8t 3. V Gorici, dne S. cktobra 1918. Letnik I. lzhaja v Gorici vsak četrtek popoludne. Velja do konca leta na mesec K 1*50. Posamezne številke se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgo- vinah po 30 vin. RftRlwA QTRA7A DUnloMI o In At. A Inserati po dogovoru. Naročnina naj se pošilja na upravništvo „Gori- ške Straže" v Gorici, Gosposka ulica, štev. 4. Dopisi pa na uredni- štvo .Goriške Straže", Gorica, ulica Orzoni, št. 3l. Rokopisi se ne vracajo. Kaj bo z nami? Ogromno gorje, ki nas je zagrnilo, nam je rodilo tudi nekaj izredno dobrega, saj ima vsaka stvar na svetu dve strani, če ne več. Pred to strašno vojno ni imel nikdo izmed nas niti mračnega vpogleda v našo narodno bodočnost. Od vseh strani in v sredini ogroženi od narodnih sovražnikov, zatiram od tujega uradništva, izmoz- govani od brezsrčnega kapitala, sami razcepljeni na toHko besno si sovražnih strank, nismo imeli več ne moči za odpor, ne zmisla za skupno hotenje, ne smeri za skupno delo. Moralo je priti nad nas to straSno vojno gorje, da smo se zdramili, zavedli in strnili v trdno celoto. Veliko naše gorje nam je v odrešenje. Odrešilna misel narodove osamosvoje in samo- odločbe, ideja Jugoslavije, ki spaja koroškega kmeta in bosenskega muselmana, Brica in Medjimurca v neločljivo enoto, je mogla vzrasti in globoko se vkoreniniti na tako pognojenih tleh narodovega trpljenja in mučeništva. Ves naš narod stoji pod praporom Jugoslavije. Brez Jugoslavije za nas ni življenja. Narod ne pogine, če je složen in edin. Ne dajmo se plašiti in begati od nikogar in ničesar! Redke, še kot izjeme preredke malodušneže in v službi tujinstva stoječe rojake — nasprotnike jugo- slovanskega našega pokreta je že narod sam ozna- čil s sramotnim znakom odpadništva in izdajstva in jih izločuje, kakor trebi drevo suho veje. Ako kdaj, treba nam ravno zdaj sloge in discipline na zunaj, strpnosti in bratske Ijubezni med seboj. Kdor krši narodovo slogo in disciplino v teh odločilnih časih, kdor se vdaja zapeljevanju ali grožnjam tujinstva, kdor seje razdor med narod ali posamezne stanove, bodi in ostani zaznamovan z mamenjem izdaj5tva! Pod tujim, našemu narodu sovražnim vplivom hočejo posamični zaslepljenci ali prodanci zanetiti neko nezaupanje in mržnjo do našega slovenskega duhovništva, češ da je duhovništvo sokrivo svetovne vojne in vsega vojnega gorja. Ali niso ravno naši duhovniki. posebno koroški in štajerski, prestali toliko mučeništva prav zaradi svojega slovenskega rodoljubja? Kdo ne prizna izmed nesrečnih begun- cev, da so v najhujših stiskah dobili največ pomoči in vtehe pri duhovnikih, zlasti pri nepozabnem dr. Kreku? In kdo nas je vzbudil iz popolnega mrtvila, enakega narodni smrti? Imena treh slovenskih du- hovnikov dr. Kreka, dr. Korošca in biskupa Jegliča, ostanejo v hvaležnem spominu vsega jugoslovanstva neizbrisna do konca dni. In drugi stanovi ? NaŠi slovenski stanovi so se izkazali vsi sijajno po žrtvah za našo skupnost. Kdor bi hotel započeti med njimi kak razpor, za- grešil bi hujše zlo kot izdajstvo na bodočnosti na- 3ega naroda. Za obstoj in razvoj naroda so potrebni vsi stanovi, kakor so udje neobhodno potrebni za pravilno in trajno delovanje človeškemu telesu. Kdor bi hotel izločiti želodec, češ ker ne trpi in dela to- liko kakor roka ali noga, končal bi z Želodcem tudi roko in nogo; kdor bi hotel odstaviti glavo, uničil bi mahoma ves život. Sloge in edinosti nam treba v tern velikem in odločilnem času in sicer brezpogojne edinosti in neomajne sloge v vsakem slučaju. Kdo ve, kaj nam prinese že bližnja prihodnost. Vemo in vsi čutimo, da se svetovna vojna nagiblje h koncu, a konec zunanje vojne ne pomeni še konca gorja. Mnogo smo že prestali, a morda nas čaka še najtrša in najhujŠa preskuŠnja. Ves svet se nahaja v mrzličnem in bolestnem prerajanju. Nepričakovane in neverjetne izpremembe postajajo čez noS dejstva. Toda ni vse z& vse! Kar prenese orjak, uniči pritlikavca ali slabiča. Ogsomna Rusija nam bodi svarilen in grozeč zgled! V nas ni moči in sredstev ne za poskuse in ne za žrtve. Jasen in priznan je naš" vzor — narodova samo- stojnost in svoboda, pot do nje je začrtana — složnost in jeklena disciplina pod vodstvom našega svobodno izbranega Narodnega Sveta. Naj pride karkoli, mi vsi stojmo trdno in tesno sklenjeni za njim — in bodoČnost bo naša! Goričanom pa še nekaj posebej. Večinoma ste doma. Karvasše ni, vrnite se nemudoma domov vsi, ki imate doma posestva, in ostanite doma y vsakem slučaju. Kjer ste vi, ne more biti kdo drugi. Dovolj ste že skusiii, najhujše gorje je begunstvo. Zato vsi v domače rodne kraje in ostajnite doma, naj pride karkoli I Cenjenim čitateljem. Kakor smo že naznanili» ustavimo s t© stevilko list vsakemu, ki jja ni še plačal. Brez izjeme ne odpoiljemo nikomur lista brez na- rocnine, ker so pri sedamji dragimji matergala in delavstva stroški že tako dosti veliki. Kdor bi se hotel naročiti na list» naj poijje naslov in naročnino na upravništvo „Goriške Straže" v Gorici, Gosposka nlica it. 4. Do konca leta staue „Goriika Straža" mesečno 1*50 K. Pri neprestanem stopanju cen, ni mogoče se do- lociti cene listn za prihodnje leto« Prosimo, agitirajte za nas list in razsirite ga povsod! Nauki za begunce. V sto in sto slučajih se gode našim beguncem krivice. Zato trkajo neprestano na naših vratih in na vratih begunskih posredovalnic proseč, naj bi jim pomagali. Naj podamo tu vsaj nekoliko naukov in na- svetov, ki jih utegnejo begunci porabiti, da pridejo do svojih pravic! 1. Ako misli kdo, da mu je glavarstvo storilo krivico, ki je noče popraviti, naj se obrne na drugo inštanco, ki je na Primorskem namestništvu v Trstu, drugod pa deželno predsedstvo. Tretja inštanca je notranje ministrstvo. 2. Ministrstvo je ustanovilo v Gorici posebno vodstvo za begunske postaje, ki se bodo usianovile v goriški deželi. V te postaje bodo polagoma pre- meščali begunce s severja. To vodstvo ima svoj se- dež v Gorici v ulici Contavalle št. 1. Temu vodstvu se bodo morali begunci pokoriti, da ne izgube dr- žavne podpore. V Gorici bodo ustanovili dve postaji za SIo- vence in Italijane. Kogar bodo pozvali domov v te postaje, bo dobival še nadalje begunsko podporo. Kdor bi pa prišel v Gorico na lastno roko, bo do- bival podporo le dva meseca in potem nič več. Ta- ko bo tudi po deželi. Beguncem, ki nimajo do- ma posestva ali niso rokodelci, svetujemo, naj na tujem še nekoliko počakajo, da vodstvo ure- di postdje doma, ker bi sicer doma ne mogli živeti. Begunsko podporo bodo od sedaj naprej delila de. loma glavarstva deloma novousta novljenq vodstvo. Glavarstva bodo delila podporo vsem, ki jim pritiče po sedanjih yladnih predpisih. Tako bo moralo gla- varstvo dajati vsem vrnivšim se beguncem podporo še dva meseca, oziroma tistim, ki imajo hiše raz- drte, 5e nadalje. Drugim, ki bodo v goriških begun- skih postajah, bo delilo podporo novoustanovljeno vodstvo. Naj omenimo tu, da glavarstvo ne daje be- gunske podpore tistim, ki se ne morejo vrniti v prejšnja stanovanja, ampak le tistim, ki se ne mo- rejo vrniti v Iastne hiše, ker so razrušene. Naj se tqrej begunci nikar ne prenaglijo, da bi prišli v Go- rico v drugo stanovanje, ker s tem ne zadobe pra- yice do begunske podpore. Taki naj pridejo le. če imajo tu posestva, s katerimi se lahko preživijajo ali če so rokodelci, ki se z delom lahko prehra- njujejo. Begunske postaje bodo deloma barake (ne skupn^O deloma hiše, ki jih vodstvo za ta na men določi. Begunske postaje bodo imele nadzornike, ki jih nastavi vodstvo. Nekateri nadzorniki so po obči- nah it nastavljeni. Naloga teh nadzornikcv bo zlasti gledati, kje Ijudstvo stanujt, in kako se pre- hranjuje. Mnogi begunci, ki so se že vrnili, stanu- jejo v nedostojnih stanovanjih in luknjah. Te bo vodstvo prevzelo v svojo postajo in bodo potem dobivali še nadalje begunsko pcdporo od imenova- nega vodstva. Vsakdo naj se sedaj oglasi! 3. Begunci, ki so prebivali, ali ki še prebivajo na Ogrskem, imajo pravico do begunske podpore. Obrnejo naj se naravnost na notranje ministrstvo. Begunsko podporo dobe tudi tisti, ki so vsled vojske morali z doma v ozemlju, ki so je bili Italijani že zasedli, in tudi tisti, ki so bežali črez avstrijsko mejo, toda v tem zadnjem slučaju le od časa, ko so Avstrijci dotično ozemlje zasedli. 4. Glede naknadne podpore do najvišjega zneska 500 K naj omenimo, da imajo do nje pra- vico po § 9 postave z dne 31. dec. 1917 vsi, ki so živeli več nego tri mesece v vojnem ozemlju ali pa v takih krajih, ki so bili izločeni za begunsko podporo na pr. nekaj časa Dunaj in razna večja mesta. To velja torej za begunce, ki so živeli na Primorskem, Kranjskem, KoroSkem, Tirolskem, Solno- graškem in južnem Štajerskem. Za begunce, ki so živeli na Stajerskem južno od Drave velja ta do- Iočba le do 1. junija 1916, kajti z naredbo notranje- Robißtnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka. (Ciril Strahota.) Bival sem na Češkem, vojska me je pahnila na sever, sam begunec sem v svoji službi oskrboval kakih tisoč slovenskih beguncev v češki deželi. Bili so raztreseni in nastanjeni po šestih čeških okrajih, in po vrsti sem jih obiskoval in opravljal med nji- mi svojo službo. Bilo je meseca oktobra,. ko sem si nekaj dni odločil, da obiščem našeSlovence v vseh vaseb, kjer so bili nastanjeni kot begunci v Kralup- skem okraju. Od jutra sem le hodil, obiskal že več vasi in prišel popoludne v vas Dolany, kjer je bi- valo nekaj družin s Krasa. Bila je tarn dobra kraš- ka maminka, ki me je z veseljem sprejela in hitela, da me po svojih močeh pogosti. Ko stopim v sobo, zagledam na nekem zaboju „Slovenca", sežem po njem, aj, bil je črno obrobljen! Kaj je to? Nekaj dni prej sem bral, da je dr. Krek zbolel. Menda vendar ne! List je bil čez polovico zganjen, da sem na prvi polovici bral le prve besede „Dr. Janez —.* S tresočo roko obrnem list in berem dalje: — Evan- gelist Krek." Bilo je po meni, zakričal sem, a potem utihnil in ostal malobeseden. Nič mi ni dišalo, naj se je kraška maminka še tako trudila, da bi mi s svojo hčerjo napravila kolikor mogoče dobro južino. Janez Evangelist je mrtevl Nagloma, nepričakovano- je to prišlo, kar zatemnelo se je pred menoj, kakor bi v sobi ugasnila električna luč, in ko sem se spet zavedel, bilo mi je, kakor bi v sobi gorela žalostna petrolejka ali sveča, ki le za silo brli... Da, Janez Krek je umrl, on, ki nam je svetil kot Žarna luč, in nas je pustil ob svojem mrtvaškem odru v svitu medlo brlečih sveč__ Vedel, čutii sem, kaj je vse zgubil slovenski narod z Janezom Krekom. Stisnilo se je srce, stis- kalo solze v oči, stiskalo kolena k mrzli zernlji... Janez, Tebe ni več! Jaz vem, kaj se to pravi, mis- lim, dä vem, kaj čuti naš narod na Slovenskem ob tej zgubi, ali pa to ume in /apopade tudi slovenski begunec na tujem? Kmalu se mi je to razodelo! Oj, slovenski begunec. Kako si vendar ubog, ko si po vojski vse zapustil in zgubil! A če kaj prej em aš in imaš, veš in nisi pozabil, komu se imaš za to zahvaliti. Ob prvem zopetnem obisku naših slovenskih beguncev je ta in ona maminka stopila k meni, da plača za sv. maše. Za koga? In tiho, s tresočim glasom je rekla: „Za ranjkega Kreka, ki se je toli- ko trudil za nas* Ginjen sem bil in ob enem vpsel, da je ta rod svojemu dobrotniku tako hvaleženl Oj, tak rod ni slab, tak rod je dober, tak rod ima veliko prihodnjost, v katero je samo gledal njegov voditelj 1 Kakor je zadrhtelo žalosti vsako slovensko srce na Kranjskem, kakor se je v žalosti sklonil vsak Štajerc, Korošec in Hrvat, tako se je ob Kre- kovi smrti sklonil bolesti tudi vsak slovenski begu- nec, naj je ostal v bližini svojega doma, naj ga je nesreča wgla v barake, ali naj je bival na kmetih na češki zemlji. Vsi so vedeli — umrl je največji mož, ki ga je kdaj rodila slovenska mati, a umrl je ž njim tudi največji dobrotnik slovenskega naroda. On je bil začetnik socijalnega dela na Slovenskem, organizator in dobrotnik delavskega stanu, pisatelj in pesnik, ki je učil in vnemal svoj narod za njegov blagor in yisje ideale, on je bil njegov voditelj na verskem in izobraževalnem polju, on je bil nje- gov učitelj na vseh poljih omike in prosvete. on vzgojitelj naše narodne inteligence in oče našega zadružništva, s katerim je postavil trdne temelje naši narodni eksistenci! On je bil dolgo vrsto let tudi v politiki svojemu narodu voditelj, neustrašen in nepremagan, previden in dalekoviden, on je bii, ki je svojemu narodu pokazal pot do boljše prihod- njosti in mu zsklical: To je tvoj cilj — Jugoslovan- ska državat In da bi uresničil to svojo idejo in že- Ijo, zato je hiteval od kraja do kraja slovenske zemlje, zato je pohiteval med Srbe in Hrvale. Za to je povzdigoval svoj glas v parlamentu, za to je pa- del in umrl, saj ga je zagrabila smrt, ko se je s svojih trudnih potij za Jugoslav!jo vračal v svojo domovino! On, ki je bil vedno na poti za blagor svojega ljudstva, večen popotnik, on je tudi umrl na poti. Umrl je na poti domov, pri svojem prija- telju g. župniku Bajcu v Št JanŽu. In on, ki je ho- dil k vsem in delal za vse, on je umrl sam, niko- gar ni bilo pri njem, ko se je v svoji boiezni zvr- nil po tleh, nobene roke ni bilo, ki bi ga bila pod- prla, ko je padel največji sin slovenskega naroda. Dne 8. oktobra bo obletnica njegove smrti. Srce drhti in se krči, kakor bi to bilo včeraj, kakor bi to bilo danes! — Oj, Janez, Ti si med nami včeraj in danes, Tvoj duh ostane med nami vsikdar! Da, tudi mi goriški Slovenci imamo sveto dol- Žnost, da h rani mo drag spomin in hvaležno srce pokojnemu Janezu Kreku. On je ljubil goriške Slo- vence. Kako rad je zahajal med nasl Nastopil je s ga ministrstva z dne 24. maja 1916 so bili tudi ti begunci sprejeti v begunsko oskrbo. Las za vla- ganje prošenj za naknadno begunsko podporo je bil do 11. aprila 1.1., toda ker je vlada v posebnem odloku z dne 5. junija t. 1. izjavila, da Je prisoditi naknadno begunsko podporo vsem takimjbeguncem, ki so morali vsled hi pro nastopivših vojnih dogod- kov zapustiti svoje redno bivališče, čeprav to ni bilo uradno izpraznjeno, smejo vsi taki begunci še vedno vlagati prošnje za to naknadno podporo. Vlada pa se brani dcti naknadno podporo beguncem, ki so bežali črez mejo v ltalijo. To stvar se mora še-le urediti, kakor se mora urediti tudi vprašanje glede begunske podpore, ki jo vlada priznava tern beguncem le od dneva, ko so Avstrijci zasedli to ozemlje na mesto že od 21. julija 1917 dalje, kakor drugim. 5. Pravico do begunske podpore imajo tudi taki, ki sicer niso bežali v tujino, ampak so se takrat, ko je sovražnik prišei, le nahajali v tujini in se niso mogli vrniti v domačijo. Begunci naj se v vseh teh rečeh obračajo na begunski pomožni odbor v Gorici, ulica Municipio 4. Dalje prihodnjič. Pohlep po denarju. Vojna je povsod rodila zle posledice. Razne strasti, ki so bile prej več ali manj skrite, dvigajo zdaj javno in visoko svojo glavo. Poleg sovraštva med narodi, poleg razuzdanosti in zapravljivosti spada brezdvomno med te slabe posledice — strast- ni in bolestni pohlep po denarju, kisije napravil pot Že v širše si oje ljudstya. Ob tern pojavu moramo imeti jasne pojme o namenu denarja, o njegovi pravi in napačni uporabi. Pristaši različnega svetovnega naziranja nam dajajo tudi različne odgovore na vprašanje, čemu nam je denar. Mi, ki stojimo na krščanskem stališču, vemo, da so nam denar in druge svetne dobrine, le s r e d- stvo za ohranenje sedanjega in dosego večnega življenja, nikakor pa ne cilj vsega nasega stremlje- nja. Vse drugače pojmuje stvar človek. ki stoji na paganskem stališču. NJemu je denar — cilj življe- nja. Temu cilju podrejuje in Žrtvuje vse. V pohlepu po denarju pozabi, da ima dolžnosti do Boga, dol- žnosti do svojega bližnjega, dolžnosti do samega sebe. Izgovarja se sicer, da je dolžan skrbeti za svojce, da ga k temu sili neznosna draginja in ne- gotova prihodnjost. Pač res, sveta je dolžnost, skr- beti za svojce, a vendar nikdar ne tako, da se na Boga pozabi in zavrže njegove zapovedi. Z žalostjo opazujemo, kako ljudstvo, ki se ga je oprijel pohlep po denarju, postaja mrzlc do cer- kve, do službe božje, do posvečevanja praznikov. Vero pušča vedno bolj v nemar, a to je pot do njegove pogube v večnosti. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, če pa škodo trpi na svoji dušil" Pohlep po denarju pa odvrača človeka ne le od Boga, ampak tudi od ljudi. Človek, ki mu je denar Bog, prezira svojega bližnjega, in kmalu se trdosrčnost polasti njegovega srca. Nobena beda in nesreča ga ne gane. Postane mrzel in trd; ode- ruštvo in izsesavanje šibkejšega mu je največja ra- dost in modrost. Ni čuda, da zgubi tak človek vso ljubezen do bližnjega, da postane neusmiljen in kri- vičen. Pretrga se tista nit, ki bi morala ljudi kot brate in sestre vezati v eno celoto. Gorje svetu, če obvlada v srcih ljudi pohlep po denarju 1 Tedaj ne bo več mesta usmiljenju in dobrodelnosti, ne bo več mesta osrečujoči ljubeznil Nikar naj nas torej denar ne preslepi, da bi se odvrnili od Boga in njegovih zapovedij, ko je vendar On naš konečni cilj; in če nam razmere do- puščajo, pomagajmo radi svojemu bližnjemu, ki je reven in ubog! »Karkoli ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, to ste meni storili 1* Podžigajo naj nas k temu tudi besede našega domačega pesnika Gregorčiča, ki nam kliče: „Imaš li, brate, mnogo od nebes, Od bratov ne odvračaj mi očesl Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorič!" Hehaj misli iz pastirshega lista gorišhega hneza in nadšhofa. Kmalu bo leto, odkar so Italijani zbežali z naše dežele, in kmalu potem ob koncu leta je go- riški knez in nadškof izdal svoj veliki pastirski list, ki zveni kot visoka zahvalna pesem za osvo- boditev goriške nadškofije, a daja ob enem tudi po- trebne nauke prebivalcem Goriške. Naj povzamemo nekaj odlomkov iz tega pomembnega lista. Prevzvi- šeni knez in nadškof piše: „Marsikdo je sei po osvoboditvl naše dežele brzo, bodisi iz radovednosti bodisi za rešitev svojega blaga, pogledat svoj dom; a vrniti se je moral ves razočaran, ker ni dobil več sledü svojega doma ali pa ga je našel razdrtega in — praznega. Marsikdo je prišel ob vse svoje pre- moženje in je sklenil ostati na tujem, ki mu nudi drugo, morda boljšo domovino. Preljubi moji verniki, zaklinjam vas pri ljubez- ni do svojega naroda in domovine, ne storite tega, ker drugače pridejo v našo deželo in med naš na* rod taki življi, ki bodo škodovali cerkvi in narodu. Pomislite, da ima vsak kot člen naroda tudi dolž- nosti do svoje ožje domovine, za katere blaginjo in obstanek se moramo boriti ne le na bojišču za časa vojne, ampak tudi v mirnem času. A ne samo iz političnih, narodnih in gospodarskih, ampak tudi iz dušnopastirskih ozirov je bolje, da živijo skupaj sinovi iste narodnosti in vere." — „Ta svetovna vojska je pomešala med seboj vse narode: vojaki, vojni ujetniki, begunci so se se- znanili z novimi kraji in narodi, spoznali so njih jezik in navade, njih nazore in težnje. njih dobre in slabe strani. Dragi moji Goričani! Ko se bodete yracali v domovino, pustite na tujem, kar je slabega, in prinesite s seboj, kar ste videli Iepega in dobre- ga, kakor uči sv. Pavel: „Vse pa poskusite, — kar je dobrega, obdržitel* Ni vse zlato, kar se sveti. Posebno pa se varujte zmot in načel, ki so zoper Boga, dom in cesarja." „Pred vsem pa imejte ljubezen, ki je vez po- polnostil* — Kličem Vam s sv. Pavlom. učenikom narodov: „Prosim vas, bratje, y imenu Gospoda na- sega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite, in da niso razpori med vami; bodite popolni v istem du- hu in v isti misli!* Sloge in edinosti je treba, ker nas čaka po vojski veliko težkega dela. Le s skup- nimi močmi bo mogoče obnoviti nesrečno Goriško. Glejte, kako so sovražniki katoliške Cerkve edini, akoravno pripadajo različnim strankam in načelom. Če so oni edini v slabem, smo mi še lažje ediri v dobrem, ker smo iste vere in narodnosti. Dovolj je bilo prepira, razpora, obsovraženja, dovolj pohujša- nja. — „V potrebnih stvareh bodi edinost, v dvom- ljivih prostost, v vseh pa ljubezen," tako je učil veliki cerkveni učenik. sv. Avguštin.* — „Moderni narodi in države so odpadli Jod Bo- ga, daii slovo njegovim naukom in zapoveditn ter so hoteli uvesti namesto krščanske omike novo omiko brez Boga, brez morale, brez praviCnosti. Na kakö trhli podlagi je slonela vsa moderna kultura, nam je priCa današnja svetovna vojska. Ce hočemo torej priti k mini in k prejšnjemu blagostanju, poyrnimo se k Bogu in uvedimo v vse javno Življenje in upravo krščanska načela. Krščan- ski duh naj vlada v šolah, posebno po vseučiliščih, krŠČanski duh naj preveva državno upravo in vlado, krščanski duh naj vodi naše postavodajalstvo, naše deželne in državne zbore. Kristus naj zmaguje, Kri- stus naj vlada, Krjstus naj caruje! Potem se nam ne bo bati tako izrednih nesreč in kazni božjih, ka- kršna je sedanja vojna, zakaj: „Blagor ljudstvu, ki mu je Gospod njegov Bog; ljudstvo, ki ga je On izvolil za svojo dedščino!" Res, zlate besede našega višjega nadpastirja, res zlati nauki, ki naj bodo nam vsem — program vsega našega delovanja! Obnovitev Goriške. Važen napredek gledč obnovitve kme* tijstva na Goriikem. — Že od meseca marca t. 1. so se vršila pogajanja med zastopniki goriškega deželnega odbora in glavnih goriških kmetijskih or- ganizacij na Goriškem, kako bi se prišlo do tesnega sodelovanja med zastopniki teh organizacij in kme- tijskim obnovitvenim oddelkom c. k. namestništva v Gorici. V to svrho so se tekom preteklega in tega tedna vršile važne seje v Gorici; eni teh sej je pri- sostvoval tudi znani pospeševatelj zadružništva v Avstriji, blvši minister poljedelstva Eksc. Dr. pi. Ertl. Deželni kmetijski urad, Goriška zveza, Federa- zione dei consorzi agricoli, Goriško kmetijsko dru- štvo in Terezijanska kmetijska družba so se v svrho sodelovanja pri obnovitvenem delu spojila v celoto, v poseben kolegij, ki zastopa enotno nas- proti vladi težnje in stremljenja kmečkega prebival- stva na Goriškem. Na temelju pogaj?nj je vstopil kolegij v tesno zyezo z kmetijskim oddelkom na- rnestništva, kjer ima v obnovitvenih zadevah kme- tijstva na Goriškem soodločujoč glas pri sestavlja- nju delavnih načrtov, razdeljevanju kmetijskih po- trebščin, podpor za obnovo živinoreje, vinoreje, sad- jereje, vporabi motornih plugov, podeljevanju in razdeljevanju podpor za upostavo kmetijskih obra- tov, obnovitev zadrug, posojil za obdelovanje zem- Ijišč i. t. d. Kolegij je prevzel tudi razdeljevanje umetnih gnojil, kmetijskegü orodja in strojev, i. t. d. Pcdrobnosti se bodo o tern še sporočile javnosti. Na vsak način je s tern napravljen važen ko- rak v obnovitvenem postopanju na Goriškem, ker bo potom kolegija mogoče uveljavljati želje kmeč- kega ljudstva na Goriškem, ki si je vedno želelo, da se sliši tudi glas njegovih zastopnikov pri važ- nih akcijah za obnovo tako težko prizadete Goriške- Vsled tega pozivljamo, da se ljudstvo, županska za- stopstva, zadruge i. t. d, zaupno obračajo do svo- jih gospodarskih organizacij, ki so zastopane v ko- legiju, da bo zastopnikom kolegija mogoče dejansko zastopati interese vseh prizadetih. Zamena naiih internirancev v Italiji. Osrednji odbor na Dunaju poroča „Edinosti": Italijani so ob okupaciji našega ozemlja do Soče izpraznili cele vasi (Žaga, Srpenica, Trnovo, Drežnica, Libušnje, Kamno, Ladra), od drugod pa aretovali posamične osebe in rodbine ter jih intemirali v Italiji. „0- srednji odbor" je dobil več prošenj, da bi po- sredoval potom zunanjega ministra za zameno teh naših ljudi za laške podanike. To je tudi storil, — in prav zdaj se vrši v Bernu v Svici konferenca laških in avstrijskih odpostancev, ki se pogajajo a tej zadevi. Italija je nasprotna vsaki zameni.... ob- mejnega prebivalstva. Očitno se godi to zaradi tistih Trentincev in Furlanov, ki bi se ne hoteli vrniti, ako bi jim to bilo tudi dovoljeno. S tern bi se izročili avstrijskemu državnemu pravdništvu. Zato je „Osrednji odbor" predlagal, naj se izvrši za- menjava v skupinah, naj prej Slovencev za tiste Italijane v zasedenem ozemlju, ki se žele preseliti v svobodno Italijo. 0 tern se vrše pogajanja. Da bi se v slučaju ugodne rešitve teh pogajanj moglo takoj pričeti s transporti naših rojakov preko Švice^ je „Osrednji odbor" že pred nekaj Casom razpo- slal vsem prizadetim županstvom okrožnice, naj sestavijo in dopošljejo točne sezname vseh obcinar- jev, ki so internirani v Italiji. Doslej ni poslalo še. nobeno županstvo takega seznairsaMi Kcr ]e mo- goče, da županstva niti ne vecio 'a seüanje prebi* vališče vseh teh internirancev, Kar je pä znano nekaterim našim rojakom, ki ..: žive cioma, — in ker je lahko §e drugih Slove \cjv interuiranih v Italiji in si žele domov, prosimo, naj nam vsakdo naznani njih ime, starost, domovinsko ob'ino in kje so sedaj internirani. Za moL\w jo letnjki med 17 do 52 leti izključeni. Ta zadeva \* zeio važna, kajti naši interniranci ob Soči srino želc domov, zato prosimo, da nam Zupanstva -jrugi rojaki do- pošljejo čim prej zaželjeneser -a^. Naslov: wOsred~ nji odbor* Dunaj 1. Bankgass ; p-irt. Vojna odskodnina in Maxari. — V obno- vitvenem odseku državnega zbora je poroč. dr. Lö- wenstein izvajal, da se vidi iz vedenja vlade, kakor bi ne mislila priznati, da ima vsak po vojni oško- dovan državljan pravico zahtevati odškodnino. Vlada se izgovarja vedno na Ogisko, češ, ako bi se v Avstriji priznala taka pravica oškodovancem, bi po- tem Ogri ne hoteli prispevati k stroškom za povr- nitev škode. Poročevalec zahteva od vlade, da jasno pove, ali priznava oškodovancu pravico do povrnitve škode ali ne. Kakršen bo odgovor, tako bo poroče.- valec uredil svoje predloge. Vladni zastopnik je izjavil, da se vlada pogaja z Ogrsko in „da, ako sedaj pride do odškodovanja vojnih škod, potem stoji vlada na stališču, da mora cela monarhija to škodo plačevati; vlada se Še ved- no pogaja z Ogrsko." Vsled te izjave od vladne strani je nastalo \r odseku splošno ogorčenje. Vsi govorniki brez razlike strank in narodnosti so se izrekli za najodločnejši nastop, celo vsenemec Malik. Povdarjalo se je, da je brez vsakega pomena imeti ozire do Mažarov, kajti ti nočejo prispevati k stroškom. To je izja\J ogrski finančni minister v zbornici ob splošnem pri- trjevanju celega parlamenta. Mažarom je še ljubše, ako so oškodovani Rumuni, Rusini in Slovaki, ker tako slabč njihove moči; enako je Mažarom po vo- lji, ako Avstrija slabi, ker s tern vedno bolj raste mažarska premoč. Oziri do Mažarov so naravnost neumnt, ker vsled teh le raste mažarska ošabnost. Nemški poslanci so povdarjali, da bi bilo naravnost nemoralno, ako bi država ne pomagala oškodovan- cem, in svarili vlado pred posledicami njene malo- marnosti, kajti obmejni narodi, ki so vsled vojne trpeli, bi morali naravnost odpasti od države, ako jih država v tej bedi pusti. Sklenilo se je vsled tega soglasno, da se preide v specialno debato za- konskega načrta glede na stališče vlade. Vojna poročila. Na ital i jan s kern bojišču se je italijan- ska ofenziva polegla, ne da bi bila dosegla kaj uspehov. Vršijo se tarn le manjši boji. Na za padu, to je na Francoskem se pa vrše siloviti boji, kjer z velikanskimi armadami prodirajo ra treh mestih Angleži, Francozi in Amerikanei. Hindenburgova črta je prebita. Nemci se umikajo. V Macedoniji so zavezniške čete prodrle bolgarsko fronto in stoje na bolgarskih tleh. Bol- ^arska armada je razbita. Bolgar^ja je sklenila z entento premirje» V šestih letih je Bolgarija le v tretji vojn% naj prej proti Turčiji, potem proti Srbom, zdaj pa se je že tretje leto bila z nami proti našim sovražnikom. Po dolgi dobi vojevanja, utrujena in izčrpana, je sled- svoji mi govori v Gorici, Št Petru, Podgori, Mirnu, na Sv. Gori, v Kobaridu, Bovcu, in morda še kje, in povsod za njim so vstajala društva in vscvetele naše organizacije. Tudi on je bil naš branitelj in podpiratelj, on, ki je imel srce za vse in ni izklju- čeval nobenega. Pobebno med svetovno vojsko je imel dr. Krek največ sreä za naše goriške begunce. On je dal v Ljubljani pod svojo streho zavetja wGo- riški posredovalnici za begunce* in naši »Centraini posojilnici". On je bil tisti, ki je skrbel za naše be- gunce po barakah in jlm tarn pomagal do strokov- nega pouka, on je bil, ki je drugod pripomogel na- šim Slovencem do begunskih podpor. Ranjki dr. Krek je Ijubil goriške Slovence in je skrbel za nje. In zdaj ga ni več, v torek bo leto dni, odkar ga je zakrila hladna zemlja. A on in njegov grob ostaneta nepozabljena! Pred par meseci so v St. Janžu uzidali in razkrili spominsko ploščo na nisi, kjer je izdihnil svojo plemenito dušo. Slovenci in Hrvati, Čehi in Poljaki so pohiteli tja, da počastijo spomin tega velikega moža. Enako so zastopniki teh narodov ob priliki ustanovitve „Narodnega Sve- ta" v Ljubljani položili tarn dragocene vence na njegov grob. In zdaj ob priliki njegove smrtl hitijo zopet vse naše misli k njemu in se združujejo na njegovem grctu v molitvi zanj in za prihodnjost slovenskega naroda. Mislim, da bo ta dan gorela lučka na njegovem grobu in da bo marsikateri cvet položen nanj; a tc vem, da nad njegovim grobom vstaja velika luč, in da v svitu te luči prihaja s cvetjem odeta Jugoslavija! Janez, Ti si jo v duhu že videl prihajati, mi jo pa čakamo, da jo sprejmemo v resnici. Čakamo jo složni in mirni, kakor si nas Ti učil. Tvojih nau- kov in načel se hoCemo držati, zato počivaj — v miru! njič podlegla, potem ko je v solunskem ozemiju dolgo časa zadrževala in vezala Čete nasprotnikov. Zdaj se je udala in zaprosila za piemirje. Premirje se )e sklenilo in zato so vse vojaške operacije med Bolgarijo in entento ustavljene. Kako bo to vplivalo na svetovni položaj, ni mogoče še danes povedati, ali vsekako stojimo pred dnevi, ki nam prinesejo važne dogodke. V Palestini so Angleži porazili Turke iu ˇjeli kakih 40.000 ujetnikov. Angleži so zasedli Na- zarei, Hajfo in Akko in prodirajo dalje. Politične novice. Avstrijski državni zbor se je sešel 1. oktobra na Dunaju. Ministerski predsednik Husarek je imel svoj veiiki govor, kjer je dolgo razpravljal o apro- vizacijskem vprašanju; položaj je sicer resen, a ne kritičen. V političnem delu svojega govora je sicer pripoznaval avtonomijo narodov, a ne da bi pri tern razvil kak poseben program ali določene ideje, kako si on misli rešitev posameznih vprašanj. Podal je k vsemu le okvir, ne da bi se videlo, kakšna podoba je v njem, tako da ni bil njegov govor ni- kakor zadovoljiv. Cehi so ugovarjali, šum je bil velik, ogorčenje pri Slovanih veliko. Slovanski po- slanci so stavili razne interpelacije; posl. Gostin- č a r zaradi policijske ustavitve lista »Jugoslavia*; posl. Korošec zaradi agitacije nekega žandarma proti majniški deklaraciji; poslanec Roškar zaradi postopanja okrajnega komisarja Seidlerja v Mariboru in zaradi zapostavjjanja Slovencev v pisarni vojno- žitnega urada v Ljubljani, poslanec VerstovŠek za uvedbo slovenskih imen v gruntne bukve na Spod. Štajerskem, in glede rekvizicij živine na Šta- jerskem. Kako se dogodki v državnem zboru nadalje razvijajo, kako se bodo tarn obravnavala in reševala naša slovanska vprašanja, o tem podamo popolnejŠo sliko našim čitateljem prihodnjič. Jugoslovansko vpraianje in Mažari. — Grof Štefan Tisza je zadnje tedne prehodil Bosno in Hercegovino, da bi pridobil zastopnike narodnih strank za to, da bi se Bosna in Hercegovina priklo- pila Ogrski. A tarn so politiki in zastopniki vseh narodnih strank soglasno odklonili ogrsko rešitev ju- goslovanskega vprašanja. Bosenski Hrvati, Srbi in Slovenci so Tiszt izročili spomenico, v kateri zah- tevajo zedinjenje vseh jugoslovanskih dežel v samo- stojno državo. Tako je bilo vse potovanje grofa Tisze zastonj, če tudi je hodil okoli v uniformi av- strijskega polkovnika in se vozil v avtomobilu, ki je bil okrašen s hrvatskimi zastavicami. Pa velik apetit ima ta možl Kar tii dežele je hotel pridobiti Ogrski: Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Bosna in Hercegovina na] bi se direktno priklopile Ogrski, Dalmacija pa Hrvatski, vse skupaj pa naj bi bile pod ogrsko krono. Ne bo nič! Brez nas in preko nas ne bo nobeden rešil jugoslovanskega vprašanja, in tudi grof Tisza ne! Proti dr. Koroicu. — Kranjska deželna vla- da je s posebno okrožnico pozvala vsa okrajna glavarstva, naj strogo zaupno poizvedujejo, ali dr- žavni poslanec dr. Korošec res agitira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev rekvizicije. Poleg tega naj se tudi poizveduje, ali dr. Korošec pri svoj em delu za ustanovitev jugoslovanske države agitira proti «notnosti države. — Kako so ti gospodje pri kranj- ski deželni vladi vendar smešni! Čuditi se je, da imajo pri svojem delu še vedno toliko Casa, da se udajajo neumnim govoricam zlobnih denuncijantov, ki iščejo v dr. KoroŠču zarotnika zoper državo. Dr. Korošec da bi bil tako nepreviven ali nespameten voditelj, da bi agitiral zoper vojno posojilo in rek- vizicije in celo zoper državo! Pojte no! Tega niti sami gospodje pri deželni vladi ne verjamejo. Le strah jih je pred vstajujočo Jugoslavijo, pa bi zato hoteli uničiti njenega prvoboritelja! Prazno delol Jugoslavija prihaja po čisti in pošteni poti! Jugosla- vijo ne predstavlja samo dr. Korošec, ampak eel narod. Tega pa nikoli več noben ne zatre! — To naj si zapomni slavna vlada. Anglezi za zahteve Italijanov. V Londonu so priredili veliko shodov, na katerih so sklenili enako glaseče se resolucije, ki zahtevajo, naj z vsemi močmi podpirajo pravično reč Italije in naj nadaljujejo boj, dokler ne bodo zadnjega kosa ita- lijanske zemlje iztrgali sovražniku. Po Gorici steza zopet roke Italija. Laški casopisi iz kraljestva zahtevajo od Avstrije terito- rijalne odškodnine, in že se navaja imenoma poleg Trsta tudi Gorica. — Kako se to vjema z narodnim načelom in s pravico samoodločbe, ki jih ententa v enomer oznanjuje? Pribiti moramo z vso odloč- nostjo, da Gorica ni laško mesto, to priča nebroj šolo obiskujočih slovenskih otrok, to pričajo tudi zadnje volitve v mestu. Sploh pa se Gorica ne da odtrgati od njene okolice, ki je izključno slovenska. Stevilo okoliških Slovencev odtehta od daleč število Lahov, naseljenih v Gorici. A še med temi je velika večina umetno potujčenih. To pričajo Že njihova slovenska imena. Siatistika iz 1. 1915 izkazuje te-Ie številke v slovenski okolici: Št. Andrež 2330 duš, Solkan 3250, Kronberg 1546, St. Marver 375, Podsa- botin 400, Pevma 1360, St. Peter 1712, Vrtojba 1974, Bilje 2495, Miren 2157, Sovodrije 931, Podgora 2250. Ce vse te številke seštejemo, dobimo nad 23.000 samo najbližjih okoličanskih goriških Slovencev! Altroche italijanska večina! Gorica spada k Jugo- slaviji 1 r Narodni «vet. — V četrtek, dne 26. t. m. po- poldne se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca v Mariboru skupna seja zaupnikov S. K. Z. in J. D. S., v kateri se je ustanovil pokrajinski odsek Narodnega sveta za Štajersko. Jug. soc. demokratska stranka se bo povabila, da sodeluje. Naše sole. Kaj bo s slovensko gimnazijo v Gorici ? — To vprašanje postaja vedno bolj glasno in se vedno bolj ponavlja. Čemu se pripravljajo samo prostori za nemško-realno gimnazijo in za nemško realko ? Ali se misli odpreti samo te nemške sred- nje sole in pustiti naše slovenske dtjake na cedilu? Saj se je vendar od višje strani zagotovilo, da se odprejo vse tri gimnazije v Gorici hkratu! Odločno protestiramo proti temu, da bi se odprla samo nem- Ika gimnazija in ne tudi naša slovenska. Slovenci smo v deželi v večini, in zato bi bilo treba poskr- beti najprej za slovensko gimnazijo! Nemška gimna- zija je v naši deželi stara krivica, ki bi se morala enkrat za zmiraj izbrisati! Zahtevamo, da se pro- stori za slovensko gimnazijo čim prej urede in Sole v najkrajšem času odprejo! Mladina čaka na to! Dovolj krivic smo v tem vojnem času glede šol že pretrpeli. Slovenci, ki smo v tej vojski vse zgubili in največ žrtvovali, smemo pač zahtevati, da se nas vsaj za peščico Nemcev, ki so tujci v deželi, ne zapostavlja! Če bi se res pravočasno ne mogli pri- praviti prostori za slovensko gimnazijo, tedaj naj se pouk slov. gimnazijeev vrsti s poukom nemških v poslopju nemške gimnazije. A nikdar ne, da bi naši Slovenci ostali brez sole! Zahtevamo hitro otvoritev slovenske gimnazije in pa, da se konvikt za slovenske dijake takoj uredi! Preč z dvojno me- ro in s staro krivičnostjo! P. I. — Po sktepu lista smo zvedeli na mero- dajnem mestu, da se brezdyomuo otvori slov. gim- nazija v centr. semenišču in slov. drž. konvikt v vili Engel (ul. Soškega mosta) in sicer tu le začasno, dokler se slov. Alojzijevišče ne popravi. Pričetek šolskega leta se namerava s 1. nov. Danes odpotuje na Dunaj dr. Bourquard v zadevi opreme konviktov. Ravnateljstvo c. kr. moikega učiteljiiča slovenskega v Gorici se je zopet preselilo v svoje stare prostore v S. G regorčičevem Do- rn u (v Vozniški ulici). Zglasitve za vstop v letnike ali v pripravnico naj se prijavijo — radi potrebnega pregleda — do dne 15. oktobra t. 1., za sedaj kar z dopisnico. Učiteljičču bo tudi priklopljena, kakor prej, petrazredna deška ljudska Sola „Solskega doma", v katero se pa bodo sprejemale v vpoštevanja vrednih okoliščinah tudi deklice. Začetek pouka (najbrž proti koncu tega me- seca) se pravočasno natančneje naznani na tem mestu. — Za vsa druga potrebna pojasnila se je obrniti, ustno ali pismeno, naravnost do ravna- teljstva. Pri le-tem naj se zglase tudi vse gospodinje all gospodarji, ki bi hoteli sprejeti gojence in licen- ce na stanovanje ali tudi hrano. Drugi slovenski časopisi so naprošeni, da ta obvestila drage volje ponatisnejo. Upisovanje šolskih otrok v „Malern Do- mu". — Vsi slovenski otroci v Gorici, dečki in deklice, naj se upišejo v slovenske sole v „Malern Dcrnu*. Upisujejo se otroci ravnotam in sicer ob ponedeljkih in četrtkih zjutraj od 8—9. ure. Sloven- ski stanŠi naj puste vsako mržnjo. katero so imeli do mestne sole, ko so jo nam usiljevali Podturnom. Zdaj bo ta sola v «Malern Domu\ zdaj je treba, da t akoj zberemo vse naše slovenske otroke. Poskrbelo se bo, da bodo otroci prišli vsak v svoj razred, ka- mor kdo pritiče, od 1.—8. razreda. — Vsi slovenski otroci v slovenske sole, niti eden naj se nam ne zgubi! Slovenski drzavni konvikt v Gorici. Prej el i smo od c. kr. vodstva begunskih postaj v Gorici sporočilo, da je za slovenski drzavni konvikt v Gorici vse potrebno ukrenjeno. Dopisi. „Goriski Straxi«! — Prejeli smo iz vipavske doline naslednji dopis: „Pač bi nas ne mogla kaka novica približno tako razveseliti kakor nas j e raz- veselil prihod zaželjenega goriškega časnika. Iinamo in čitamo tudi drugo časopisje, to je res, a kpj nas boli, kako naj si pomagamo v teh naš*h posebnih skrbeh in razmerah, za to nam more bit/ tolmač in voditelj le v Gorici izhajajoča naša „Straža". Zato prisrčno pozdravljena! Dvigaj potrte, podpiraj oma- hujoče, navdušuj malodušne, vodi naSe hudo pre- izkušeno ljudstvo v boljšo bodočnost! Boljša bodočnost? Bo li prišla ? Brezdvomno. Kakor gotovo pride za dežjem solčen dan in za Ve- likim petk )m praznik Vstajenja. Povzdigni pa svoj glas »Goriška Straža", in zakliči našemu goriškemu trpinu od izvira do izliva Soče, te krvave reke, da nam bo sezidal boljšo bodo^nost le Bog, ako mu bomo mi vsi brez razločka kot zidarji krepko po- magali, vsak po svojih močeh, vsak v svojem sta- nu. Povej nam, da nam je potreba treznosti, varč- nosti, resnosti, velike, globoke ljubezni do rodne zemlje in rodnega brata — sotrpina! Uči nas, da sloga jači, nesloga pa tlači; ne pozabi pa tudi po- vedati, da je nevednost najdražja reč na svetu, in da je domoljubna dolžnost vsakega Goričana pois- kati si in nadaljevati svojo izobrazbo s čitanjem resnih listov in z oživljenjem naših izobraževalnih društev, kakor hitro bodo razmere to pripustile. Oznanjuj nevstrašeno, da je surovo in neolikano go- vorjenje in obnašanje, grdo preklinjevanje, razni izbruhi strasti, skrajno nedostojno za omikan narod, ki si gradi samostojnost. V duhu medsebojne lju- bezni in pomoči naj pod tvojim vodstvom „Goriška Straža*, gradi Goričanom na razvalinah svoj novi dom, in prišel bo po teh resnih, bridkib/ časih dan, ko bo iznad tega doma zaplapolala naša trobojnica pod svobodnim solncem svobodnim našim potomcem. In do tega jasnega dne naprej, Goriška Straža!" Iz Bovca. — Veliko se pise in skrbi za obno- vjtev naše lepe solnčne Goriške, vendar pa med tem se ne sme pozabiti na gornji del Soške doline, ki je bil Že v mirnem času najbolj zanemarjen, po- sebno kar se tiče železnice. Veliko se je Že vrnilo našega ljudstva iz begunstva v razrušeno in opu- stošeno našo domovino. Neizmerno trpi naše ljud- stvo, ker nimamo Železnice. Kar se vdobi od apro- vizaeije, se ne more živeti, zato si mora ljudstvo drugod živeža iskati, in ako je kdo tako srečen, da kaj vdobi, mora dolgo vrsto ur na hrbtu nositi, kar potrebuje bodisi za jesti, saditi ali druge potrebne stvari. Kako se pa dovozi potrebni materjal,' ko pri- manjkuje konj in avtomobilov ? Zato potrebujemo sedaj železnico bolj ;ot kedaj poprej. Prosimo gg. poslance, da poskrbe /a železniško zvezo Sv. Lucija- Tolmin-Kobarid-Bovec-TrbiŽ. Taka Železnica bi bila tudi v vojaškem oziru velikega pomena. Zahtevamo od drzaye, da nam zgradi toliko potrebno železnico ki nam je bila že velikokrat obljubjena. Bovčani. Op. ured. To Vašo željo smo sporočili tudi na- čelstvu S. L. S., da se zanjo v dani priliki zavzame. Kam pa pridemo po tej poti! Danes so cene blaga in jestvin že tako visoke, da jih lahko imenujemo naravnosl blazne. Vsak dan poskakuje cena blagu, kar komu pade v glavo ali kolikor kdo rabi, toliko zahteva za to ali ono stvar. Kje naj vzame ljudstvo tako visoke svote denarja, da si priskrbi najpotrebnejse! AH mislite, da smo vsi milijonarji! AH ni res nikjer nobene oblasti, da bi zabranila in kaznovala te navijake cen, in nas rešila tega sleparstva in odiranjal Zahtevamo var- stva pred denarnimi lopovi, ki izmozgujejo reveže, da si kopičijo milijone! Zahtevamo varstva pred temi lopovi in kazen za te lopove! Cesarski namestnik na Goriškem. — 25. in 26. sept, je cesarski namestnik v Trstu, Fries- Skene, obiskal Goriško in Gradiščansko, da bi videl, kakšne so tukaj razmere glede aprovizacije in kako napredujejo dela glede obnovitve. Najprej je prišel v Gorico, kjer so se v pričujočnosti deželnega gla- varja, msgr. Paidutti-ja, in raznih zastopnikov vo- jaške in civilne oblasti vršili razgovori posebno o tem, kako bi se pobijala bolezen malaria in kako bi se revnejšim slojem odpomoglo i vojnimt kuhi- njami. Iz Gorice se je podal cesarski namestnik v spremstvu deželnega glavarja in drugih gospodov čez Kanal v Sv. Lucijo, Tolrain, Kobarid in Bovec. Povsod je sprejemal zastopnike oblastnij, duhovšči- ne in oseb, ki so po vojni prizadete, spoznaval njih razmere in poslušal njih želje. Tukaj je imel cesar- ski namestnik priliko videti vso bedo, ki tlači naše ljudstvo, vse podrtije, po katerih naš rod prebiva, vse gorje, ki ga je vojna razlila čez soško dolino. Je vse lepo in prav, da pridejo visoki gospodje tudi k nam kaj pogledat, lepo se slišijo iz njih ust lepe obljube, ali od samih obiskov in obljub ne bo ljud- stvo sito in od tega se tudi nobena hiša ne bo se- zidala. Ljudstvo pričakuje dejanj, tukaj je treba hitre pomoči, ker drugače ta rod popolnoma obnemore in podleže! To ljudstvo je vse izgubilo, živelo je bedno življenje v begunstvu, vse bridkosti vojske je preneslo, ali ne zasluži zato, da bi dobilo vsaj streho nad glavo, da bi ne živelo kakor žival v duplini, ali ne zasluži vsaj toliko, da si to revno življenje ohrani! Zato, g. cesarski namestnik, in vsi drugi gospodje, nikar ne pozabite svojih obljub, po- hitite, izpolnite jih hitro, ker tukaj je pomoč nu j na! Goriške novice. Kapelo na »tarem pokopaliiču, ki je gro- bišče goriških nadškofov, so pričeli popravljati. — Zemljiška knjisra c. k. okrožne in okrajne Goriške sodnije je pričela svoje redno poslovanje v svojih navadnih prostorih justične palace Via Cap- puccini št. 18. Ob jednem se naznanja, da sprejme c. kr. Go- riška okrožna sodnija takoj več stalnih pisarniških pomočnikov oziroma pomočnic. Potrebno je znanje deželnih jezikov. Prednost imajo strojepisci. Redno opremljene prošnje je nasloviti na predsedništvo c. k. okrožne sodnije v Gorici. BUeko v goriiki občini. — Vsled ukaza mestnega magistrata goriškega se mora v goriški občini od vsake krave oddati po 1 1 mleka na dan mestnemu magistratu pod kaznijo 50O0 K ali 6 mesecev zapora. Zavod za obleke v Gorici. — V vrtni ulici v Gorici v nisi »Centralne posojilnice" se je te dni odprl zavod za oblačenje ljudi. Zavod vodi g. Teodor Hribar. Da je mogoče kupiti si obleko, se je treba zglasiti v uradu, ki je za to posebej odločen in se nahaja v magistratni ulici (via Municipio) St. 17. Manj premožni dobijo tarn izkaznice A z rudečim tiskom, bolj premožni pa črno tiskane izkaznice B, na katere je treba še plačati kolekovine za edno krono. Obleke se prodajajo le proti tem izkaznicam in sicer le od 9—12. ure zjutraj. — Kakor čujemo, bodo begunci dobili obleke zastonj, ni pa še dolo- čeno kdaj. Kakor hitro se stvar ugotovi, sporočimo to našim beguncem, da bodo vedeli kdaj in kako pridejo do potrebnega oblačila. Na naslov policijskega ravnateljstva v Gorici« Zvedeli smo, da je novi policijski ravnatelj v Gorici, dr. Mlekusch, izdal ukaz naj se goriške okoličane strogo preiskuje imajo li lokalno legiti- macijo za pot v Gorico. Ne vemo, je-li bilo treba v tern oziru strogega nastopa. Ljudstvo vidi v tern le nove šikine. Kakor so meščani nujno navezani na okoličane* tako okoličani na mesto. A kar je najlepše, vemo za slučaje, da je novi g. policijski ravnatelj kaznoval prestopke proti tej naredbi, kar z zaporom in sicer kar za tri dni. To pa je že preveč! Saj gre le za prestopke, ne za zločine! Ljudje iz okolice nosijo v Gorico živež, zelenjavo in drugo. pa se jim zapira v mesto pot z legitimacijo! Vse naj gre po zlo, tudi pogine naj svet, samo da ima človek pri sebi legitimacijo, in če treba tudi v žepu na mrtvaškem odru, ker najbrž tudi pokopavali ne bodo več ljudi brez legitimacije! Gospodje, ne- hajte vendar trpinčiti naše ljudstvo, da se bo vsaj doma lahko prosto gibalo! Prosimo, postrezitet Kdo ve, kje se znajde Frančiška Okoren iz Sodražice, okraj Litija na Kranj- skem? Pred vojsko je služila v Gorici pri Kern, via dietro il Castello St. 27. In pa neka Katarina (priimek je neznan), doma blizo Cerknega, ki je pred vojsko služila pri dr. Dereani in med vojsko pri profesorju Berbuč-u, Piazza Duomo št. 9. — Morebiti bodo družabnice goriške Marijine družbe vedele, kje se nahajati ti dve osebi. Za naslove pro si: Mari j a Kern, Asparn aid. Zaya, (N. Oestr.) Flüchtlingsheim. Ljudje božji — več zmernosti! — Dovolj nas tlači vojna stiska. Vsevprek toži o pomanjkanju Živil, nedostaja nam potrebne obleke, čakajo nas veliki stroški in žrtve, predno svoje domove zopet vpostavimo. In vendar vino teče po krčmah — da je joj S Človek bi mislil, da bo.nekatere vsaj visoka cena vina spametovala. A kaj še f Vina se potoči — kakor zagotavljajo gostilničarji — veliko več sedaj, kot v mirnih časih. Ljudje božji — pamet! Če je kdaj bila zmernost na mestu, je gotovo sedaj v teh težkih časih. — Pot nezmernosti in zapravljanja vas tira še v groznejšo bodočnost! Oktober — rožnivenski mesec. Dragi go- riški Slovenci! Zopet je tu mesec oktober, mesec trgatve, mesec naših nad. Ta mesec je Cerkev po- svetila vzvišeni molitvi — sv. rožnemu vencu. Spo- minjamo se brezštevilnih ztnag, ki jih je krŠčanstvo doseglo s tem nadnaravnim mogočnim orožjem. Bili so v prejŠnjih stoletjih nad našo oČetnjavo krvavi, osodepolni dnevi. S rožnim vencem smo srečno premagali vse težkoče. Tudi sedaj krvavi nebo. — Bijejo se težki trenotki, napoČil je čas, ko se ima odločiti osoda naše domovine. Posnemajmo svoje verne pradede, oklenimo se tega orožja — sv. rož- nega venca! Ob našem povratku v domovino naj se zopet po vseh kršČanskih hišah uvede staro- davna navada skupne molitve sv. rožnega venca. Tako se zopet družine ppživijo v medsebojni Ijubezni, njihova srca se ogrejejo k čednostnemu življenju. Objednetn si izprosimo blagoslova z neba pri svojem delu, ko si snujemo lepšo in boljšo domovino ! Za gorüko okolico je preskrbelo c. kr. glavarstvo nekaj hišne (že rabljene) opreme, ki se je te dni razdeljevala po županstvih zlasti za javne urade in ustanove (šole, županstva, itd.) Razne novice. Trije bratje so se hkratu vrnili z ruske- jja ujetnistva. — Trije bratje, kmečki posestniki na Ceškem, su bill hkratu odšli na vojno in bili prideljeni eni in isti kompaniji pri 88. infanterijskem polku. Meseca maja 1. 1915 so bili vsi trije na vojni ujett v Galidji. Rusi, ki so zvedeli, da so bratje, jih niso ločili, tako da so ostali zmiraj sku- paj, dokler se niso minulo poletje vsi skupaj vrnili domov. Dne 27. avgusta so srečno dospeli vsi trije k svoji družini. Priletni stariši so doma kar ostr- meli ob njih prihodu in nepopisno je bilo njih ve- selje nad njihovo vrnitvijo. Je to pač zelo redek slučaj. Za 14 kron tobaka prejmo kadilci v Trstu, nam se pa nakaže komaj za 8 kron mesečno. Je-li to enakopravnost ? Hercegovinski tobak kot dota. Neka deklica v Bos. Brodu išče ženina; za dote bo imela 30.000 zavojčkov hercegovinskega tobaka, ki stane danes v tihotapski trgovini po 4 K zavojček. Dekle ima torej 120.000 K dote. Čeden aprovizacijski nadzornik. 14. t. m. so v Lipnici aretirali aprovizacijskega nadzornika tamošnjega c. kr. okr. glavarstva, Harnmerja, in uradnico Rigini ter njenega moža. Pri hišni preiskavi so našli v Hammerjevem stanovanju toliko živil — bele moke, masti itd. — da so jih moraii odpeljati z vozom. Hammer je bil preje zelo skromen mož, v vojni mu je pa nadzorniška služba pri okrajni aprovizaciji tako „nesla", da je postal velik gospod. Prebiyalstvo se grenko pritožuje nad krivicami, ki mu jih je prizadel ta organ c. kr. okrajnega gla- varstva. Španska bolezen se je z veliko srditostjo pojavila zlasti v Budimpcšti. Doslej so moraii za- preti že nad 15 sol. — Nad 100.000 ljudi leži bolnih Mnogo jih je tudi na tem že umrlo. Tudi v Ljublja- ni se ta bolezen močno siri. Bržkone bo tudi tarn treba sole zapreti. Bfleko na Dunaju bodo odslej dobivali ie za otroke od 2. do 6. leta. Za odrastle prodaj ati mleko je strogo prepovedano. Le oni odrasli, ki ima jo uradno izkaznico za težko bolne, bodo zamogli za naprej dobiti še nekaj mleka. Vojaki, Id služijo v bojni crti (t. j. oni, ki imajo vojnopoštno številko) se vsled višjega armad- nega ukaza ne bodo pod nobenim pogojem j.veČ oprostili. Izvzeti so le oni, katerim je višje armadno poveljstvo oprostitev ie dovolilo. Veliki goljuf$i s krusnimi kartami so prišli na sled v Berolinu. Ugotovilo se je do 13.000 ponarejenih krušnih kart. Na zatožni klopi sedi vsled tega 19 oseb. Gospodarske novice. Zelje na prodaj. — Naznanja se slavnim županstvom, da je na prodaj več vagonov zelja (v glavah). Občine, ki bi si hotele nabaviti večje mno- žine zelja, naj se za to oglase pri „GoriŠki Zvezi" v Gorici, gledališka ulica št. 20. Cena zelju je razme- roma nizka. Da ne bo žito snetljivo, treba je pred set- vijo zamoriti že na semenu kali te bolezni. Letos nimamo lastnega semena in ga je treba kupiti bo- disi izven dežele ali pa pri obnovitvenem oddelku namestništva. Temu zadnjemu je semenska pšenica že prišla in v kratkem se bo deli la na posamezne občine. Ker je pa seme nekoliko pomanjkljiyo (prišlo je iz Ogrskega), ga je treba najprej očistiti. Najboljše sredstvo proti snetljivosti je modra galica ali vitrijol, kakoršnega rabimo za škropljenje trt. V ta namen se razstopi v 100 1 vode vsaj */., kg galice. Če je raztopina preredka, ne zamori kali, če je pa pregosta, škodi lahko kaljivosti semena. V to raztopino se dene seme močit, se večkrat po- meša ter škodljive trose, ki se naberejo v obliki prahu vrhu tekočine, tu pa tarn posname. Ko se je močilo seme 1j2 do 1 ure, se tekočina odtoči in žito oblije z vodo, v kateri smo raztopili na 100 litrih 1 kg vgašenega vapna. V vapneni vodi se pusti žito 5 minut, a nato se tekočina odtoči, a žito vzame iz posode ter razgrne na zračen pod, da se čim prej osuši. Ker se nc dobi letos povsod modre galice, se rabi lahko v ta namen tudi takozvano „Bosna pasta", ki jo je dež. odbor spomladi razdeljeval za škropljenje trt proti peronospori. V ti pasti se nahaja modra galica in vapno, zato ni treba dvakratnega dela. Vendar naj se rabi mesto x/s odstotna 1 od- stotna raztopina. Tudi pri uporabi modre galice, bi se lahko vapno prej primešalo galični raztopini, vendar se pa bolj priporoca sredstvi posamezno uporabljati, ker je učinek boljši. Zadnja leta se upo- rablja z dobrim uspehom proti sneti tudi 40 % raz* topina formalina. Pol litra te raztopine se sredči s 100 litri vode in v ti tekočini se namaka seme 2 uri, med tem se včasih pomeša, nazadnje pa teko- čino odtoči in seme posuši. Imamo pa tudi še druga sredstva. Pred leti, ko nismo poznali še učinka modre galice, se ie namakalo semensko žito samo v vapneni vodi. Če nimamo drugega, rabimo vsaj to, vendar ni uspeh popolnoma gotov. Namakati je seme vsaj 2 uri. Sicer bi bilo najbolje, ako bi se semensko žito, ki ga deli namestništvo, Že pred razdelityijo namakalo, in bi se s tem kmetovalcem prihrpnila skrb, delo in mnogo posode, ki se danes tako težko dobi. Vsekakor pa naj nikdo ne seje ne- namočenega semena, da se ne bo ob žetvi kesal, kakor se je letos marsikdo. — Kotiček za vprasanja in od^ovore. 1. M. vS. — Pritožujete se, da Vam je okr. glavarstvo begunsko podporo dnevnih 4 K, ki ste jo na Kranj- skem vživali, zniŽalo na 2 K dnevno. — Odgovar- jamo, da teče delanezmožnim osebam, ki nimajo nikogar svojeev, ki bi zatnogel zanje skrbeti, brez* dvomno podpora 4 K. Berite današnji članek. — 1. K. v T. in drugim. — Kako naj se denar naj- bolj varno uporabi? Najboljše je. ž njim čimpreje dolgove poravnati, potem nalagati ga ali v blagu ali v zemljišču, ki ohrani vedno svojo vrednost. A vsekako boljše je, dati ga v kako hranilnico, ka- kor ga stiskati doma, kjer leži mrtev, brez obresti in ni varen ne pred tatovi ne pred požarom. — I. S. v Š. Vaš sin naj zasedaj obiskuje gimnazijo v Kranju. Ko se odpre slov. gimnazija v Gorici, prestopi lahko brez težkoč na goriško gimnazijo. lzdaja konsorcij .Goriške Straže'. Odgovorni urednik: Josip Vimpolšek. Tiska „Narodna Tiskarna* v Gorici. Goriška zveza gospodapskih zadrug in društev, registrovana zadru^a z omej. zavezo v Gorici uraduje v Cflrici, Gletalia ulica M. 20, I. nadstr. Člani in vlagatelji pridruženih posojilnic, ki vsled vojnih dogodkov Se niso mogle obnoviti svojega poslovanja, naj se v svojih zadevah obračajo do Goriške zveze. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri, nepozabni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod FRAN BRATINA veleposestnik dne 1. oktobra 1918 ob 7 Va uri zvečer po kratki mučni bolezni mirno v'Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bode vršil v četrtek dne 3. oktobra 1918 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Ajdovščini na domače pokopališče. Ajdovščina dne 2. oktobra 1918. Ivanka Bratina soproga Alojzij posestnik Ivanka por. Lasič Fran abs. pravnik Ernest«, por. 3Ialalan Mirko trg. akademik Marifa por. Jurea sinovi ličere Ivan Dietz zos. uridnik Henrik Lasič c. kr. dež. sod. svetnik Rudolf Malalan pos^stnik Josip Jurea not. ka, didat zoti Ulinka Brätln a sinaha, Zoraii iJBjzpua Dinan Slavica Dragica u.iuki. Evgen Rayer z„ÄaÄ zi (Gledališka ulica). Priporoca svojo veliko zalogo vsakovrstnih vin po zmernih cenah. Yin dobro staro sadno K. 4*—, 5*—, 6*50, trgovina vina na veliko A. PREBIL Gorica, via S. Antonio 13. — — — Proda se pisalni stroj (Schreibmaschine). -OBCNI ZBOR - Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, registrovane zadruge z neomejenim jamstvom v likvidaciji, sklican na dan 22. septembra 1918 ob 1072 uri predpoldne, ni bil sklepčen. Vsled tega se sklicuje v smislu pravil na nedeljo, dne 6. oktobra 1918 drug obeni zbor, kateri sme sklepati brez ozira na visokost zastopanih deleŽev, z istim dnevnim redom, in sicer: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnih računov za leta 1914 — 1917. 4. Volitev likvidacijskega odbora in nadzorstva. 5. Obnovitev nepremičnin, prodaja nepremičnin. 6. Morebitni predlogi. Člani Trgovskoobrtne zadruge se vljudno vabijo, da se važnega občnega zbora vdeleže ter se izkažejo ob vstopu z deležno knjižico ali s kako drugo izkaznico. Likvidacijski odbor. Čebelni vosek, sat ine in med kupuje po najvišji dnevni ceni JERNEJ KOPAC, Ljubljana — CELOVŠKA CESTA 90. — Podružnica ljubljanske kredirne banke v Gorici == Vrtna ulica 24. =z=: Obrestuje vloge na knjižice po 4°j0 brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem in žiro-računu po dogovoru. Kupuje in prodaj?. devize, valute, vrednostne papirje vseh vrst. Prodaja srečk razredne loterije. Finaiiclranje dob^ Eskontira menice, devize, kupone, izžreb. vrednostne pa- pirje itd. lzdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa til- in inozemska mesta. Daje predujme na vrednostne papirje in izvršuje vsakovrstna borzna naročila. obnovitev Goriške.