radijske godbe lepše in bolj veselo. Kmalu potem, ko dospeš iz gozda pri samotnem Jožetu Kobilarju, ugledaš Veliki vrh v vsej svoji prelesti. »Kdor je iz »eh previsov duma, nam ne pobegne rad v dolino,-so mi dejali domačini in pokazali na novo lično stavbo domačina Franceta, ki Je železničar na 'itij-ski postaji. Kadar nima službe, prisopiha v klanec in pomaga pri gospodarstvu. Železničar France Je gotovo napreden mož. Lansko leto je poruvat veliko zaplato resja nad hišo. Vso je prekopal in pognojit tA potem nasadil ribezelj in Iriigo donosno grozdičevje. »Imel bo za otroke dovolj zobanja in tudi kak stotak bo še zaslužil na zemlji, ki mu prej ni dajala haska,- so presodili v taz-govoru. Prebivalci Velikega vrha slove po odličnem sadju. Tu dobiš pri vsaki hiši kozarec kislikastega. zdravega »grlzlinga«. Bližina Litije, prelep razgled ia dobri domačini so privabili že nekaj Litijanov, ki so zadnja leta po osvoboditvi zgradili na tem kraju pod gozdnatim Velikim vrhom sveže sveekend hišice. Od takrat prihajajo k svojim počitniškim domovom vsako soboto, pa tudi med tednom. Ob nedeljah jih pa obiskujejo prijatelji. Za nove weekend hišice Je n3 Velikem vrhu še prostora. Ko bi začeli z akcijo za zidanje takih ličnih počitniških domov, bi našli gotovo še posnemal-ce in nove sostanovalce. Veliki vrh bi potem še bolj oživel. Zraven Skuškove sveekend nišico stoji počitniška stavba nekdanjega popularnega zasavskega partizana Srakarja - Franceta Krhllkarja. Pekovski mojster Francelj Potokar se je pa s svojim domom umaknil prav na rob hriba v bližino samotne Lesjakove domačije, kakor se pišejo Janežičevi. V pomenku z domačini Velikega vrha zveš za dve njihovi največji želji: da bi jim občina priskočila na pomoč pri popravljanju cestf iz doline, zdaj opravljajo vsa ta dela udarniško. Druga želja, lil jo imajo, je pa, da bi jim potegnili še tretjo električno žico, da bi potem lahko pripregll elektromotorje, ki bi jim res olajšali življenje in delo. Potem bi Jim motorji gonili žage, mline, slamoreznice in opravljali namesto njih druga težka dela. »Saj je res sramota!- je dejal domačin, »da moramo še zdaj goniti žago z roko, ko imamo do hiš speljano žico. Tretja električna žica ne bi stala toliko, da ne bi je zmogli, ako bi nam priskočili na pomoč še na občini in drugi doline!. v osvobodilni vojni smo pomagali premnogim, zato zdaj pričakujemo pomoči za naše upravičene želje.« Občinski odbornik Zavrlč Je dejal: »Zdaj bomo stopili do odločujočih mož in upamo res na Izpolnitev nekdanjih obljub,- Tega praznika, ko bodo dobili tretjo žico, ki jim bo lajšala težavno življenje po hribovskih domovih, se že srčno vesele. Velikega vrha ne poznajo samo izletniki iz Litije in ostalega Zasavja. Za to gorsko vas vedo tudi mnogi partizani. Tu so dobili zmeraj kos kruha, požirek žganja ali čašo vina. Na pečeh so se ogreli in po hišah so vedrili. Pri Temelju, kmetu na najvišjem koncu Velikega vrha, je pa delovala gospodarska komisija. Ta je oskrbovala partizansko kuhinjo na bližnjih Gollšah. Koprivnikarjev France Je bil tam celo za kurirja partizanu Francozu, ki Je vodil i partizansko kuhinjo na Gollšah. Veliki vrh, Goliše in druge hribovske vasi okrog Litije so največ trpele ob veliki nemški hajki v zimi leta 1944-45. Nemec se Je za- klel, da bo uničil partizane, zato je divjal po hribih, streljal ljudi, požigal hiše, a svobodoljubne misli ni uničil. Le sam si je polomil zobe. Zdaj živi v teh krajih zaveden rod, ki obdeluje zemljo in doprinaša svoj delež k napredku domovine. Okrog Velikega vrha Je mnogo pozabljenih spominkov na tiste hude čase. Na sosednem pa-robku Jele je imel svojo opazovalnico partizanski kurir Ivan Ve-gant - Gosetov iz Podšentjurja. Ta je opazoval vlake in Litijo, ker se od tam lepo vidi v dolino, kakor bi imel Litijo na velikem krožniku pod seboj. Svoja opazovanja je sporočal partizanski komandi. Nemci so Gosetovega opazili, vdrli v hrib, ga obkolili in opazovalca Veganta ustrelili... Kdor pride na Veliki vrh, je med dobrimi, prijaznimi in poštenimi ljudmi, ki so z vsem srcem predani skopi zemlji, ki je vsa v visečem svetu. To so res patrioti, ki v znoju obdelujejo svoje pedi zemlje. Vdani so ji in zvesti. Kdor se povzpne na Veliki vrh, bo našel tudi dovolj paše za oči. Ob lepem vremenu bo spoznal velik in širok krog gora, ki se vzpenjajo proti nebu. Na vzhodni strani ga bo pozdravil Kum (1219 m), ki je najvišji hrib v Zasavju. Pred njim se razteguje Zamboh ■ 699 m) in Ostrež (814 m) v Polšniških Dolomitih s središčem na Polšniku ($80 m). Dolgo brdo, nekoč Dolgi rt, dosega 800 metrov. Na jugu je Felič vrh (625 m), kjer je med vojno potekala nemško - italijanska meja. Bolj zadaj je Primskovo (592 m) z veliko lipo sredi vinorodnih hribov. Od Stične in Šentvida na Dolenjskem nas loči Obol-no (776), kjer je pred vojno stala Krjavljeva koča. Proti ljubljanski, zahodni strani, se pa vzdigujejo Prežganje (657 m), kjer so nedavno snemali film »Dobri stari pianino-. Najvišji vrh dosegajo Janče (794 m), kjer je lepa planinska koča PD Litija. Prav nad Velikim vrhom in Jančami je gorska vasica Velika Stanga, ki slovi po odličnih češnjah - štangaricah. S severa te pa pozdravljajo Slivna (870 m), prazgodovinske Vače (523 m), Sveta gora 849 m) s kočo PO Zagorje in še druge gore, ki jih boš občudoval z razglednika na Velikem vrhu. Odloči se za to pot, Id Je iz CJ-Uje le uro daleč in ti ne bo žal, ker boš spoznal privlačen kraj našega Zasavja. Jože Zupančič V SENOŽETIH ONSTRAN JEVNICE PRIPRAVLJAJO INTENZIVNI NASAD — VELIKO PLANTAŽO ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadomestljivi Izgubi mojega nadvse ljubljenega moža, skrbnega očka, dobrega sina in brata DOMINIKA KUŽNIKA se Iz srca zahvaljujem vsem, ki so nam v teh težkih dneh nudili moralno in materialno pomoč. Predvsem lepa hvala šefu trboveljske bolnišnice dr. Virgilu Krasniku ter ostalemu zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice za vso skrb ln pozornost rajnemu, srčna hvala sekretarju Občinskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Janezu Železniku ter ostalim članom sekretariata, katerih bodrilne besede so nam bile v veliko uteho. Odborniki ObLO Trbovlje, rudniški komite ZK in sindikalna podružnica, uprava rudnika in delavski svet, občinski odbor SZDL, občinski slndlkal/ii svet, rezervni oficirji, ZB NOV, TVD Partizan, lovci in svobodarji, kolektiv Industrijske rudarske šole in Industrijske kovinarske šole so nam izkazali toliko pozornosti in sočustvovanja, da Jim bomo vedno hvaležni. Lepa hvala sosedom za vso pozornost in skrb. Zahvaljujemo se vsem častnim stražam, govornikom za ganljive poslovilne besede, neštetim darovalcem vencev, za vsa pismena in brzojavno izražena sožalja, godbi in pevcem Svobode-Center za ganljive žalostlnke, Zeleni bratovščini za presunljivo lovsko slovo. Iskrena hvala vsem, ki so našega nepozabnega Mineta spremili v tako veličastnem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, otroci: Jani, Anklca, Minko oče Dominik, brat Ivo, sestri Marica ln Stanka, babica Marija Mrvar in ostalo sorodstvo. Senožeti so vasica ob Savi, onstran Jevnice. Lansko leto so zgradili most in so sedaj tesno zvezani z Jevnico, saj jih loči prav kratka razdalja So pa na meji in spadajo oni pod Polje, Jevnica pa pod Litijo. Soli sta tako blizu, da mislijo na združitev šol Jevnice tn Senožeti, brž ko bo narejen še nasip. V Senožetih sta dala dva kmeta, Franc Gospeti in Jakob Mali, zemljo kmetijski zadrugi v najem za daljšo dobo. KZ Dolsko je dala zemljo v pregled, in ta je pokazal, da bi tu zelo dobro uspevalo in rodilo sadno drevje. Vse zemlje je okoli 5 hektarov. KZ Dolsko je zemljo zrigo-lala 60 cm globoko. Zatem so skopali jame. Sedaj sadijo sadno drevje. Posadili bodo okrog 2000 dreves — jabolka, hruške in nekaj breskev. K vsakemu drevesu dajo 50 kg hlevskega gnoja in 1 kg umetnega gnoja. Seveda so gojili z umetnim gnojilom tudi, preden so začeli rigolati. Vsa fizična dela opravljajo lastniki zemlje, ki so za delo plačani in so socialno zavarovani. Ko so si otroci osnovne šole Jevnica ogledali ta nasad, so jim prav radi razkazali dela Tovariš Malešič od Okrajne zadružne zveze je poudaril, da je to najbrž prvi intenzivni nasad v ljubljanskem okraju. Drevesa bodo rodila že v 3. Za 1. MAJ Čestitamo vsem občanom: Občinski l udski odbor HRASTNiK Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski komite LM8 — Občinski sindikalni svet — Občinski odbor ZD NOV — Občinski odbor ZROJ — Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev — Občinska gasilska zveza ter vse ostale množične organisacije In društva občine Hrastnik. Prvomajski pozdrav vsem delavcem tn uslužbencem v delovnih kolektivih, vsem tovarišem in tovarišicam, ki delajo v orgenih naših komun, prosvetnih in kulturnih ustanov, v prometu, obrti, trgovini, gostinstvu, vsem zadružnikom In drugim kmetom, naši mladini, tovarišem v vrstah LM in JLA. Splošno trgovsko poant e Hrastnik se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov širom po naši domovini ter čestita vsem delovnim ljudem k 1 MAJU, prazniku dela, 10-letnici delavskega samoupravljanja in 15-letnioi osvoboditve. V naših poslovalnicah vam nudimo bogato izbiro vsakovrstnega blaga — cene konkurenčne. PRIPOROČA SE DELOVNI KOLEKTIV Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik POPRAVEK V 16. številki Zasavskega tednika z dne 13. aprila 1960 je bil objavljen članek, »Ob robu«, ki se nanaša na Izključene nogo- , metaže iz športnega društva j »Rudar- v Trbovljah. V ! članek se je vrinila napaka: izključeni nogometaš ni JANEZ JERSE, kajti on služi kadrovski rok v KoJ-kem pri Novi Gorici. Pra- j vllno se glasi: izključeni nogometaš je MIRKO JERSE. UREDNIŠTVO |H letu, a polno vrednost pričakujejo že v petem letu. Sajenje dreves vodi sadjar tovariš Kukovec, vsa dela pa inž. Zalaznik. M. V. LEP NAPREDEK OBRTNE DELAVNICE F0T0-TRB0VLJE 2e sedmo leto obstaja v kraju delavnica FOTO-TRBOV-LJE ter je v tem času dosegla lep razvoj in napredek. Delavnica je začela tako rekoč iz nič. Štirje člani kolektiva so vztrajno delali in skušali zadovoljiti stranke, ki se množe od dne do dne. V skromnih prostorih so s pomanjkljivo tehnično opremo kljub temu uspeli zato, ker so imeli voljo do dela, hoteč ustreči potrebam vseh. Tako je promet rastel iz leta v leto, kar nam povedo same številke. Leta 1954 je imela foto delavnica denarnega prometa 1,812.000 dinarjev, leta 1955 1,852.000 dinarjev, v letu 1956 že 2.660.000 dinarjev, v letu 1957 se je povečal promet na 3.214.000 dinarjev, v letu 1958 na 3,763.000 dinarjev in lani že na 4,258.000 dinarjev. Navzlic tako povečanem prometu bi pa bil uspeh lahko še boljši, če bi bilo omogočeno, da se delavnica tehnično bolje opremi. Tako bi se izboljšala kvaliteta izdelkov in tudi laže bi bilo zadostiti vse večjim potrebam fotoamaterjev ter zahtevam ostalih naročnikov. Vedno večje povpraševanje po fotografskih uslugah kar narekuje povečanje kapacitet, kar bo ena izmed glavnih nalog tega mladega, obetajočega kolektiva. SALAMA Nekaj partizanov, ki so koma) prišli v Škocjan, so nepričakovano1 obkolili Nemci. Za beg je bilo prepozno, — tvegati borbo pa bi bilo spričo velikega števila Nemcev najslabše. Znašli so se in tvegali navzočnost — z zvijačo. Partizan France je s štirimi tovariši skočil v dimno kamro. Na mah so bili vsi črni kot žužki. Ko pa so se jim oči le neTcollko privadile teme, so opazili, da stoje sredi »gozda« salam. Pa niso imeli niti toliko časa, da bi pocedili sline po njih! Kajti po stopnicah je že lezel Švaba. »Kambo, pa bo/* si misli France pr hitro sname salamo. Na vratih se pokaže Švaba z brzostrelko v rokah in prižge baterijo. France mu od strani brž pomoli salamo. Nemec jo zgrabi, ne da bi videl, kdo mu jo je dal, jo vtakne pod plašč, zapre vrata in zakriči: »Čemer, gemerl Hir sind nur Salamcn...! (Pojdimo, tukaj so samo salame.) (fytaCci nam pišejo a LITIJE IN OKOLICE Na Gradišču nad Litijo sl žele ureditev poštne dostave V zadnjem času je bilo v litijski komuni več uspelih zborov volivcev, kjer so pregledali delo občinskega odbora, volivci so pa prinesli tudi razne nasvete ln predloge za odpravo težav, ki jih čutijo doslej. Prav lep sestanek so imeli v Gradiških Lazih. Tega posveta so se udeležili tudi volivci iz Gradišča ln drugih Okoliških vasi Jablaniške doline in okolice. Domačini so se najbolj razburjali zaradi neorganizirane poštne dostave. Poštna uprava dostavlja pošto v gostilno sredi doline v Gradiških Lazih. Ker pride pošta do naslovnika po posrednikih, prihajajo poštne pošiljke s precejšnjo zamudo, včasih pa tudi spotoma kje zastanejo. Zato so se volivci izrekli, naj bi poštna uprava uredila dostavo pc uradnem organu, kakor je to že v navadi v drugih krajih litijske komune. - Navzoči delegai litijske občine je obljubil takojšnje posredovanje v tej zadevi. Zaradi -neredne dostave ne dobivajo doslej naročniki niti časopisov, potem pa ko bodo prihajali v hišo pismonoše, se bo število naročnikov na Zasavski tednik in druge liste povečalo. Prijatelji Zasavskega tednika, ki so prosili za pomoč v tej zadevi tudi naš tednik, so izjavni, da nikakor ne gre deliti občan-v dve vrsti, kakor so sedaj. Redno poštno dr stavo imajo že mnogi, še bolj oddaljeni kraji \ litijski komuni, zato bi bilo prav, da bi ustregl upravičeni želji domačinov iz Gradišča ln okolice. Alpinctum pri litijski osemletki Ravnatelj litijske osemletke tov. Stane Ro-glič se precej trudi , da bi pri šoli zbral čim več učil, ki naj bi olajšala delo v reformirani šoli. Zdaj so se odločili, da bodo na vrtu zraven šole zgradili alplnetum. V ta namen bodo uredili-1 ar zemljišča, ki ga bodo podložili z apnenčevimi skalami. Uporabili bodo tudi kamenje lah-kovec, ki ga dobivajo v dolini pod Trebeljevim. V novem litijskem alpinetumu bodo posadili predvsem redko rastlinstvo, ki uspeva v našem Zasavju, običajno pa raste v visokogorskem svetu. Med najbolj značilne planinske rože štejemo dišeči volčin (Daphne cneorum), ki raste po samotnih skalah med Savo ln Renkami. Rododendron raste na -več krajih našega Zasavja. Najlepši avrikli, ki so iz rodu Jegličev, rastejo na Roviškovcu, zraven znane Zasavske gore. V našem Zasavju uspeva tudi redka cvetlica Blagajev volčin, ki je sicer najbolj razširjena na pobočjih nad Polhovim gradcem in Grmado, ns zahodni strani Ljubljane. Pri nas Je pa dobiti to redko cvetlico na Kopitniku nad Zidanim mostom, kjer jo domačini poznajo pod imenom »Kraljevska roža-. To ime je dobila pred sto letjem, ker si jo je prišel ogledat v Slovenije celo poglavar neke evropske države, ki je bil znan kot zelo navdušen botanik. V Polhovem gradcu poznajo Blagajev volčin pod imenom »igalka- zato, ker jo je največ na hribu Igale v bližini gore Grmade. Blagajev volčin Je pa do- bila po grofu Blagaju, lastniku starinskega gr«* du v Polhovem gradcu. - Seveda bodo v lltU" skem alpinetumu vzgajali tudi najbolj redko priljubljeno rožo naših visokih gora: plan" Ta raste samo na teže dostopnih skalah, čti— in previsih. Včasih Jo prinese navdušen planinec tudi v dolino ln jo čuva na domačem vrtu. Tak* prenesena rastlina se pa sčasoma rada izrodi- Na litijski osemletki so prepričani, da UC novi alplnetum s časom postal krajevna zanimivost ln turistična privlačnost. Zato bi bHO prav, da bi organizatorji zamisli pri izgraditvi alplnetuma v Litiji naleteli na oporo krajevnj® činiteljev, zlasti litijskega Planinskega društva ln tudi Turističnega društva. (-JŠ-) Za ureditev gostinskih lokalov v litijski komuni Območje litijske komune je na ozemljil, ki ga štejemo za turistično privlačno pokrajino. Goet* ln Izletnike bomo pa privabili le, če bo pri naa urejena gostinska postrežba. Ta pa v določenih primerih odpove. Zgovoren dokaz je bil na letošnji Javni maškaradi, ki jo Je priredilo Turistično društvo oziroma njegov poseben odsek P OPRL (Prireditveni odbor za pustno rajanje v Litiji), tzvedba pustnega karnevala Je v vsebinskem ln organizacijskem pogledu uspela Izredno lepo in e prišlo v Litijo več tisoč Izletnikov. Domala je ja povsem odpovedal gostinski sektor, ki ni mogel zadovoljiti gostov zaradi prevelikega navala. O tej točki, ki Je na letošnjem karnevalu odpovedala, je razpravljal odbor Turističnega društva v Litiji že na več sejah, Izkazalo se je. da gostinci premalo sodelujejo v turističnem društvu, čeprav Ima glavni dohodek od turizma prav gostinstvo. Na seji so prinesli člani odbora nekaj pripomb o pomanjkanjivostih v posameznih gostinskih lokalih. Da bi se poživila dejavnost gostinstva v Litiji, Je bila ustanovljena posebna komisija, v kateri so člani litijske komune, a tudi gostinske zbornice iz Ljubljane in drugih ustanov, ki so zainteresirane za razcvet gostinstva in turizma. Odbor domačega turističnega društva bo pri vseh teh akcijah zastopal tajnik tov. Albin Ankon. Turistično društvo v Litiji je pa že pokrenllo akcijo, da bi ustanovili gostinske obrate v nekaterih turistično zanimivih predelih, kjer imajo vse pogoje za turizem, a Se nimajo gostišč. (J. a.) Dajmo Litiji bolj prikupno podobo V zadnjem času so neodgovorni elementi poškodovali nekatere klopi, ograje in druge naprave v Litiji in okolici, Turistično društvo Je začelo z akcijo, da bi se vse te poškodbe popravile in postavile v prvotno stanje. V načrtu Je tudi splošna akcija o olepšanju kraja, predvsem Bo pa treba postaviti na okna cvetlice, kar bo dalo Litiji bolj prikupno, slovensko podobo. Lansko leto je posebna komisija izvedla ocenitev najlepše urejenih hiš in predelov. Z vzgojo domačinov bomo le uspeli pri olepšavi Litije njene okolice. J. IZ ZAGORJU OB SAVI == == Seja zbora proizvajalcev. - V sredo 20. t. m. j e bila v Zagorju razširjena seja zbora proizvajalcev ObLO, ki sta se je razen predstavnikov gospodarskih organizacij kraja udeležila še sekretar obč. komiteja ZK Zagorje tov. Rudi Bregar ter poslanec zbora proizvajalcev LS LRS za območje Zagorje tov. Jože Bračun. Po uvodnem poročilu predsednika ObLO Zagorje tov Rada Tauferja o realizaciji družbenega plana ter o gibanju gospodarstva občine v prvem tromesečju 1960 je sledila razprava, v kateri Je med drugimi sodeloval tudi sekretar ObK ZK Zagorje tov. Bregar. - Več o tej seji bomo poročali v prihodnji številki. Obisk tov. Toneta Boleta. - Pretekli četrtek je obiskal Zagorje član Izvršnega sveta LRS tov. Tone Bole v družbi s poslancem republiškega zbora LS LRS tov. Jožetom Kiadtvarjem-Leonom ter direktorjem Investicijske banke LRS tov. Zoranom 2agarjem. Skupno s sekretarjem obč. komiteja ZK Zagorje tov. Bregarjem ln predsednikom občine tov. Radom Tauferjem je gost obiskal Tovarno keramike in elektroporcelana na Izlakah ter obrat »Varnost« v Zagorju. Zaključek seminarja — Minuli četrtek so v Zagorju in v Lokah-Klsovcu končali štiridnevni seminar za novosprejete člane ZK zagorske občine. Na seminarju so se udeleženci seznanili z osnovami marksizma, vlogo Zveze komunistov Jugoslavije in metodami dela komunistov. Prostovoljno delo pri delavskem domu. - Naglo se bliža 15. maj, ko bodo izročili svojemu namenu novi Delavski dom v Zagorju. Razumljivo je, da je okoli doma še precej del, zaradi tega zadnje dni člani posameznih organizacij ln sindikalne podružnice pomagajo pri urejanju okolice doma. Najmarljivejša med njimi Je mladinska delovna brigada iz Keramične tovarne z Izlak. Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. - Vse kaže, da se bo kar 25 ekip iz Zagorja udeležilo v nedeljo 8. maja partizanskega pohoda »Ob živi okupirane Ljubljane.« Pri občinski Zvezi za telesno vzgojo smo Izvedeli, da se je doslej pri- glasilo 19 ekip, verjetno je pa, da bo sodelovalo na tem pohodu še šest ekip. - Zagorske ekip* so imele pred dnevi že pregledni trening In so pokazale kar dobro pripravljenost za nastop. Dobro delajo. - Aktiv Ljudske mladine v Industriji gradbenega materiala v Zagorju še nima kakšnih večjih tradicij. Kljub temu pa kar uspešno dela. Pred volitvami v nov delavski svet so v mladinskem aktivu sklenili, da bodo pripravili predavanje, na katerem se bodo podrobneje seznanili z vlogo in nalogami delavskega samoupravljanja. Razumljivo je, da jim bo to pri njihovem nadaljnjem delu samo koristilo. Za vzgojo kolesarjev. - Tudi v Zagorju so v akciji za vzgojo kolesarjev aktivni. Posebna komisija, ki so Jo imenovali pri svetu za splošne zadeve in družbene službe pri ObLO Zagorje in ima nalogo skrbeti za varnost prometa, se j® že večkrat sešla in razpravljala o potrebi vzgoje kolesarjev. Na vse šole Je poslala precej propagandnega gradiva. Pozneje bodo po vseh šolah predavanja, v kinomatografih pa filmske predstave. Razen tega so v Zagorju pred dnevi začeli z urejanjem cestno-prometnih znamenj. Športni stadion v Kisovcu. — Doslej so imeli v rudarskem naselju Kisovec nad Zagorjem samo nogometno igrišče, a še tega bo moral dobiti rudniški obrat Kisovec zaradi razširitve svoje dejavnosti. Zaradi tega so v Kisovcu že pred časom začeli razmišljati o gradnji športnega stadiona. Lokacija zanj Je sedaj že določena ln tudi potrjena. Nov športni stadion bo za Borovnikom. Sedaj pa bodo - kot zametek bodočega stadiona - začeli graditi igrišče za odbojko in košarko. Obe Igrišči bodo izročili svojemu namenu ob prazniku mladostL Imenovali so že poseben odbor, ki Ima nalogo, pripraviti igrišče in sklicati ustanovni občni zbor košarkarske sekcije, saj vlada za košarko na tem terenu močno zanimanje. Kakor računajo, bo otvoritev košarkarskega igrišča 28. ali 29. maja t. 1., ko bo tudi propagandno srečanje v košarki, morda tudi V odbojki. IZ TRBOVELJ Obiski v Trbovljah. - V četrtek 21. t. m. Je obiskal Trbovlje tov. Tone Bole, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS s tov. Žagarjem, direktorjem Investicijske banke LRS. Pri občinskem ljudskem odboru sta razpravljala o gospodarskih problemih komune ln Zasavja. IZ HRASTNIKA Konferenca ZK na rudniku. — Komunisti rudnika Hrastnik so Imeli v petek, 22. t. m. svojo redno letno konferenco. Referat o nalogah ln delu ZK na rudniku Hrastnik Je podal sekretai Tone Prosenc. Razprava Je bila plodna ter so nato sprejeli več konkretnih sklepov za nadaljnje delo. - Konferenci sta prlaoetvovala tudi sekretar obč. komiteja ZK Hrastnik tov. Marijan Orbžen ln pomočnik direktorja rudnika Trbovlje Hrastnik tov. Milan Kožuh. »Pokaži, kaj znal!« v Hrastniku. - V nabito polni dvorani je bila v Hrastniku v domu Svo- 1Z SEN0VSKEGA BAZENA m m Gledališka Igra. - Senovška mladina Je pod vodstvom tov. Pšeničnika uprizorila dne 16. In 17. aprila Linhartovo igro -Veseli dan ali Mat); ček se ženi«. Igra je bila zelo dobro zrežiram tn prikazana, saj se je to videlo v udeležbi ljudi V nedeljo Je bilo toliko gledalcev, da ni bili več vstopnic naprodaj. Ljudje so sttll tam. zato, da so igro videli. Dne 23. aprila so p igralci gostovali v Brestanici. Igro namerava), še ponoviti na Blanci, v Sevnici ln Brežicah, začetku maja bodo pa učenci iz senovške šol uprizorili igro »Pikica in Tonček-. Mislimo, dr bo tudi ta igra doživela polnoštevilno udeležbo Tekmovanje v loll. - Dne 17. aprila Je bili tekmovanje Sahtstov med člani in mladinci. Bor ba je bila čudovita. Zmagali ao člani, vendni tudi borba mladincev ni bila nič manj odločna Zasedanje organizacije Rdečega krita. -kratkem bo sestanek članov ter višjih predsts nlkov RK. Na sestanku bodo obravnavali Rdečega križa za leto 1960. Razpravljali bo uidi o dalu v lanskem letu In proračunu 1MB. Praznovanje Lenina. - V osmih razredih ne 22. aprila imeli predavanje o Leninu. GoV 11 sta dijakinji ln nam opisali njegovo delo tuljenje. Predavanle je bilo odlično, saj s® e na njem seznanili o vseh podrobnostih LSI (Ovega življenja. Tako smo praznovali spoim ki rojstni dan velikega revolucionarja. Sestanki In konference. - v tednu od 17. I ■4 aprila je bila vrsta konferenc In sestanki na katerih so rnzpravltall o gradnji stanoval . o gospodarskih nalogah ter o izobraževanju 1 Senovem. h. M- Tudi inž. Ludovlk Kremžar, sekretar za industrijo IS LS LRS, je pretekli teden obiskal Trbovlje in na rudniku razpravljal s tamkajšnjimi činiteljl o vprašanju gospodarjenja v podjetju- bode n v nedeljo, 24 aprila, revija v zabavnem žanru »Pokaži, kaj znaš!- Revija Je po tej p!*® zelo uspela. Seja predsedstva SZDL v Hrastniku. - V P®T nedeljek, 25. aprila, so na seji predsedstva SZDL občine Hrastnik razpravljali o nalogah in *•" ključkih V. kongresa SZDL Jugoslavije. Po temeljiti razpravi so sklenili, da bodo tako) & prvomajskih praznikih podrobno obravnavali delo kongresa po osnovnih organizacijah Social*-stične zveze v občini Hrastnik. VSEM DELOVNIM LJUDEM TRBOVELJSKE KOMUNE IN OSTALIH ZASAVSKIH OBČIN ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM, SE POSEBEJ ZA LETOŠNJI PRAZNIK DELA - 1. MAJ OB 10-LETN1C1 DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN 15-LETNICI OSVOBODITVE Občinski ljudski odbor TRBOVLJE OBČINSKI KOMITE ZKS TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR SZDL TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV TRBOVLJE OBČINSKI KOMITE LMS TRBOVLJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE SE \ DNEH SPOMINSKIH SLOVESNOSTI PRIDRUŽUJEJO PRAZNIČNEMU RAZPOLOŽENJU NAŠIH DELOVNIH LJUDI IN JIM V NADALJNJI SOCIALISTIČNI IZGRADNJI ŽELE SE OBILO DELOVNIH ZMAG IN VESELO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE ( V.s&tn a&iskoLVcicam khut »SVOBODE* TRBOVLJE II ČESTITA K LETOŠNJEMU PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI t. MAJU TER SPOROČA UPRAVA KINA. DA BO TUDI V BODOČE SKRBELA ZA NAJBOLJŠI IZBOR DOMAČIH IN TUJIH FILMOV. V MESECU MAJU IN JUNIJU BOSTE VIDELI: ameriški barvni film »KOMU ZVONI« (ki bo na sporedu že za 1. maj), ameriški barvni CS »VOZOVI NA ZAHOD«, jugoslovanski kinoskopski film »SAM«, francoski revijski film »tAbAREN«, italijanski kinoskopski barvni film »DANAŠNJA DEKLETA«, jugoslovanski film »NOČI IN JUTRA«, jugoslovanski film »DOBRI STARI PIANINO«, nemški film barvni vistavislon »TI SI MOJA PESEM«, ruski film »ČLOVEKOVA USODA«, jugoslovansko-italijanski barvni film »BELI VRAG«. To je samo nekaj izbora pisanega programa, ki Je na sporedu v prihodnjih mesecih. ZA OBISK SE PRIPOROČAT/' DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA KINA »SVOBODE« TRBOVLJE D DELOVNI KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE in obratov Zidani most ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ZA PRAZNIK DELOVNIH LJUDI VSEGA SVETA — 1 MAJ, KAKOR TUDI OB 15-LETNICI OSVOBODITVE IN 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA NAJ ŽIVI PRAZNIK 1. MAJ — PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI! Odkup starega materiala - družbena naloga »ODPAD- v Sloveniji je eno Izmed številnih odkupnih podjetij odpadnega materiala, ki skrbi za oskrbovanje naše industrije z vsemi vrstami odpadkov od železa, žlahtnih kovin, kuhanih in svežih kosti, okenskega in barvastega stekla in steklenic, papirja vseh vrst. od natronskega papirja za cementne vrečice do arhivskega papirja ter krp, prav tako vseh vrst. Odkup odpadnega materiala se opravlja preko pogodb z industrijo, razen tega je pa družbeni plan FLRJ naložil vsem jugoslovanskim podjetjem, da se odkupi sleherni kilogram odpadnega materiala tudi iz široke mreže, namreč iz zasebnega sektorja, tako j industrijskih središčih kot na vasi Tako Je na primer za tovarne kleja treba po planu oddati 2500 stotov kosti ter bo v ta namen potrebno urediti odkup kosti pri zasebnikih. Tudi v papirni industrij! so velike potrebe za odpadni papir. Enako vprašanje je pojavlja glede zbiranja krp. ki so tudi iskano blago. V letu 1959 je bilo na področju LRS odkupljeno za 1 milijardo 773 milijonov dinarjev odpadnih surovin. Na tem področju deluje 9 glavnih odkupnih postaj, med katerimi je trboveljska med najpomembnejšimi oziroma najproduktivnejša. Ustvarjeni promet z odpadnim materialom je bil lani za 20 odstotkov večji kot predlanskim. Tudi prispevek družbi ni majhen, saj je znašal ta v jugoslovanskem merilu 195.546.000 din v letu 1959 ali za 27 odstotkov več kot leta 1958. Tudi prispevki za republiko, okraje in ob čine niso brezpomembni za proračunska sredstva. Ustvarjen promet z odpadnim materialom ie viden Iz statističnih podatkov, ki kažejo, da ie »Odpad- v Sloveniji odkupil 1 petino celokupnega odpadnega ma teriala v državi. Ta uspeh je zahvaliti predvsem zavzemanju kolektiva tega podjetja, v katerem so tudi oblike nagrajevanja delavcev, izpodbudne, saj »o vsi člani kolektiva nagrajeni po učinku, akordih, premijah in podobno. V podjetju so uvedene ekonomske enote, ki po odkupnih postajah urejajo delitev dohodka v notranjosti podjetja in tudi osebni dohodek članov kolektiva se deli po teh enotah - odkupnih postajah -Odpada-. Trboveljska glavna odkupna postaja -Odpada- deluje na področju Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Izlak Zidanega mostu, Radeč in Save pri Litiji, kar je precej obsežno področje. Za opravljanje svojih nalog zaposluje ta odkupna postaja le 11 delavcev oziroma v letu 1959 12 delovnih moči z vodjo postaje. Izpodbudne 'oblike nagrajevanja in skrb za izpol nltev planskih nalog bodo tudi v letu 1960 prinesle primerne rezultate. Tako so meseca januarja dose gli v podjetju 46 odstotkov večji odkup kot v lansken januarju. Tudi uspehi prvega letošnjega tromesečja so zelo ugodni, kar Izpričuje vnemo trboveljskega kolektiva za izpolnitev nalog, ki mu jih narekujejr družbene potrebe. Ta splošen, bežen pregled dela kolektiva -Odpada-i/ LRS in še posebej v Trbovljah naj tudi po svoje pripomore, da pravilno razumemo pomen te posebne vrste naše odkupne trgovske mreže, ki opravlja po membno družbenoekonomsko nalogo v našem gospo darstvu ter naj tzpodbuja naše državljane, da bod-še vestneje odprodajah svoje odpadke temu podjetji- Delovni kolektiv -Odpada- Slovenije, še posebe pa odkupna postaja v Trbovljah, želi vsem delovnin ljudem ln prebivalcem Trbovelj, Zagorja In Hrastnika ter ostalih občin v naši republiki kakor tudi vserr delovnim\ kolektivom širom po državi ob bližnjem de lavskem prazniku 1 maju ter ob 10-letnici delavskega samoupravljanja in ob 15-letnici naše svobode še nadaljnje uspehe pri razvijanju našega socialističnega gospodarstva ln socialistične demokracije. Ob 15 • letnici oHr*>hoditve9 tO-letniei +i€*ga # a tn o m pr er /j mmj* inf prazntau delu, 1. majtA* se tudi delovni kolektiv TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE PMDMŽUJE S SVOJIMI ČESTITKAMI OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM, DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Tla) pvi tetehn)i p\a$nt& deCa - h maj ! I Jka*. DELOVNI KOLEKTIV £le(ctr o *&rhevli Čestita vsem delovnim ljudem ob is-letnici OSVOBODITVE IN 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — I. MAJU Stroino pletilj st vg Zagorje opravlja distribucijo električne energije, gradnje visokih in nizkonapetostnih električnih naprav s svojimi enotami v Trbovljah, Hrastniku, Radečah, Izlakah in Podkumu. OB JUBILEJNEM LETU — KO PROSLAVLJAMO 15-LETNICO ZGODOVINSKE OSVOBODITVE — 10-letnioo delavskega samoupravljanja in ob letošnjem prazniku delovnih ljudi — 1. MAJU čestita vsem delovnim ljudem delovni kolektiv SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM IN SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV DELOVNI KOLEKTIV STROJNEGA PLETILJ8TVA ZAGORJE ČESTITA vsem delovnim ljudem k prazniku delovnih ljudi, 1. MAJU, kakor tudi k 15-obietnici osvoboditve ter 10-letnici delavskega samoupravljanja S svojimi obrati v Zagorju in Jesenovem nudimo vse vrste rezanega lesa Iglavcev in listavcev ter stavbne in pohištvene proizvode, odkupujemo vse vrste žagarske hlodovine po dnevnih cenah ELEKTRO — TRBOVLJE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE LESENIH PET, UGNOLIT TLAKA, LESNE, GALANTERIJE »PETA« Radeče pri Zidanem mostu ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTlCNfi JUGOSLAVIJE — OB 10-LETNICI OSVOBODITVE IN K NAJVECJEMU PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA L MAJU, KI GA SLAVIMO V ZNAMENJU VELIKIH DELOVNIH ZMAG = = = = = lili fllKTROSTAAiDARD TOVARNA GOsrOOlNSKIM CLCHTRIČNIM STROOtV TRBOVLOi TtLtsoN 80-071 Tovarna gospodinjskih in električnih strojev Elektro-standard Trbovlje Čestita vsem delovnim kolektivom in svojim poslovnim prijateljem OB 13-LETNICl OSVOBODITVE, 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN OB DELAVSKEM PRAZNIKU — 1. MAJU Jp&aSno gJiad&cno padjetja Z0.S0.Vj© CtvtopteV(f§mliva -fatiovdfe DELOVNI KOLEKTIV Mlekarne Radeče Splošno trgovsko podjetje Radeče / Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH ) KOLEKTIVOV OB JUBILEJNEM LETU TER ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM ( LJUDEM ZA LETOŠNJI DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ, KAKOR TUDI OB 10-LETNICI ) DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN 15-LETNICI OSVOBODITVE I__________________:_________________________________ Trgovsko pod etje »Povrtnina« Zagorje % SE PRIPOROČA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM TER JIM ČESTITA K LETOŠNJEMU PRAZNIKU 1. MAJU TER 15-LETNICI OSVOBODITVE IN 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA TRBOVLJE, SAVINJSKA CESTA 9 SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV OB LETOŠNJEM PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI 1. MAJU, KAKOR TUDI OB 15-LETNICI OSVOBODITVE IN 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU DELOVNI KOLEKTIV CENJENIM ODJEMALCEM SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI DELOVNI KOLEKTIV KINO »Triglav« ZAGORJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBI- KURIVO-PROMET, Radefe VITAMJNKA TRBOVLJE V JUBILEJNEM LETU KO PROSLAVLJAMO 15-LETNICO NASE OSVOBODITVE — 10-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN OB DELAVSKEM PRAZNIKU — 1. MAJU ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNOVANJU MEDNARODNEGA PRAZNIKA DELOVNIH LJUDI MAKS ŠKRINJAR STROJNO MIZARSTVO ZAGORJF-TOPLICE Komunalno gospodarstvo Zagorje ob Savi Čestita vsem delovnim LJUDEM V ZASAVJU ZA LETOŠNJI PRAZNIK DELOVNIH LJUDI — 1. MAJ, KI GA PRAZNUJEMO V ZNAMENJU 15-LETNICE OSVOBODITVE IN 10-LETN1CE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA 1. MAJ LETOS JE TUDI PRAZNIK NAŠIH DELOVNIH ZMAG VSEM SVOJIM CENJENIM GOSTO IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SE PRIPOROČA S SVOJIMI OBRA Gostinstvo ZAGORJE SKOVALCEM KINA - K PRVEMU MAJU — PRAZNIKU DELA IN JIM ČESTITA ZA LETOŠNJI 1 MAJ, OB 15-LETNICI OSVOBODITVE IN 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA OB 15-LETNICI OSVOBODITVE, 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAV-LJANJA IN K PRAZNIKU 1, MAJU ČESTITA VSEM DELOVNI KOLEKTIV ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV OB 15-LE„TNICI OSVOBODITVE — 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU SE PRIDRUŽUJE DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER Za letošnji PRVI MAJ čestita vsem delovnim ljudem 1118868681 mm Investicijski biro Trbovlje projektira vsa rudarska dela, industrijske objekte in objekte družbenega standarda ter V6e nizke in visoke gradnje. Izdeluje ustrezne investicijske programe s tehnološkim postopkom in skupnimi analizami IN JIM ZELI SE NADALJNJIH USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALISTIČNE DOMOVINE GIMNAZIJSKA CESTA 16 NAROČILA IZDELUJEMO HITRO. SOLIDNO IN POCENI INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE Vse vrste moške in otroške konfekcije, ženskih plaščev in ostalo dobiš pri »VAH ITKSl«. poslovalnica Trbovlje Xai Žiri praznik d r la t n i h ljudi - 1. maji Vsem delovnim ljudem čestita k prazniku delovnih ljudi, 1. MAJU, ter se priporoča Bogata izbira — kvalitetni izdelki — nizke cene Gostinsko podjetje »Jelka« Hrastnik Z VSEMI SVOJIMI GOSTIŠČI IN OBRATOM ZA SODAVICO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 1. MAJU TER SE PRIPOROČA ZA OBISK Mesno podjetje Me TRBOVli m f. JEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITA OB PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU, OB 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN 15-LETNICI OSVOBODITVE iJCmetiisfca zadruga Čemšenik GOSTINSKO PODJETJE ilJOLKA« TRBOVLJE KOLEKTIV podjetja Keramike in elektroporcelana - Izlake ČESTITA K PRVEMU MAJU VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Proizvajamo: nizko- ln visokonapetostni elektroporcelan, aparatni porcelan, drobno stiskani in vliti elektroporcelan, laboratorijski porcelan, termo-keramične proizvode, steatlt Sprejemamo tudi naročila po načrtu za vse izdelke iz vlitega ln stiskanega elektroporcelana. Cene vsem našim izdelkom smo globoko znižali K I. MAJU ČESTITA Obrtno - nabavno-prodajna zadruga TRBOVLJE GOSTINSKEGA PODJETJA »JEiKA«, HRASTNIK BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE POŠILJA OB LETOŠNJEM PRAZNIKU PRVEM MAJU VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM TER JIM ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM »Metali Ja« Trbovlje Prepričajte aeo kvaliteti naših Izdlekov! Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita k prazniku 1. MAJU. ob 10-let-ndci delavskega samoupravljanja in 15-letnici osvoboditve Tovarna usnja-ki zna Šmartno pr l' ji Vsem delovnim ljudem, sodelavcem in naročnikom čestita K PRVEMU MAJU, 10-letnici delavskega samoupravljanja in 15-letnici osvoboditve z vsemi svojimi poslovalnicami v Hrastniku in na Dolu se priporoča cenjenim gostom in odjemalcem. Čestitkam ob letošnjem prazniku delovnih ljudi, ob 10-letnici delavskega samoupravljanja in 15-letnici osvoboditve »e pridružuje tudi delovni kolektiv SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV IN SE PRIPOROČA NAJ ŽIVI I '« PRAZNIK DELOVNIH LJUDI! STROJNO MIZARSTVO Trbovlje Naj živi praznik dela 1. MAJ! PRAV TAKO TUDI OB 10-LE7 NICI DELAVSKEGA SAMO UPRAVLJANJA !N 15-1 FTNJCl OSVOBODITVE VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA LETOŠNJI 1. MAJ, 10-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN 15-LET-NICO OSVOBODITVE KOLEKTIV obrtnega podrta K 1. MAJU ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM Komunala Trbovlje VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA LETOŠNJI PRAZNIK DELOVNIH LJUDI I. MAJI Investicijski biro Trbovlje PREMOGA Trbovlje-Hrastnik Delovni kolektiv trgovskega podjetja »ipwi junij se pridružuje Čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob 10-letnici delavskega samoupravljanja, 15-letnici osvoboditve in ob prazniku delovnih ljudi — OBIŠČITE NAS V NASI VELEBLAGOVNICI, KJER DOBITE, KAR 2ELITEI 1. IHajU ! 2 E L I VSEM ČLANOM SVOJEGA KOLEKTIVA, VSEM SLOVENSKIM RUDNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO PRAZNOVANJE praznika dela - 1. maja 1960 Gradbeno podjetje »SAVA« Videm-Krško se pridružuje Čestitkam ostalih delovnih kolektivov in želi vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije veselo in prijetno praznovanje letošnjega praznika 1. MAJA. V svobodni domovini gradimo to ustvarjamo boljše to lepše življenje. Mesna industrija Križevci podružnica TRBOVLJE, zastopnik FRANC HOLESEK. Novi dom vam nudi vse vrste mesnih in suhomesnih izdelkov, v poslovalnici pri Holešku pa tudi sveže meso. Prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov in oskrbujte se z njimi Za letošnji PRVI MAJ Čestita kolektiv Mesne Industrije Križevci zastopstvo TRBOVLJE Y„ sem volivcem zagorske komune Čestitajo k doseženim uspehom z željo za nadaljnji razvoj to razcvet komune ob praznovanju letošnjega praznika, 1 MAJA, 10-letnice delavskega samoupravljanja in 15-letnlce osvoboditve: Občinski ljudski odbor ZAGORJE OBČINSKI KOMITE ZKS ZAGORJE OBČINSKI ODBOR SZDL ZAGORJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZAGORJE OBČINSKI KOMITE LMS ZAGORJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV ZAGORJE OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV ZAGORJE Občinski odbor Rdečega križa Zagorje Občinska gasilska zveza ZAGORJE Občinski odbor ZROJ Zagorje ter vse ostale družbene in politične organizacije občine Zagorje V8E SILE ZA RAZVOJ ZAGORSKE OBČINE! UPRAVA Kmetijske ’^druge Mlinše Čestita k 10-letmicl delavskega samoupravljanj p in 15-letnid osvoboditve ter k DELAVSKEMU PRAZNIKU, 1. MAJU, vsem svojim Članom, poslovnim prijateljem ter vsemu delovnemu ljudstvu! VSE SILE ZA DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE! TOVARNA KONFEKCIJE IN PLETENIN HSava" - Zagorje Delovni kolektiv Čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela 1. MAJU, kakor tudi k 10-letnici delavskega samoupravljanja in 15. obletnici naše osvoboditve. Nudimo vam naše najboljše izdelke moškega perila In pletenin, volnenih izdelkov v dobri izdelavi in kvalitetnem blagu. PRIPOROČA SE KOLEKTIV »SAVA«, ZAGORJE. Lesna industrija Litija Čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. MAJ, kakor tudi ob 10-letnici delavskega samoupravi j anj a in 15-letnici osvoboditve Artopreioz Zagorje vam nudi vse vrste uslug tovornega to avtobusnega prometa. Vsem poslovnim prijateljem to delovnim ljudem v revirjih Čestita ».a praznik dela - L MAJ! Delovni kolektiv AVTOPUEVOZA ZAGORJE Gostišče »Dalmatinska klet« - Trbovlje vam nudi Izbrana dalmatinska in ostala vina najboljše kvalitete. — Cene solidne, postrežba toCna Vsem gostom in prijateljem Čestita za letošnji praznik — 1. MAJ 1960! K PRAZNIKU DELA 1. MAJU ČESTITAJO: Knjigarna Trbovlje OBRTNA DELAVNICA »FOTO« TRBOVLJE SLAVKO JAZB1NŠEK, URAR, OBRTNIŠKA C. 6, TRBOVLJE GOSTIŠČE »DOLENJKA« (SPANC), TRBOVLJE, TRG FRANCA FAKINA BIFE »RUDAR« TRBOVLJE GOSTILNA KLENOVŠEK (IN KLEPARSTVO) TRBOVLJE Naj živi 15-letnica naše osvoboditve! Gostinska zbornica okraja Ljubljana poverjeništvo TRBOVLJE Čestita svojim Članom, njihovim kolektivom zasebnim gostiščem ter vsem delovnim ljudem k prazniku dela - 1. MAJIJ! OD SIREDIE DO SREDE SLOVENSKA CONSKA NCU0ME1NA LIGA Časten poraz v Mariboru BRANIK (MARIBOR) : RUDAR 4:2 (2:0) . Je nastopil v naslednji Postavi: Kalšek, Lenič, Pristov, Lamovšek, Krafogel, Sorel, Perc, Breznikar, Irt, Kastelic, Opresnik, in Mrežar. Tekma, ki Jo Je vodil sodnik Gvardjančič, ni potekala tako, kot “O si morda nekateri ljubitelji no-Someta v Mariboru želeli, kajti jhoštvo Rudarja se Je domačim arepko postavilo v bran, in ne ™o to. v drugem polčasu so bili ceio boljši in zato rezultat gotovo n! povsem realen. Pri stanju’ S :1 so Sost-e v očitni premoči nenehno hapauali in so imeli tudi prilož-™ost za izenačenje ali celo zmago, toda sodnik Je dogodke na Igrišču usmeril po svoje, ko Je, lahko rečemo. povsem neupravičeno v 81. minuti dosodil enajstmetrovko v korist Branika, katero Je Lamza spremenil v četrti gol. S tem je ocena sodnika že podana, medtem ko lahko o oceni Rudarja napišemo dobro - in kaže. da sc moštvo očitno popravlja, kar bo verjetno vplivalo tudi na razvrstitev v lestvici. V predtekmi Je mlado moštvo v tekmi z Branikom prikazalo lepo igro in doseglo rezultat 1:2. V Trbovljah so igrali: pionirji Rudar 1 : Proletarec I 9:0 in mladinci Rudar II : Ilirija I 2:0. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Bratstvo prvo — Slovan drugi BRATSTVO : DOMŽALE 5:1 (2:1) Kljub slabi igri zmaga proti Kamniku PROLETAREC : KAMNIK 5:2 (4:0) V Domžalah Je gostovalo Bratino iz Hrastnika ter doseglo na tujem igrišču lepo zmago J:l. Ze v tretji minuti so domačini Sosegli svoj prvi in tudi edini gol ' tei tekmi. Pebudo so povzeli sostje ter v prvem polčasu dosegli “va gola, v drugem pa še tri. S to zmago se je hrastniško Bratstvo |e bolj zasidralo na prvem mestu. Sporno je še vprašanje tekme s ‘Kamnikom«. Nič čudnega ne bo, ce bo po sredi Se »nogometna euhinja«, kot je to v navadi. LITIJA : RUDAR) HRASTNIK) 2:0 Z boljšo igro od domačinov to v Hrastniku zmagali gostje iz Litije, ‘h to z 2:0. V prvem polčasu so *e domači še nekako znašli, v drugem so pa gostje dosegli dva gola 10 s tem dve dragoceni točki. Ostale tekme v Hrastniku Mlada moštva - Bratstvo : Ru- (H) 3:3. Pionirji - Rudar (H) t Litija 0:2. DUPLICA : SVOBODA (KISOVEC) 2:1 Svoboda iz Kisovca Je tudi to P°t na lanskem igrišču izgubila tekmo. Moštvo iz Duplice Jo Je Premagalo z 2:1. Sodil Je Butkovec, '|da dopuščal je le preveč grobo Proletarec : Kamnik <:8 (tul) Kljub izdatni zmagi 5:2 proti »Kamniku« na Igrišču ProletHna v Zagorju domače moštvo ni zadovoljivo ter Je igralo slabše kot običajno. Domači so vodili že v prvih 25 minutah s 4:0, v drugem polčasu so pa znatno popustili ter dovolili, da je kamniško moštvo doseglo dva gola, medtem ko so sami dali še enega. Gele so zabili v 3. minuti Tom-Se, v 9. minuti Mitič, v 25. minuti Alunovič, v 28. minuti Starc za Proletarca, v 52. in 55. minuti pa Klemen za goste. Ostale tekme Pionirji - Rudar (Trbovlje) : Proletarec n 1:0 (1:0). Mladinci - Odred : Proletarec 8:0 (3:0). Mlada moštva Litija - Proletarec 5:2 (2:1). Košarka: Mladinci-Rudar (Trbovlje): Proletarec 29 : 28 (19:17). Člani - Ilirska Bistrica : Proletarec 52:52 (28:24). REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA Zaslužena zmaga Rudarja RUDAR : MOSTE (LJUBLJANA) 58:46 (31:22) V prvi tekmi Je Rudar gostoval Ljubljani, kjer Je imel za nasprotnika ekipo Most. Gostje prav-‘«Prav niso Imeli težjega dela, saj bili vseskozi boljši. Zmaga bi 5® bila lahko še večja, toda Ruševce Je motilo Igrišče, ki Je J. • Ui ustili uwu IgIC. A1JUU IC” ‘‘v- lahko rečemo, da Je Rudarjev prvi nastop v letošnjem prvenstvu Pokazal, da Je vrsta zadovoljivo Pripravljena. Skoda, da v ekipi v “Pomladanskem delu še ne bo nakopal dolgoletni akter in srednji "»Padalec Slavko Jelen, ki trenutno služi rok v JLA, saj bi se tako Mladinci Rudarja zmagali s 30:28. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Nezaslužen poraz Rudarja ODRED : RUDAR 19:16 (7:6) fi.kolu srečala nasprotnika z vrha ‘ostvice odred in Rudar. Prvi pol-Je potekal v znamenju lzena-"onih moči, kjer sta bila oba na-fProtnika boljša v obrambi, kot v {•»Padu. Drugi polčas pa Je bil “Olj dramatičen. Rudarjevd ao z s« , no igro najprej izenačili, do-“egli vodstvo in nato razliko vse oolj večali do stanja 15:7 v svojo Jjorist. Papeževa četa Je bila popolnoma razbita in Je že kazalo, J}?, bo Odred sredi Ljubljane doži-el katastrofo. Toda zgodilo se Je Strelsko tekmovanje V POČASTITEV 15-LETNICE OSVOBODITVE IN 10-LETN1CE STT Strelska družina Strojne tovarne n„.Trt,°vljah Je v nedeljo 24. t. m. “»[redila na bivšem teni* Igrišču otroškem vrtcu na Vodah v ddružlnsko strelsko tekmovanje . Počastitev 15-letnlce osvoboditve ‘o desetletnice STT. movanja se Je udeležilo 8 Iz T , Ih družin lz Trbovelj, dve Ljubljane ln ena lz Zagorja. lr,flrvo mesto Je zasedla Izven kon-ekip« SD 01ympie lz LJub-jane 2 857 krogi. Na drugem me-v,,, J® SD Franca Fakina lz Trbo-ZaiLf 834 krogi. Tretje mesto J« sedla ekipa obč. strelškega od- M1N1ATUM POHODA »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« V nedeljskih dopoldanskih urah so nekateri sprehajalci in stanovalci ob glavnih cestah Trbovelj, Zagorja in Hrastnika kakor tudi prebivalci Podmeje, Katarine, Bobna, Urha ln drugih okoliških krajev gotovo začudeni opazovali male skupine mladih ljudi, ki so neutrudno hiteli — v neznano. To so bile ekipe trboveljskih športnikov -članov, članic, mladincev, mladink in pionirjev, ki bodo nastopili na pohodu ~Ob žici okupirane Ljubljane*-. V pripravah, ki letos odlično potekajo, sodeluje preko 150 mladih ljudi, neka! ekip se pa pripravlja v svojih iiah. Tako bo na letošnjem po/ jJu sodelovalo verjetno okrog 200 športnikov trboveljske občine, kar je gotovo zasluga občinske Zveze za telesno vzgojo, ki je pravočasno poskrbela za sistematične priprave, katere vodijo znani telesnovzgojni strokovnjaki. Nedeljski pohod okrog trboveljske doline je bil namenjen v glavnem kot zadnja velika preizkušnja pred nastopom v Ljubljani, obenem je pa pokazal, da so tekmovalci sorazmerno dobro oriprav-ljeni. Vse ekipe so se odlikovale z veliko požrtvovalnostjo in tovarištvom. Najhitrejši so bili mladinci iz Rudarske šole, Rudar I in Gimnazija, pri mladinskah Vajeniška šola II, Gimnazija I in Partizan I. Presenečenje so na pripravili pionirji Partizana, ki so 16 km dolgo progo prehodili v času 1 ura 52 minut. Proga Je držala od telovadišča Partizana do Bevškega, preko Urha v Zagorje, do železniške postaje Zagorje in Trbovelje in do cilja v »*PartIzanu~. Tri ekipe pred-vojaške vzeole so oa tekmovile na progi - Partizan, Gabrsko. Podme-ja, Katarina Boben, železniška postaja Hrastnik, Trbovlje, Partizan. PIONIRKE PARTIZANA TRBOVLJE V LJUBLJANI Pred nedavnim Je ekipa pionirk trbovcl Iškega Partizana nastopila na prvenstvu v Ljubljani. Mlade tekmovalke Marija Simončič, Mar-leta Sribar, Nasta Jesih, Marijana Zupan, Joža Radej, Stana Pristav, Zdenka Berčič in Joža Gracar so Dokazale precej nadarjenosti za orodno telovadbo in če upoštevamo. da -o vse nastopile prvič, ie ni ne pesmi); 7.35 Pisan SOpea melodij; 8.50 Matineja za zabavo; 1&J0 pred velikim majem; U.00 TovaB-sica, zapoj ml še enkrat... Spomini glasbenih umetnikov - partizanov; 12.00 V Uri okrog 14.30 Ivo Petrič: Zgodba o nandu (Glasbena pravljica); prvomajske čestitke ln po« delovnih kolektivov; 17.00 Športniki za Prvi maj; 18.00 Cez goro po-mlad hiti... - Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobernetn; 18.30 Silvo Matelič: Srečno mati, ne bod’te hudi!; 20.00 Pokaži, kaj znetl TOREK, 3. maja 5.00 Pomladanski ringaraja; MO Mladi varaždinski pevci in tamburaši zagrebške Pivovarne so obiskali železarje lz Štor ln celjsko mladino; 9.45 Mednarodne koračnice; 11.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphaele; 12.20 Polica številka štiri...; 13.30 Kruno Clpcl: Ježeva hišica (IGlasbena pravlj' ” 15.15 Intermezzo z ansamblo urice Larceange; 17.52 Na lahke glasbe; 15.40 Prodor zrn« v svetu; 20.0 Nocoj Je svetla noč. SREDA, 4. maja 8.05 Mladi talenti Srednje glaS ne šole v Ljubljani preu mik ionom; 9.00 Jezikovni pogovo 9.15 Radi bi vas zabavali; ii.30 G daja za cicibane; 12.00 Trio Avg sta Stanka; 12.25 Pisarn zvoki g Dravskega polja; 12.45 pozdrav | Havajev. 14.05 Radijska šola gg srednjo stopnjo — N. Vukosavlj*-Vič: Miadi piloti; 14.35 S popevkami po svetu; 15.40 Novost na knjižni polici - J. Casson: Kratek spomin; 17.30 Zvočna ruleta; 20.00 C*-mili e Salnt-Saens: Samson in Delila - Opera v treh dejanjih. ČETRTEK, 5. maja 8.05 Od tu ln tam; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo - Herman Škofič: Primož Išče resnico; 946 Podpurl za zabavo; 11.00 Ali vam ugaja?; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 13.30 Pojo ln Igrajo Zadovoljni Kranjci; 14.20 Šport ln športniki; 15.40 s knjižnega trga; 16.20 Popevke se vrstijo; 17.30 Plesni zvoki velikih mest; 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 20.45 Dunajski valčki. PETEK, 6. maja 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 1.4« Kotiček za mlade ljubit* lje glasbe; 10.35 Od valčka do / rumbe; 11.50 Družina ln dom; 11.41 Poje ženBki zbor lz Podpeči p. v. Fr. Mlleka; 12.25 Nekaj narodnih; 13.45 Pojo zabavni vokalni ansam- bli; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčinski; LJUM maj, krasni maj. 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Lepe melodije; 11.10 Vedri zvoki; 20.00 Majski festival otroških pesmi 1860. SOBOTA, 7. maja 8.85 Za vsakogar nekaj lz arhiva zabavne glasbe; 9.25 Naši mladi Solisti pred mikrofonom; 10.10 Mavrica zabavnih zvokov; 11.00 Popularne domače orkestralne skladbe; 11.50 Nekaj narodnih zapoje Tone Kozlevčar; 12.00 pozdrav z gora; 12.25 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 12.45 Vesela godala; 14.20 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Od popevke do popevke; 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino!: 21.15 Za prijeten konec tedna. DELAVSKI DOM TRBOVLJE V sredo 27. aprila 1960 bo gostovalo v Delavskem domu Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z delom W. Shakespeare« »Beneški trgovec«. Predstava ob 16 h bo za mladinski, ob 20 h pa za večerni abonma. Proste vstopnice za obe predstavi sta v prodaji pri blagajni v Del. domu. Ob tej priliki želimo opozoriti vse cenjene abonente, da poravnajo zaostali obrok vsaj do 25. aprila 1960 pri blagajni; od tega dne dalje codo njihovi sedeži v prosti prodaji, v kolikor abonmajski zneski ne bodo poravnani do tega časa. Uprava Delavskega doma. valeč prejme spominski pokal. Mladinci: prehodni pokal zmagovalec prejme spominsko plaketo. Mladinke; prehodni pokal Zveze borcev, ki ostane v Litiji, zmagovalka prejme spominsko plaketo. Drugo ln tretje plasirani v vsaki skupini prejme diplomo TVD Partizan. Tekmovalna pisarna je v Gostilni Lindner ob spomeniku. Vodje ekip prejmejo na dan tekmovanja v tekmovalni pisarni pismena navodila ln startne liste. Tekmovalna pisarna bo odprta od 9. ure dalje. Prireditelj povrne stroške nedeljskih vozovnic na avtobusih ln vlakih II. razreda za vse tekmovalce, ki se bodo priglasili na startu ln vodji vsake ekipe. To tekmovanje Je odobrila Atletska zveza Slovenije ln ga tudi sprejela v svoj koledar. Pripravljalni odbor. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE »VELEŽITAR« CELJE ČESTITA CENJENIM ODJEMALCEM ZA DELAVSKI PRAZNIK I. MAJI Proizvajalno kvalitetne mievske Izdelke vseh vrst is lastnih ln ba&aildh mlinov v juta in papirnatih vrečah. Prodajalne v Zagorju in Trbovljah (Grenko) imajo na zalogi vsak dan svež kruh ln pecivo lz lastne pekarne v Zagorju. čestitke ob i. maju iz JLA Zasavski fantje, ki služijo ^jaški rok v VP 6300, Ben-v®Vaf’’ Dalmacija, čeztitajo Ja6? t,Rlovnim ljudem Zasav- k « Prazniku 1. maju. — Koto c Vinko iz Trbovelj, Hribar Cie« * IzUk ,n Požun 8040 ta Muli oglasi 8?lr.adbene parcele na prodaj ško vUt 0(1 P°staJe Vldem-Kr-°b v "Nacionaliziranem pasu, Va* 8 avni cesti Videm-Stara t>Iačii Kvadr. meter 70 din. Ihfo. Pogoji po dogovoru. — kam»ma*,Je Pr' Muleju, ^"»oseku, Krško. V ~ / ^Ico »j sem pozabil denar-bri ,r dokumenti v čevljamld ’Jaii » mber6u v Trbov-Drojj' p°Stenl najditelj se na-■henti rta denarnico z doku- »OJ* zln‘0 za zobe. — Na-’,^obj