od neštetih japonskih letalskih bombardiranj. Gornja slika kaže čungkinških ulic po poslednjem japonskem bombardiranju
nspiikrito sovraštvo.
V angleškem parlamentu tega niso vajeni. Če je Churchill doživel na svoj tehtno utemeljeni predlog porogljiv odgovor, da »izvajanja nekaterih nasprotnikov parlamentarnih počitnic dokazujejo, da so prav njim posebno potrebne počitnice in oddih ob morju«, so morale te besede za-
vročina, je pa Churchill, pri tej priložnosti spet tr-
Poiiniria p!ačanu v gofofTn?
Tl TJ STR I
R A FTf /LTS1
ŽA MESTO
r
TN dllELO
Cei^l I JijTi
DRUŽINSKI TEDNIK
!	Živimo v dobi, ko javno mne-
| n/e nekaj velja, in zato mu je » treba odpreti oči.
i	Jean Giraudoux,
S	inženir, pesnik in diplomat
«	in	od prejšnjega tetina
«	načelnik	oodelka za informiranje	jav-
*	nosti	pri predsedstvu franc, vlade.
Leto XI.
Ljubljana 10. avgusta 1939.
štev. 32 (512)
Dom*:
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob. četrtkih. Uredništvo 9 (f
uprava v Ljubljani, MikloSičeva cesta št. '14/111. Poštni predal št. 345. Telefon St. 33-32. Račun pofitne hran. ▼ Ljubljani St. 15.393. .Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din mamk.
NAROČNINA
1!a leta 20 din, */i leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, ▼ Franclji 70 frankov v Ameriki 2*/s dolarja. Drugod »orazmerno. — Na-ročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vi&ina 3 mm in fiirlna 65mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 diu.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod 6e posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Kaj je takt?
(Gl. str. 2).
V Ljubljani, 9. avgusta.
P° kratkem zatišju sili Gdansk spet v ospredje. Pridružujejo se mu fantastični glasovi o Slovaški. Na Daljnem Vzhodu se kljub angleški kapitulaciji duhovi ne marajo pomiriti. V Madridu streljajo »veleizdajalce« na debe-°' Pri moskovskih pogajanjih dobi-vajo besedo generali.
Simptomi se množe...
Tudi če ne bi pogledali na koledar, bi uganili: bliža se druga polovica avgusta, še malo, pa bomo v septembru Kakor lani...
Kadar koli se kriza bliža vrhuncu, je svet kakor zaverovan obrača v London. Kaj misli Anglija? Kaj bo storil Chamberlain? Zakaj Churchill ne more v vlado?
Prejšnji teden je šel britanski parlament na poletne počitnice. Druga leta ni bilo to noben poseben dogodek: kratka poročila v dnevnem časopisju in »senzacija« je bila opravljena.
Letos pa ni šlo tako gladko. Pripetila se je za naše razmere nezaslišana senzacija: narodni zastopniki n‘so marali iti na počitnice in Chamberlain je moral postaviti celo vprašanje zaupnice, da je mogel poslati nadležne poslance domov. Odkod tolikšna vnema?
Bliža se druga polovica avgusta. Člani angleške spodnje zbornice na splošno sicer ne slove po tem, da bi se posebno zanimali za zapletene koledarske probleme, a nekaj jih je vendarle med njimi, ki jim avgust In september zbujata neprijetne spomine. In to so ravno tisti, ki se jim letos ni dalo iti na počitnice.
Chamberlain ne spada mednje. Voditelj tistih, ki bi bili radi ostali v Londonu, čeprav pritiska letos posebno huda
Tako sta
j;i'a skupaj dva stara nasprotnika. Podlegel je — kakor je bilo pričakovati — Chamberlainov naslednik.
Chamberlain in Churchill: dva svetova. Kadar koli se zgodi kaj važne-fia za britanski imperij, vselej svet prisluhne, kakšno stališče bosta zavzela oba najuglednejša člana britanskega parlamenta. Skoraj vselej se pokaže, da je Churchill drugačnih Misli kakor Chamberlain. In skoraj vselej dado dogodki prav opozicio-nalcu.
Tudi to pot je stal Chamberlain na drugem stališču kakor njegov mlajši in gibčnejši tovariš iz konservativne .stranke. Predsednik vlade se je odločno zavzemal za to, da mora iti Parlament na počitnice, Churchill je Pa ugovarjal, da v tako kočljivih časih, kakor nas čakajo prihodnje tedne, ljudski zastopniki nimajo pravice do oddiha. Na njegovi strani so bili
vsi laburisti in liberali in celo nekaj konservativcev. Kljub temu je Churchillov predlog propadel — kakor bi propadel Chamberlainov, če bi . moža zamenjala svoji vlogi. V angle-i škem parlamentu vladajo namreč v nekaterih pogledih podobne razmere, kakor jih srečamo ponekod v južno-vzhodni Evropi:	strankarska
disciplina je glavno.
Toda za presojo angleškega stališča do dogodkov v bližnji bodočnosti ni toliko važno, ali bo prihodnje dni britanski parlament zasedal ali ne, kakor okoliščina sama, da sta si Chamberlain in Churchill tako rekoč zmerom navzkriž. Tako očitno je že Postalo to nasprotstvo med obema Politikoma, da začenjajo nekateri ugledni listi že z vso resnostjo dvomiti, ali je res po sredi zgolj različno politično naziranje.
Chamberlain je zelo svojeglav človek. In čim bolj prihaja v leta, tem bolj stopa ta črta njegovega značaja v ospredje. K temu se pridružuje še zavest, da se je lani in letos uresničilo vse tisto, kar je napovedoval Churchill, še nikdar pa ne tisto, kar je sam obljubljal. Takšna zavest človeka podzavestno gloda, da postane nehote oseben in • ristranski.
In osebno stališče med obema konservativnima politikoma je tisto, kar se nam zdi važno za bodočo politiko britanske vlade. V debati o odgo-ditvi zasedanja spodnje zbornice ie moral Chamberlain marsikatero ostro preslišati. Tako n. pr. mu je liberalni poslanec Mander kar brez ovinkov očital, da se hoče odkrižati parlamenta samo zato, da bo lažje lete! v Monakovo. In vendar se ni predsednik vlade nad tem očitkom nič ‘preveč razburil. Churchill je govoril do-
Churchillovih dve sto
Osebno nasprotje med Chamberlainom in Churchillom. — Pomen odgoditve zasedanja britanskega parlamenta. — Zakaj Churchill ne more v vlado?
Francoska vojaška delegacija, ki se je te dni odpeljala v Moskvo. Z leve na desro: stotnik Villaume, stotnik Pierre Soviche, general Louis Valin, general Douinenc (načelnik delecacije) in stotnik Armand Krebs.
?ti bolj zmerno in obzirno in ni niti z besedico žalil Chamberlaina — a kljub temu so veljale najbolj pikre in porogljive besede Chamberlaino-vega odgovora ravno njemu. Nekateri listi so celo zapisali, da je iz predsednika vlade govorilo skoraj
ob morju«, so deti še marsikoga drugega, ne samo Churchilla.
Debata o odgoditvi parlamentarnega zasedanja je bila prav zato zelo poučna. Pokazala je dvoje:	1. da
med Chamberlainom in Churchillom ne vlada samo politično nasprotje, ampak da posega to nasprotje celo že na osebno področje, in 2. da postaja Chamberlain nervozen.
Obe ugotovitvi sta v ozki medsebojni zvezi. Predsednik britanske vlade postaja razdražljiv: to za politika ni priporočljivo. Posebno ne v današnjih časih, ko so dobri živci skoraj bolj potrebni kakor vsakdanji kruh. Nervozen pa postaja posebno takrat, ko ima opravka s Churchillom. To bi utegnilo biti nevarno britanski politiki-, kajti Churchill je po splošni sodbi najpomembnejša osebnost v sodobni britanski diplomaciji. A Velika Britanija danes ni v srečnem položaju, da bi si lahko privoščila luksus in gledala, kako eden izmed njenih najsposobnejših sinov
Maršal Rydž-Smigly govori v Krakovu ob 251etnici ustanovitve poljskih legij in poziva Poljake, naj posebno v sedanjih kritičnih časih ostanejo zvesti idejam svojega pokojnega voditelja Jožefa Pilsudskega in boju za poljsko neodvisnost
samo kritizira, namesto da bi pomagal krmariti njeno državno ladjo v varen pristan.
Zadnja debata v britanskem parlamentu je pokazala — in to je psihološki sklep iz zgornjih dveh spoznanj — da še lep čas ne moremo pričakovati, da bo Churchill stopil v vlado. Verjetno je celo, da Churchill sploh nikdar ne bo imel možnosti, sedeti s Chmaberlainom za isto mizo, tudi če bi dogodki še tako nuj no-.-terjali njegovo sodelovanje. Preveč osebno je že postalo nasprostvo med obema državnikoma — a ne po Churchillovi krivdi; to mu morajo priznati celo najbolj zagrizeni nasprotniki.
Ce bomo pa kljub vsemu doživeli v prihodnjih tednih ali mesecih vstop Winstona Churchilla v Chamberlainov kabinet, mislimo, da se ne motimo, če rečemo: to se bo zgodilo šele pet minut pred novo svetovno vojno.
Churchill seveda ne misli vreči puške v koruzo. Po njegovem bi bilo nujno potrebno, da se britanski parlament še ta mesec vrne s počitnic. Chamberlain mu je oporekel, da je parlament zasedal tudi lani v marcu, pa kljub temu ni mogel preprečiti anšlusa. Churchill je prepričan, da Chamberlainovo sklicevanje ne drži.
»Lani je bila slvar druga,« je izjavil te dni še zmerom mladostni potomec skorajda najstarejše angleške plemiške družine. »Ce bomo doživeli novo krizo, mora Chamberlain pri priči sklicati parlament. Ce ga on ne bo, ga bom pa jaz! Razposlal bom osebna brzojavna vabila — dve sto
poslancev se bo gotovo odzvalo. Dve sto poslancev, zbranih med počitnicami v Londonu, da izglasujejo resolucijo in pošljejo deputacijo k predsedniku vlade! Rad bi videl, kateri ministrski predsednik je ne bi sprejeli Ne, dežnika se ne bojim!...«
Observer
Cungkirig, začasna kitajska prestolnica, zelo i strahovito razdejanje na eni izmed i
Številke
Združene države, Velika Britanija? in Holandska so leta 1938. dobavile laponski 86%> njenega najvažnejšega! /ojnega materiala. In sicer: 77(l/o njenih vojnih letal, 99 odstotkov njenega petroleja in več ko 90°/o vseh nje-lih rud in kovin.
Leta 1938. je USA poslala na Japonsko za 13,5 milijona dolarjev (650 milijonov din) letal in njihovih de-ov. Britanska Malaja je poslala Ja-loncem 67,5% vsega svojega gumija n 92% svojega kositra. Iz Kanade io Japonci dobili polovico potrebnega jim aluminija in 91°/o niklja. Brionska Indija je dobavila Japoncem )7 odstotkov vse njihove sljude, ee-)rav Indijci zelo simpatizirajo s Ki-ajci.
V istem letu so demokratske držaje uvozile iz Japonske 82,3°/» vsega vj enega izvoza.
Morda se bo v britanskem parlamentu dobil kakšen poslanec, ki bo vprašal, v kakšni zvezi so te čudne številke z običaji mednarodnega političnega razmerja.
Stephen King-HaU (London)
Čehi na Jadranu
Prejšnja leta je prišlo na naš Jadran do 60.000 čeških letoviščarjev. Letos so meje Ceško-Moravske hermetično zaprte in Cehi niso mogli iti nikamor. Sele zdaj se je z dovoljenjem nemške državne policije pripeljalo v Split 25 Cehov.
Druga leta je šlo na tuje letovat 250.000 češkoslovaških državljanov, '
Vizija
Ljudje se najbolj boje tegale:
Kmalu po odhodu parlamenta na počitnice bo izšel v »Timesu« uvodnik, seveda brez sleherne zveze z vlado, in v njem se bo bralo, da Gdansk ni vreden vojne, zato bi se kazalo pobotati. Potem bomo slišali, da je Poljska zaprosila, naj ji pošljemo lorda Runcimana za posredovalca, in drugi dan bi se mu pridružil še naš berlinski poslanik sir Neville Henderson. Spet en dan pozneje bi jo tja mahnil sir Horace Wilson in čez kakšen dan najbrže tudi sir Fiancis Lindley. Sklepni prizor bi bil tale: vzletelo bi vodno letalo in odpeljalo v Gdansk predsednika vlade, finančnega ministra sira Johna Simona in notranjega ministra sira Samuela Hoara, zunanji minister lord Ha-lifax bi pa ostal doma v Yorkshiru.
(Iz govora liberalnega poslanca Manderja v debati o odgoditvi britanske spodnje zbornice.)
Bolgari v Moskvi
Te dni se je pripeljalo v Moskvor 25 bolgarskih poslancev, med njimi tudi podpredsednik sobranja, brat piedsednika vlade Kjoseivanova in predsednik zunanjepolitičnega odbora sobranja.
Poslanci so prišli na kmetijsko razstavo, pri tej priložnosti si bodo pa ogledali tudi glavne kmetijske predele sovjetske Rusije. V Moskvi poudarjajo prijateljski značaj obiska.
Oboroževanje
»Ameriško društvo za proučevanje gospodarskih podatkov« v Newyorku trdi, da so izdatki vseh držav sveta za oboroževanje poskočili od leta 1932. do 1939. za 365 •/•.
Po uradnih podatkih, ki jih je zbralo omenjeno društvo, je Velika Britanija lani izdala za oboroževanje 50 milijard din, Francija prav tako 50 milijard, Nemčija 200 milijard, Italija 25 milijard, Japonska 85 milijard, Rusija 260 milijard in USA 51 milijard.
Po letošnjem proračunu misli Rusija izdati za oboroževanje 40 milijard rubljev, t. j. okoli 600 milijard din.
Umreti ali živeti?
Nekoč so ljudje umirali za čast in za srečo svojega naroda, a mi moramo za isti cilj živeti in delati.
Karel Havliček (1821—56),
o«V Češkega časjdknr^ua, kritik in prevajalec
Živlienie piše romana...
Žalostna usoda naspol slepega dekleta
Beograd, avgusta.
Zdravje je največje bogastvo, pravi znani pregovor. Če ga dobro premislimo, šele spoznamo, kako resničen je. Hudo je, če človeka muči nevarna bolezen, slepec vam bo pa povedal, da je najhuje živeti v večni temi. Na žalost je veliko ljudi slepih, eni sploh še nikoli niso videli belega dne, ker so slepi od roj6tva, drugi so pa uživali vso lepoto, ki nam jo more dati le vid, pa so oslepeli zaradi kakšne hude nesreče. Dosti slepih nesrečnežev najde vsaj nekoliko utehe med svojimi sotrpini v zavodih za slepce.
*
Pred kratkim je več časnikarjev in sodelavcev beograjske »Politike« obiskalo slepe sirote v zavodu slepih na Gunduličevem vencu. Zvedeli 60 namreč za ubogo naspol slepo 241etno Katarino in so se hoteli po bliže seznaniti z njeno nenavadno in žalostno usodo. Naspol slepa Katarina je svojim slepim tovarišicam večkrat rada brala zanimive članke iz beograjske »Politike«. Tako je v neki številki »Politike« zbudil njeno pozornost neki Članek o siroti, ki je po štiri in dvajsetih letih našla svojo mater. Na glas je prebrala žalostno zgodbo svojim zvestim slepim poslušalkam in debele solze so ji tekle po licih. Zgodba jo je
jasnost. — Angleško-poljsbi sporazum
sta podpisala v imenu obeh držav poljski veleposlanik v Londonu in angleški minister za pomorsko trgovino. Po tem sporazumu bo Anglija posodila Poljski 2 milijardi dinarjev za oboroževanje. — Položaj okrog Gdanska se je spet poslabšal. Gdanski senat hoče preklicati carinsko umijo s Poljsko in se priključiti Nemčiji. Poljaki so poslali v Gdansk protestno noto in poudarili, da takšen korak pomeni ogrožanje poljskih življenjskih interesov.
—	Na romunsko-madžarski meji je prišlo do manjših incidentov med madžarskimi splavarji na Tisi in romunskimi obmejnimi stražami. Oblasti so položaj že razčistile, zato se bodo trgovinska pogajanja med obema državama nadaljevala. — Poluradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva je priobčilo članek, ki v njem pisec obravnava stališče Italije do balkanskih držav. Poudarja, da bodo morale balkanske države v bodoče jasno izraziti svoje stališče, in sicer tudi z dejanji ne samo s besedami. — Zastopniki angleškega in francoskega generalnega štaba so odpotovali v Moskvo, da prouče vrednost ruske armade in se z ruskimi generali pogovore o skupni akciji v vojni. — Italijanska vojska ima manevre; predvsem hoče dokazati slabost trdnjavskih črt. Italijanski listi poudarjajo, da so to največji manevri, kar jih je kdaj bilo v severni Italiji. Prisostvovala jim bosta tudi italijanski kralj in Mussolini. — Predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da želi Anglija mirno rešiti spor z Japonsko, ker utegne v Evropi vsak čas priti do resnih dogodkov. — Japonska poslanika v Rimu in Berlinu sta se sestala v Italiji ob Comskem Jezeru in sta proučila vprašanje japonskega pristopa k vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo. — Japonci zbirajo vojsko okrog angleškega Hongkonga, če bodo Angleži prekinili tokijska pogajanja, bodo Japonci Hongkong blokirali. — Romunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris se bosta baje sestala na prijateljski nasvet Anglije to Turčije. Obe zaveznici polagata veliko
so jo odvedli v zavod za slepce. Nikdar več ni videla svojega očeta, ne bratca ne sestrice. Kaj se je zgodilo z njimi, ne ve.
Zdaj je preteklo že štiri in dvajset let od tistega usodnega dne, ko je izgubila svojce in vid. Revica pa že zmerom upa, da jo bodo nekoč obiskali tudi njeni dragi in ji bili na stara leta v oporo. Zaradi neprestane zagrenjenosti in žalosti so začeli komaj 24 let stari Katarini, ki še za svoje ime ne ve, siveti lasje. Samo upanje jo še priklepa na življenja Zgodba v »Politiki« ji je vlila v dušo nove nade. Njen obraz je kar sijal od sreče, ko so jo časnikarji tolažili, da se bodo tudi njej uresničile življenjske sanje, da bo morda le našla svojce. Obljubili so ji, da bodo njeno žalostno usodo popisali v časopisih. Morebiti bosta brala o njej tudi njen brat in sestra. Prav zanesljivo bosta prihitela k njej, jo ljubeče objela in vzela k sebi. Ob času nesreče sta bila namreč še majhna in niti ne vesta, da imata tako nesrečno sestrico.
v
Vselej, ko 6e spušča na zemljo mrak, sklepa roke proti nebu v zavodu, kjer vlada večna tema, naspol slepa sirota Katarina in prosi Boga, naj bi pripeljal k njej bratca in sestrico, da bi jo popeljala s seboj v lepšo bodočnost.
Novi kovanci bodo prišli v promet
16. t. m. V državni kovnici so izdelali nove srebrne 50- in 20dinarske kovance in kovance po 2 din in 0'50 din iz mešanice aluminija in brona. Iz prometa bodo vzeli stare 50dinarske kovance v šestih mesecih, kovance po 20 din, 2 din in 0'50 din pa v enem letu.
Največja draginja v naši državi je v mestu Cetinju v Črni gori, kakor poroča beograjska »Politika«. Okolica Cetinja je bogata samo na kamenju; razen mleka cetinjski okoličani ne morejo prinesti na trg ničesar drugega. Vse ostalo, kar prodajajo na trgu, morajo dovažati od zelo daleč, zato se veliki draginji ne moremo prav nič čuditi.
Smrtno se je ponesrečil v planinah pod Prisankom lSletni Srdjan Svetek, absolvent prvega letnika drž. .učiteljišča v Ljubljani. Pod Prisankovimi stenami je z drugimi turisti vred nabiral planike, pa je s približno 40 metrov visoke police strmoglavil v globino. Nesrečnež si je razbii lobanjo in je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so reševalci prenesli v Kranjsko goro in ga pri njegovem stricu županu Budineku položili	na mrtvaški	oder. Tragična
smrt pridnega fanta	je	zbudila	pri
njegovih znancih mnogo sočutja.
Na ligaškem plavalnem dvuboju na Sušaku med domačo Viktorijo in dubrovniškim Jugom je Viktorija premagala	Dubrovčane	v	plavanju	in
waterpolu. V plavanju je Viktorija premagala Jug v razmerju 60'5 proti 48'5, v vvaterpolu je pa dosegla rezultat 2:1. Po tej zmagi je Viktorija v državnem prvenstvu v vvaterpolu zasedla	prvo mesto,	na drugem	in
tretjem mestu sta pa Jadran in Jug.
Z alkoholom sta se zastrupila 51etni Josip Cesarec in lBletni Ivica Navi-jalič iz Zagreba. Dečka sta 6e tako napila žganja, da sta omedlela. Oba so odpeljali v zagrebško bolnišnico. Žalosten primer uničevalne moči alkohola.
Malarija se je razpasla v Koprivnici in njeni okolici. Obolelo je že več ko 500 ljudi. Zdaj bo društvo Gospodar-
Vročina je nekoliko pojenjala in z njo vred enoličnost najhujših ,pasjih' dni. Sedanji teden poteka v znamenju izredno uspele letalske prireditve na ljubljanskem letališču, in v znamenju gasilskega kongresa, ki se bo vršil v nedeljo in ki ga že nekaj mesecev sem napovedujejo nenavadno slikoviti lepaku V nedeljo je staro in mlado drlo na letališče. In nihče ni bil razočaran. Naša letala so delala v zraku takšne akrobacije, videli smo toliko novega na polju letalske tehnike, da nas niso zaman boleli vratovi, ker smo tako dolgo strmeli v sinje višave. Ljudje se prav za prav niso mogli odločiti, ali naj bodo bolj navdušeni ta moderne dvomotorne bombnike, ki razvijejo izredno hitrost, ali ta druge akrobacije jadralnega letala ali pa za skoke s padalom, ali kakor so po domače dejali ,z marelo'.
Ko so se zvečer vračali proti domu, se j« pletel pomenek samo o letalih, o najnovejših tipih lovcev in bombnih letal, o drznosti letalcev in o letalstvu sploh. Prireditev je res nenavadno lepo uspela in je pokazala, da je naše letalstvo na izredno visoki ravni.
Ljubljančani so letos res obdarjeni m raznimi kongresi in zanimivimi prireditvami. Še si niso dobro opomogli od zanimivosti prejšnje nedelje, že si belijo glave, kaj bodo videli prihodnjo nedeljo na gasilskem kongresu v znamenju rdečega petelina. Marsikdo, ki bi se sicer odpeljal iz Ljubljane v naravo, bo počakal doma in si ogledal gasilski kongres in pokazal tako našim vrlim gasilcem, da zna spoštovati njih požrtvovalno delo. In tako je tudi prav, kajti rdeči petelin si prav svojevoljno izbira strehe in je jpovsod nezaželen gost. Kronistka
Politični teden
Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, ki sta se pred kratkim mudila v Londonu, sta pretekli teden prispela nazaj v domovino. Odšla sta na Brdo. — Kraljeviča Tomislav in Andrej sta se Iz tujine vrnila domov in sta odšla na Bled na počitnice. Na Rakeku ju je pričakovala Nj. Vel. kraljica Marija. — Gradbeni minister dr. Krek je na sestanku JRZ v Splitu dejal, da pogajanja za sporazum potekajo kar najbolje in da lahko upamo, da bo sporazum kmalu sklenjen.
—	športni sporazum so sklenili slovenski in hrvatski nogometaši. V nedeljo je bil izredni občni zbor Hrvat-ske športne sloge v Zagrebu; pri tej priložnosti je SK Ljubljana pristopila k tekmovanju v hrvatski ligi. Poleg tega so vsi slovenski nogometaši na občnem zboru LNP odobrili stališče Zagreba, Splita in Osijeka proti športnemu Beogradu. V Zagrebu bodo zdaj ustanovili hrvatsko-slovensko nogometno zvezo. Hrvatski nogometaši in ves hrvatski tisk navdušeno pozdravljajo ta korak bratov Slovencev in napovedujejo, da bo morala uprava nogometne zveze izvajati iz te nezaupnice posledice in odstopiti. — Prosvetno ministrstvo je Izdalo pet uredb; o komercialnih šolah v Zagrebu in Beogradu in že o nekih kulturnih ustanovah.
*
Moskovska radijska postaja je pretekli teden poročala, da pri pogajanjih med Rusijo in Anglijo ne ovira baltiško vprašanje, temveč pravilno razumevanje neposrednega napada. Rusi hočejo V tem pogledu popolno
listek »Družinskega tednika1*
Kaj je takt?
TAKT	JE.
Ni prav lahko povedati, kaj je taki. Stanj imamo pač več razlag. Najnazor-nejše se začno nekako takole: »Takt j|e, če...« in potem sledi kakšen zgled m pa anekdota. Na primer tieta skorajda te klasična o mehaniku, ki so ga zaradi nekega popravila v kopalnici poklicali v hišo vladnega svetnika. Odprl je vrata kopalnice! In glej, go-•pa svetnikova leži v kadi! »Oprostite, gospod vladni svetnik!« je vzkliknil taktni možakar in brž zaprl vrata. — Potlej je znana zgodba o Nasiredinu, prvem perzijskem šahu, ki je prišel v Evropo. Pri slavnostnem kosilu, ki ga ie njemu na čast priredil takratni wa-JeSki princ, poznejši kralj Edvard VII., je visoki gost metal kosti s svojega krožnika čez rame. Princ waleški je takoj nato napravil isto.
Nasprotno od tega je pa dokazala neka zelo bogata dama, ki pri njej maso z ničimer drugim sledili razen
7.	vzgojo. Nekoč je barona Josiasa von Bunsna, ki je kot pruski poslanik užival na angleškem dvoru posebno zaupanje, povabila na čaj. Med živah-
nim pogovorom je Bunsen vzel košček sladkorja iz sladkornice s prsti namesto s kleščami. Gostiteljica je poklicala slugo in mu na glas ukazala, naj slad-kornico odnese in izprazni. Bunsen je mimo iaspil svoj čaj, potlej je pa dragoceno skodelico vrgel skozi okno na vrt. Gostiteljica je malone okamenela od groze in ni mogla niti do besede. Bunsen se ji je pa vljudno nasmehnil: »Milostljiva, ker so se moji prsti dotaknili sladkornice, je postala neporab-na, zato sem mislil, da prav tako ne boste skodelice, ki so se je dotaknile moje ustnice, nikoli več uporabljali.« To je bila učinkovita in hkrati draga šola.
Carusa so nekoč poklicali v neko zasebno družbo, da bi pel. Zahteval je za tri pesmi tisoč frankov. Gospodinja se je zgrozila zaradi visokega honorarja in je ošabno menila: »Tisoč frankov? No, dobro, naj bo. Toda pri kosilu ne bo6te ostali...« — »Oprostite, milostljiva, zakaj niste tega takoj povedali? Če bi vedel, da mi ne bo treba pri vas jesti, bi tudi za pet sto frankov pel.«
Ena bistvenih strani takta je pa v tem, da zna človek kakšno stvar obzirno preslišati ali spregledati. Goethe bi v tem pogledu lahko služil za vzor. Nekoč je šel namreč e princem Soretom, ki ga je vzgajal, v park na sprehod. Ko sta šla okrog ovinka, sta zagledala neko odlično damo z nekim gospodom z dvora. Na lepem se je dama obrnila k svojemu spremljevalcu
ganila toliko bolj, kor je bilo v njej zajeto podobno življenje kakor ga je živela ona.
Dokaj veselo je pozdravila časnikarje. Meni namreč, da ji bodo pripomogli k uresničenju njenih sanj. Ob njihovem obisku je mirno sedela v nekem kotu in pletla. Na njihova vprašanja jim je začela pripovedovati.
«
Bila je še čisto majhna, ko se je s svojimi starši, bratcem in sestrico z vlakom odpeljala na dolgo potovanje. Svoje matere se nič več ne spominja, tudi očeta ne, za bratca pa ve, da mu je bilo ime Lazar, a sestrici Milica. Lepo so se vozili; kar jih je na lepem nekaj strašno streslo. Tedaj je zaslišala pretresljiv krik svoje matere: »Katarina, Katarina!« Njen glas je utonil v vpitju drugih ljudi, in ničesar več ni mogla razumeti. Pripetila se je huda nesreča. Dva vlaka sta trčila drug v drugega. Zaman je klicala mater, nikoli več je ni videla. Ko se je prav zavedela, je videla, da je v bolnišnici. Ob njeni postelji je stal dobrodušen zdravnik in jo tolažil. Povedal ji je, da ji je mama umrla. Pozneje jo je oblekel v črno obleko. Hud udarec je zadel malo Katarino. Razen matere je izgubila tudi vid. Opotekaje je stopala za krsto svoje matere. Potlej
važnost bolgarskemu prijateljstvu in menita, da bi se ga izplačalo pridobiti.
—	Španska notranja politika je še
zmerom na šibkih nogah. General Franco se je zdaj baje odločil za vojaški direktorij. S tem bodo odstramdli iz vlade civiliste, in tako bo tudi vprašanje vzpostavitve monarhije za dalj časa stopilo v ozadje. — Vodja gdan-skih narodnih socialistov Forster je bil v soboto pri kanclerju Hitlerju v Berchtesgadenu in se je z njim raz-govarjal več ur. Sestal se je tudi z zunanjim ministrom Ribbentropom. — Angleški poslanik Strang, ki se že dalj časa mudi v Moskvi, se bo te dni vrnil nazaj v London. Njegova navzočnost je v bližnji bodočnosti baje nujno potrebna. — Angleško-japonska pogajanja v Tokiu se nadaljujejo, vendar politiki dvomijo v uspeh. —
V	Moskvo bodo povabili tudi Poljsko, da bo sodelovala na konferenci generalnih štabov. — Gdanski senat je odgovoril Poljski na njen protest, da je pripravljen razpravljati o poljskih zahtevah, zavrača pa trditev, da poljskim carinikom ovira izvrševanje službe.
Banka Baruch
II. Rue Auber, PAR1S (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune; Belgija:	št. 3064-64 Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
in ga burno poljubila. Osupel je Soret vzkliknil: »Ali ste videli, svetlost? Človek ne bi verjel!« Prijazno mu je Goethe odvrnil: »Videl sem, verjamem pa ne.«
Ko je bil Talleyrand Napoleonov zunanji minister, se je s policijskim ministrom Fouchejem zarotil proti svojemu vladarju. Napoleon si ga je zato pred zbranim dvorom skrajno brezobzirno privoščil. Ne da bi bil trenil z očmi, je Talleyrand poslušal njegovo grmenje. Med vrati je pa polglasno pripomnil: »škoda, da je tako velik mož tako 6labo vzgojen!« — Z Napoleonovo neizprosno nasprotnico madame de Staelovo je bil Talley-rand dolgo časa v prijateljskih etikih, to je imelo kajpak za posledico različne nevšečnosti. Nekoč sta se vozila z večjo družbo po Ženevskem jezeru. Nastal je veter in čoln se je začel zibati. Nobena skrivnost ni bila, da je bil Talleyrand vse prej ko pogumen in požrtvovalen. Tudi madame de Staelova je to le predobro vedela. Sklenila je Talleyranda spraviti v zadrego, zato ga je vprašala: »Kaj bi storili, knez, če bi padla v vodo?« Talleyrand ee pa ni dal ugnati: premeril je od nog do glave njeno dostojanstveno postavo in odvrnil: »Madame vendar veste, kako visoko cenim vse vaše talente. Ali hočete mar, da bi vas občudoval tudi kot pogumno plavalko?«
Njegov veliki partner, predsednik angleške vlade William Pitt, ni bil
tako duhovit, kljub temu mu je nekoč šinil v glavo dober odgovor, ko se je moral otepati netaktne radovednosti. Vplivni poslanec Taylor je bil namreč od sile radoveden. Vsakega člana vlade je naskočil z vprašanjem: »Kaj je novega?« Tudi Pittu ni prizanesel. Ko ga je vljudno zavrnil, Taylor še ni odnehal. »Prav gotovo veste kaj novega. Sicer ne bi tako na lepem oklicali vlade na Bejo. Nekaj važnega mora biti, le povedati mi nočete.« Pitt pa ni izgubil ravnotežja: »Prav imate, dragi Taylor, nekaj zelo važnega je. Sejo eem sklical nalašč zato, da ba dobil dovoljenje, da vam zaupam državne skrivnosti!« Tako se je vsiljivca odkrižal.
Tudi navada, tako rekoč na glas misliti, utegne imeti včasih prav neprijetne posledice. V času kraljice Viktorije je bil po tem znan neki lord W. Niso pa vedeli, ali je res zmerom tako raztresen, ali se pa samo dela. Nekega večera je povabil domov grede iz kluba v svoj voz svojega znanca, sira Arhibalda T. Molče sta sedela drug poleg drugega. Na lepem je začel W. gosti predse: »Grozno, zdaj bo tale dolgočasni T. še mislil, da ga bom povabil na večerjo. Težko, če se bom mogel izmazati.« Sir Arhibald je mirno poslušal samogovor, potlej je pa še sam zagodel: »0, da me W. vsaj ne bi povabil na večerjo! Njegova jedača je celo za prašiče neužitna.«
IZRABITE PRILIKO!
Naprodaj je po neverjetno nizkih cenah partija prvovrstnih šivalnih »trojev, koles, otroških vozičkov, triciklov in raznih drugih predmetov pri
nPromet'1
v	Ljubljani ( nasproti Križanske cerkve).
ska sloga razdelilo med reveže 2000 tablet kinina in s tem preprečilo Sir jenje nevarne bolezni.
Prvo lokomotivo so izdelali v tovar* ni vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu. Lokomotiva doseže hitrost 80 kilometrov na uro. Vozila bo na progi Novi Sad—Senta—Subotica. Tovarna bo zgradila še dve lokomotivi; ti dve bosta vozili na progah Novi Sad—Sombor in Novi Sad—Tomaševac.
Nenavaden samomor je izvršil Franjo Jost, mizarski mojster iz Šaren* grada pri Vukovarju. Svojo hišo je odstopil kmetu Ivanu Jakobovcu, sam 6i je pa izgovoril dosmrten užitek. V zadnjem času sta se pa začela moža prepirati. Da bi napravil konec prepirom, je Jost odšel na podstrešje in zažgal hišo. S hišo vred je pa zgorel tudi sam.
Po 24 letih bo odšel v svojo domovino Rus Sidorov. Že od leta 1915. živi v neki vasi blizu Vinkovcev v Slavoniji, zdaj se ga je pa polastilo takšno domotožje, da si je priskrbel potni list za potovanje v Rusijo. V svojo domovino bo popeljal tudi svojo družino.
HOletnico svojega obstoja je proslavilo pevsko-tamburaško društvo »Stol« v Žirovnici. Ob lepem jubileju 60 se slavljenci spomnili ustanovitelja društva Antona Kržišnika, zavednega narodnjaka. Zasluga društva »Stol« je predvsem ta, da je dalo pobudo za ustanovitev drugih naprednih in zaslužnih društev.
Nepošten bosanski prodajalec preprog je v Celju osleparil nekega inženirja in neko gospo. Od njiju si je izposodil več tisočakov in jima zastavil, kakor je trdil, veliko več vredne perzijske preproge. Ker se je inženirju zdelo prodajalčevo vedenje nekam čudno, se je prepričal o vrednosti zastavljene preproge in ugotovil, da je preproga francoski tovarniški izdelek iz bombaža, vredna samo 800 dinarjev. Policija je sleparju že na sledu.
Petelin je izkljuval oko 2 in polletnemu Ivanu Pauriču. S svojimi 6tarši je bil otrok na počitnicah v Obrajni pri Radgoni. Igra! ee je na dvorišču, pa je zašel med kokoši; na lepem je hud petelin skočil vanj in mu izkljuval levo oko. Otročička so odpeljali na kliniko v Gradec.
Pes je rešil življenje 16 letnemu Otonu Jerinu iz Zagorja. Fant je zašel v močan vrtinec in ga kopaiei niso mogli rešiti. Tedaj je skočil v vodo pes-volčjak; fant se ga je oprijel in zvesta žival je prestrašenega Jerina privlekla k bregu. Za svoje življenje se mora neprevidni kopalec zahvaliti le psu.
Neznani morilec je umoril premožnega posestnika 571etnega Janeza Hribernika in njegovo ženo v gorski vasici Sv^ Barbari pri Škofji Loki. Krva-
vi	zločin je odkrila 201etna Polona Kržišnikova, nečakinja umorjencev, ki je prišla k njima žet. Hribernikovo je našla mrtvo ob poljski poti, Hribernika pa v hiši pod posteljo. Okoličani menijo, da je zločinec moril iz maščevanja.
Orožniki so prijeli 281etnega roparja Franca Senica iz Stranic pri Konjicah. Zasačili so ga pri posestniku Žvikartu iz Št. Primoža na Pohorju, kjer se je nalival z žganjem. Izkazalo se je, da je Senič Elan Pečovnikove roparske tolpe, ki krade po Pohorju. Orožniki upajo, da bodo kmalu izsledili tudi druge člane tatinske tolpe.
Državno podjetje »Jugoslovanska celuloza« 6o ustanovili. Novo podjetje bo predelovalo les na kemičen način, izdelovalo bo nebeljeno in beljeno celulozo in bo celulozo predelovalo v končne proizvode,- Sedež novega podjetja je v Sarajevu. V tujini bo skrbelo za prodajo proizvodov posebno zastopstvo v Parizu.
Koncert slovaških narodnih pesmi bodo priredili v korist hrvatski h po-plavljeneev slovaški študenti in študentke z bratislavske univerze ki se zdaj mude v Splitu. Nastopili bodo na Bačvicah v slovaških narodnih nošah.
Vojvoda Kentski in vojvodinja Kentska bosta te dni ob svojem potovanju po Evropi prispela v Dalmacijo. Najprej bosta nekaj dni križarila ob grški obali, potlej se bosta pa nastanila v okolici Dubrovnika v vili g. Banca.
OKVIRJI
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Woltovaul.4
če i/uiatnzU ali m
mm—i■—^
. banovinski bolnišnici v Nikšiču', imajo prav nenavadnega ,sinčka1. Je', to otrok neke porodnice, sirote in ne-', zakonske matere, ki je v bolnišnici', na porodu, umrla. Zdravniki, bolniške', sestre in drugo osebje v bolnišnici so', se odločili, naj otrok ostane kar pri', njih. In taka je mali Branko Abra-', niovič postal ,bolniški sin'. Če ga kdo', vpraša, čigav je, se moško odreže:
»Bolniški.«
Vsako jutro počaka pred glavnim', vhodom v bolnišnico vse zdravnike in', Jih lepo pozdravi, potem šele steče na', vrt k igranju. In tako je mala sirota', postal ljubljenček vseh zdravnikov in' bolnikov.	!
■*** ;
Ali so moderni klobuki res tako: drzni in nenavadni? Menda bo to že\ držalo, kajti te dni je neka Ameri-: oanka nazorno dokazala, da moderni, klobuki niso dosti drugačni kakor ko-, sarice za kruh. V neki zelo odlični: neurgorški restavraciji je velela na-: oakarici, naj izprazni košarico za', kruh, nato si jo je pa meni nič tebi', nic posadila na glavo. In glej, nihče', i}i opazil, da ima na glavi košarico', m ne klobuk. »Žalostno...« porečejo', moralisti.	;
■***
Nov način samomora je odkril neki', Angleški obupanec. Prišel je na neko', angleško letališče, se postavil pred', letalo in velel pilotu, naj požene', motor. Pilot je kajpak odklonil to', zahtevo in je šele čez nekaj minut, res čisto slučajno pognal motor. Ob-', apanea Be je v tistem trenutku z\ glavo zaletel v propeler in kajpak na mestu obležal mrtev.
***
Neki starček iz Vinkovcev se je te: dni nenavadno maščeval nad svojim mučiteljem. _ Starček je izročil po mnrtt svoje žene hišo svojemu znancu pod pogojem, da ga do smrti preživ-Ja. Sosed je pa pričel koj po sklepu Pogodbe starčka dražiti, zanemarjati m sovražiti. Užaljeni starec je počakal, da je znanec odšel nekam na obisk, potem je pa zažgal svojo hišo, sam odšel vanjo in počakal, da je zgorel s hišo vred. Če verjamete ali ne, še imajo ljudje voljo na svetu, celo voljo do smrti, posebno kadar Sre za osveto...
Letalsko zvezo med Budimpešto iu Beogradom so otvorili pretekle dni. S Prvim letalom se je pripeljala v Beograd madžarska delegacija z državnim Podtajnikom na čelu. Pri otvoritvi je ”■1 navzočen tudi jugoslovanski pe-stanski poslanik Svetozar Basic.
Junaško dejanje je izvršil srednješolec Peter čorovič iz Prokuplja. V Prokuplju in okolici je divjala tako silna nevihta, da je vihar odtrgal na železniški postaji Vojvoda Bojovič od tovornega vlaka šest vagonov. Vagoni oo začeli drveti proti Nišu, od koder je ravno vozil potniški vlak. Katastrofalno trčenje je preprečil pogumni Sestošolec; skočil je na enega izmed drvečih vagonov in ga zavrl. Njegovemu junaštvu se ima zahvaliti veliko ljudi za svoje življenje.
Na skednju je zgorel 18letni posestniški sin Ciril Hren z Verda pri Vrhniki. Na Verdu 60 se ljudje ravno razhajali z domače gasilske veselice; na lepem so zaslišali klice, da gori Hrenov skedenj. Gasilci so takoj pohiteli tja 6 svojo brizgalno in po daljšem ga-čenju zadušili požar. Med ocenjevanjem škode, ki jo je naredil ogenj, 60 pa na grozo našli med ruševinami zoglenelo truplo Hrenovega sina Cirila Na skednju je spal s svojim bra-ton Tomažem, pa 60 ga goreče ruševine pokopale pod seboj. Tomaž se je rešil, vendar je tudi on po životu hudo opečen. Za vzrok požara še ne vedo.
Ofieielno podoknico bo priredil Akademski pevski zbor Nj. VeL kraljici Mariji v poletnem dvorcu v »Suvo-boru«. Po podoknici bodo pevci priredili na Bledu slavnosten koncert v dvorani »Prosvetnega doma«. Na koncertu bodo peli slovenske umetne in narodne pesmi.
Filmskim zvezdnikom je krojil obleke naš rojak, krojaški mojster Luka Kukavičič iz Trebinja. V Ameriko je odšel kot mlad krojaški pomočnik, ▼ Los Angelesu se je pa osamosvojil; eden njegovih prvih odjemalcev je bil slavni filmski igralec Valentino, ki je priporočil dobrega krojača tudi svojim tovarišem. Kukavičič je prišel zdaj po 35 letih spet pogledat v svojo domovino.
Več ko 400 ljudi je osleparil pustolovec Jovan Andrič iz Starega Bečeja.
V	Sarajevu je organiziral nekakšno kreditno banko in začel ljudem priporočati, naj vložijo svojo gotovino v novo banko. Res mu je nasedlo veliko ljudi po Bosni in Vojvodini. Zdaj je Policija nevarnega sleparja izsledila in ga zaprla.
Z noži so se spopadli fantje v Grajski gostilni na Fali pri Mariboru. Ko so bili že vsi nekoliko vinjeni, se je vnel prepir med delavci Hrvati in domačimi fanti. Pri priči je obležal mrtev 251etni kmečki sin Andrej Lampreht iz Činžata. Pretepači so hudo ranili tudi 271etnega delavca Franca
Burjo. Moral je v bolnišnico. Orožniki so povzročitelje pretepa že prijeli in zaslišali.
Orožniki so razkrinkali tričlansko vlomilsko tolpo, ki je kradla po Gorenjskem. Največji plen 60 tatovi odnesli iz Prešernove tovarne čevljev na Blejski cesti v Kranju. Pobasali so kup usnja in kruponov v skupni vrednosti 34.000 dinarjev. Gospodar je takoj zasumil tatu v svojem nekdanjem uslužbencu Alojziju Koširju s Poljan. Košir je tatvino pod težo dokazov priznal in izdal še svoja dva pomagača. Vlomilci so bili pri svojem delu zelo spretni, ker so pri vseh vlomih nosili rokavice.
7001etnico minoritskega samostana v Ptuju so proslavili Ptujčani pretekli teden. Svečanost so zaključili v nedeljo z velikim sprevodom po mestu in svečanimi cerkvenimi opravili. Svoje spoštovanje je izkazalo očetom minoritom tudi ptujsko sokolstvo z udeležit-vijo v slavnostnem sprevodu.
VI. obrtniško razstavo jo priredilo Društvo slovenskih obrtnikov v Št. Vidu v meščanski šoli. Razstavo je odprl g. ban dr. Marko Natlačen. S svojo vsakoletno razstavo šentviški mizarji širijo svoj sloves po vsej naši državi in si pridobivajo čedalje več novih odjemalcev in naročnikov. Razstava bo odprta do 20. avgusta.
Najmanjši potnik, kar so jih prevozila jugoslovanska potniška letala, je zanesljivo 41etni Milan Vukčevič, sin beograjskega odvetnika. Te dni se je s svojim očetom peljal z letalom v Dubrovnik. Med vožnjo se je prav dobro počutil, in se ob izstopu kar ni mogel ločiti od letala.
Z levico se je naučil pisati Stjepan Kolarič, ker mu je medved odtrgal desnico. Kakor smo že poročali, je medved v zagrebškem živalskem vrtu odtrgal desnico malemu Stjepanu, učencu ljudske šole iz vasi Siča pri Bjelovaru. Dečku se je zdaj rana že zacelila in učitelj ga je naučil pisati z levico. Zdaj piše z njo lepše kakor je pisal z desnico.
Novo moderno obalo bodo zgradili
Slovenski rudarji iz Nemčijo so te dni prišli obiskat svoje domove in svoje domače. Vsega skupaj jih je prispelo v Jugoslavijo okrog 400. Naši izseljenci bodo ostali v Sloveniji 14 dni. Želimo jim prijetne počitnice!
Krošnjarstvo bo odpravila beograjska občina. V kratkem bo pregnala krošnjarje z beograjskih ulic, prijela bo pa tudi otroke, ki prodajajo po nočnih lokalih cvetlice. Krošnjarji bodo morali v 6voje domovinske občine, revne otroke bo pa policija oddala v zavode.
Državno gledališče bo dobil Split v sezoni 1940—41. Doslej so si morali Splitčani pomagati z diletantskimi pi edstavami, če so pa hoteli poslušati opero, so morali povabiti na gostovanje druga jugoslovanska gledališča. Tako je v Splitu večkrat gostovala tudi ljubljanska opera. V državnem gledališču bodo najprej uprizarjali drame, pozneje pa opere.
Požar je nastal v vagonu tovornega vlaka na železniški pr.ogi blizu Bohove pri Hočah. Ogenj so zanetile iskre iz lokomotive, ker so padle na vnetljive predmete v vagonu, zlasti na namaščeni motorni kolesi dveh akrobatov, ki vsako leto nastopata na Mariborskem tednu. Gasilci so kmalu omejili požar, vendar znaša škoda okrog 100.000 dinarjev.
Letošnji pridelek pšenice je po prvi uradni oceni približno za 7 odstotkov manjši od lanskega. V žito-rodnih krajih je bila namreč žitna •letina slabša ko lani, zelo bogato je pa obrodilo žito v vardanski, vrbaski, dravski, zetski iu primorski banovini.
Trčili sta pri Kničauinu na Tisi romunska ladja »Džerdap« in naša ladja »Sisak«. Dočim je ostala naša ladja nepoškodovana in je lahko nadaljevala svojo pot, je romunska ladja ostala v Kničaniuu, da jo bodo popravili.
Velika skala je ubila 52 letnega Ivana Merčnika v kamnolomu posestnika Muršca v Zgornji Voličini v Slovenskih goricah. Delavci so razstreljevali skale; Merčnik se ob eksjjlo-
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela
ATELJE ZA SENČNIKE
v KOLODVORSKI ULICI štev. 18 — dvorišče, katerega sem
PRESELILA
v udobnejše prostore na BLEIWEISOVO CESTO št. 5, pritličje, desno, tel. 26-92, kjer bom imela možnost poleg senčnikov izvrševati tudi ostala dela za notranjo dekoracijo. Svoje študije za umetnostno obrt sem dovršila na priznani visoki šoli na Dunaju in izpopolnila svoje znanje s prakticiranjem v velikih ateljejih v merodajnih centrih za to stroko v inozemstvu. — Po pridobljenih izkušnjah in temeljitem znanju v tej stroki, sem zmožna ustreči tudi najbolj razvajenemu okusu. — Priporočam se za cenjena naročila ter zagotavljam točno in solidno postrežbo.
NELY NIKLSBACHER
atelje za senčnike in notranjo dekoracijo
ob Douavi v Novem Sadu. Uredili bodo tudi potrebne pristaniške naprave za rečno plovbo. Tako se bo Vojvodincem naposled le izpolnila davna želja po praktičnem pristanišču v gospodarskem 6redišču bogate Vojvodine.
Z vlaka j'e padel železniški kurjač Jakob Lavtar iz Strahinja na Gorenjskem. Peljal se je v službo proti Jesenicam, pa je na progi med Lescami in Žirovnico padel z vlaka. Lavtarju jo počila lobanja in je bil pri priči mrtev. Mrliča je našel na progi neki železniški čuvaj. Menijo, da se je nesreča pripetila zato, ker so bila vrata železniškega voza odprta.
V	past se je ujel nevaren tat, ki je kradel po vlakih. To je 401etni Ilija Galovič iz Županje. Z dvema tovarišema je kradel listnice in kovčege premožnim potnikom v vlaku, potlej je pa s plenom skočil z vlaka. Naposled se je vendarle ujel. Neki potnik ga je zasačil, ko mu je vlekel iz žepa denarnico. Izročil ga je orožniku, njegova dva pajdaša sta pa o pravem času skočila z vlaka in odnesla pete.
Tvorni«« za ribjo moko bo zgradila zveza ribarjev v Bački, in sicer v Ti telu, kjer je središče našega sladkovodnega ribarstva. V tvornici bodo mleli ribjo moko iz posušenih rib, ki so je morali doslej vsako leto uvoziti iz tujine okrog 50 vagonov za prašičjo krmo.
Gasilski kongres se bo vršil v Ljubljani od 13. do 15. t m. Zbrali se bodo gasilci iz vse države, na kongres bodo pa prišle tudi gasilske delegacije iz tujine. Gasilci bodo na kongresu pokazali glavne pridobitve za učinkovito obrambo proti požarom in različnim elementarnim nezgodam. Najpri-vlačnejša točka vsega kongresnega sporeda bodo tekme. Na njih bodo nastopili posamezni gasilci in gasilski roji. Tekmovali bodo v vseh panogah svoje stroke.
Prvi avtomobil na otoku Pelješcu je vosil pretekle dni. Doslej so imeli na Pelješcu slabe ceste in se tukaj ni mogel razviti avtomobilski promet. Zdaj so pa na Pelješcu popravili ceste in tako je lahko privozil prvi avtomobil. Kajpak je bila to za Pelješčane velika senzacija.
Iz ljubosumnosti je ustrelil delavee Marko Vukelič iz Slavonskega Broda mizarja Joakima Kalčiča. Sumil je, da ima Kalčič nedovoljeno razmerje z njegovo ženo, zato je izvršil krvavo dejanje. Kalčiča so odpeljali v bolnišnico; njegovo 6tanje je zelo resno.
Kat velja za dobro jed, velja tudi za dober kavni dodatek. »Pravi Franck« daje beli kavi lin, poln okut In lepo zlatorjavo barvo. Poleg tega Je zdrav, zato dodajte vedno dobro mero »Francka«, rajil več, kakor premalo I
Franck
KAVNI PRID AT EK
ziji ni o pravem času umaknil, pa ga je podrla na tla velika skala. Nesrečneža so odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl.
Modras je pičil osemletnega posestnikovega sina Ivana Bezgovška iz Trobnega dola pri Laškem. Deček je na njivi pobiral 6tiopje in modras ga na lepem pičil v roko. Dečku so zdravniki v celjski bolnišuici rešili življenje.
Bogato zlato žilo sta odkrila v svojem rudniku v Južni Ameriki dalmatinska izseljenca Miho in Andrija Fa-dič iz Komiže na otoku Visu. Brata sta se izselila v Ameriko še kot mlada fantiča. Zdaj bosta postala milijarderja, ker jima neka angleška finančna družba ponuja za rudnik okrog 5 milijard dinarjev.
Naslov evropske teniške prvakinje si je priborila Jugoslavija 6 sijajno zmago 3 :2 nad dosedanjimi evropskimi teniškimi prvaki Nemci na evropski finalni tekmi za Davisov pokal, ki jo je izvojevala na zagrebškem teniškem igrišču na Šala ti, enem največjih igrišč v Evropi. Najzanimivejša tekma se je odigrala v nedeljo po stanju 2:2 — med našim teniškim prvakom Punčecem in evropskim teniškim prvakom Nemcem Henklom.
V	napeti in zelo lepi igri je blesteče zmagal in postal naš rojak tako neuradni teniški prvak Evrope. Ta zmaga je naj večji športni uspeh, ki ga je Jugoslavija dosegla v dvajsetih letih. Po nekaj dneh počitka bodo naši mušketirji Punčec, Mitič, Kukuljevič in Pa-lada v spremstvu zveznega kapitana in trenerja VassauJfa odpotovali r Ameriko, da se konec tega meseca pomerijo še z Avstralci. Zmagovalec te tekme nastopi nato proti Američanom; kdor bo zmagal, bo obdržal Da' visov pokal do prihodnje pomladi.
Neobzirnega avtomobilista je ukrotila kmetica Veronika Macačkova iz Požeških Sesvetov. Vsak dan je vozil skozi vas z veliko hitrostjo in brez obzira podiral živino. Veronika je na pot navlekla tramov; sama je pa za drevesom s samokresom v roki čakala na avtomobil. Ko je avtomobilist odstranjeval tramove, je skočila predenj in mu pomolila pod nos račun za povoženo živino. Ker mu je grozila s samokresom, ji je avtomobilist hitro odštel potrebno vsoto in jo odkuril. Odtlej nikoli več ne divja skozi vas.
Gasilci so stavkali pred kratkim v Sisku. Ko jim je med gašenjem požara zmanjkalo vode, so prosili, naj jim jo pripelje avtomobil za škroplje-
nje ulic. Ker pa mestni župan tega ni dovolil, so gasilci pobrali svoje orodje in odšli, goreča hiša je pa do tal pogorela.
S kopjem za ribolov je zadel v srce svojega prijatelja Josip Gerbič iz okolice Daruvarja. Ko je njegov prijatelj Hrešč plaval, je Gerbič metal v vodo kopje, da bi zadel kakšno ribo. Po nesreči je vrgel kopje v Hrešča, ki mu je ravno priplaval nasproti. Kopje se je Hrešču zapičilo v srce; ranjenec je napel še vse sile, da je priplaval do brega, tam je pa kmalu umrl.
Okrog 300 kubičnih metrov lesa je zgorelo ob gozdnem požaru v gozdu grofa Thurna v Rakovcu nad Vitanjem. Ogenj je zajel približno 3 orale; gozda. Napravil je za 50.000 dinarjev škode. Požar 60 omejili gasilci šele po daljšem trudu.
Zagrebška nogometna reprezentanca je doživela proti SK Ljubljani hud po-; raz. Tekma, ki sta jo odigrali repre-; zentanci v Ljubljani, se je proti vsemu; pričakovanju končala za SK Ljubljano z rezultatom 5:0. Igra je trajala 2 X 40 minut.
Osebne ve§<i ;
Poročili so se: V Ljubljani;; g. Fran Satler, odvetnik, in gdč. Van-; da Vukova, učit. V Mariboru:; g. Josip Košar, profesor, in gdč. Zden-1 ka Vodenikova, učit.; g. Jože Kolar,;; kemik, in gdč. Ruža Kokolova, za6eb-; na nameščenka. V Teharju pri; Celju: g. Lojze Golež iz Ponikve, in; gdč. Pepca Krofličeva iz Straže pri; Teharju. V kapelici »Murka«; pod Stolom: g. Ivan Čampa, pes-; nik in pisatelj, in gdč. Melita Cučkova! iz Ljubljane. — Obilo sreče 1
Umrli so: V Ljubljani: Janez Janežič, učenec osn. šole; Marija Žagarjeva; Ludovik Černe, zlatar; Edvard Schrimpf, mestni gradbeni tehnik; Gašper Bolte; Anton Breceljnik, strojevodja drž. žel. V Celju: OClet-ni Anton Klabočnik, delavec; 771etni Andrej Vogrinc, občinski revež; Josip Savelli, poštni inšpektor; Franc Jodl, finnnčni preglednik v pok. V Mariboru: SOletni Karel Nemec, plačilni natakar; 761etna Marija Resnikova, zasebnica. V Sodražici: Ivan Levstek, trgovec in posestnik. V Slovenjem Gradcu: 791etni Franc Jero-mel, kočar. V Ribnici na Dolenjskem : Ciril Bregar. V Novi vasi pri Št. Juriju: 531etna Ana Cvetkova, dninarica. V Kranjski gori: Srd jan Svetek, dijak prvega letnika učiteljišča, V Limbušu: 24-letna Marija Kočarjeva, naša zvesta naročnica. — Naše iskreno sožalje!
naOA
Za vsak prispevek v tej rubrika plačamo 24 din
Ati zHoi UUfohUati!
Morda a« boste čudili, da se še danes dobe ljudje, lei ne znajo telefonirati. Mnogo je takšnih, celo med', poslovnimi ljudmi. Morda — ne je-; zite se, temveč odkrito odgovorite na', spodnja vprašanja — morda ste tu-', di vi med njimi.	;
1. Ali zavrtiš številko na beli! okrogli ploščici do konca, ne da bi ti! zdrknila izpod prsta?
2. Ali govoriš v telefonsko slušalko počaai in ne preglasno?
3. Ali ne držiš slušalke preblizu! ust?
4. Ali se z lahkoto upreš želji, da! bi razbila telefonski aparat, če ne prikličeš zaželjene osebe?
6. Ali se, če prvi kličeš, vljudno predstaviš, ali pa nevljudno vprašaš: «Halo, kdo tam?»
6. Ali znaš biti pri telefonu kratek in jedrnat?
7. Ali dovoljuješ svojim bližnjim, da lahko telefonirajo, čeprav sam plačuješ telefon?
8. Ali se ne zmotiš pogosto pri številki in ne kličeš dvakrat?
9. Ali se znaš telefonično pomeniti prav tako zanesljivo kakor če se pomen jkuješ osebno?
8 ,da‘: najbrže si nekoliko domišljav, sicer pa strokovnjak v telefoniranju. — J—6 ,da‘: dobro telefoniraš. — S—1 ,da': hm, če utegneš, se uči telefonirati, sicer ne boš za današnje pisarne.
Kmečka mladina
Pred nekaj tedni sem se vračala iz! Konjic. Pred menoj je šla gruča, fantov z motikami na ramah in videlo se jim je, da so nekoliko pregloboko pogledali v kozarec. Kdo bi jim zameril, kdor pozna trudapolno vinogradniško delo? Ker se je mra-čilo, sem jih morala prehiteti, in čeprav nerada, sem jih pozdravila in vsi so mi odzdravili. Šla sem dalje in srečala staro ženico, očitno beračico. Vso preplašena se jim je bližala, pozdravila in spet so ji vsi prijazno odzdravili. Kako sem se pa šele začudila, ko so drug za drugim segli v žep in ji dali vsak svoj dar, kajti bil je ravno dan izplačila.
Ženica se jim je vsa ganjena zahvalila, fantje pa, vedoč da so storili dobro delo, so pevajoč nadaljevali svojo pot. Posnemanja vredno dejanje!	Opazovalka.
»Najbolj pereč problema
Pred kratkim sem se peljala z vlakom v Zagreb. V kupeju smo bili samo trije: dva mlada, elegantno oblečena gospoda in jaz. Po pogovoru sodeč je bil eden medicinec, drugi je pa študiral tehniko.
Precej glasno sta se pogovarjala o moški modi. Po dolgi in prečej živahni debati — eden je bil namreč zelo navdušen za angleško modo, dočim jo je drugi odločno odklanjal — je vzdihnil eden izmed njiju: »Da, da, to je eden najbolj perečih problemov naše dobe! Saj moški niti ne vedo, kakšne barve mora biti kravata, če gre na primer v gledališče in da čevlji z dvojnimi podplati pristojajo samo k angleški športu#1 obleki!«...	M. L.
Nesmiselni predpisi
Pri nekem pretepu je bil ranjeni neki kmečki fant. Okrog 100 korakov od mesta napada je pa zaradi velike izgube krvi obležal na poti. Tu 60 ga. našli drugi fantje in ga odnesli v ! župnišče, kjer ga je g. župnik ma-! zilil s sv. oljem. Ker so uvideli, da.
! bo fant podlegel hudi poškodbi, so ga zaradi lažjih ugotovitev sodne komisije odnesli na prejšnje mesto, kjer je tudi izdihnit
Ali se vam ne zdi, da bi sodna komisija v ton primeru tudi brez žrtve na licu mesta lahko ugotovila dejansko stanje? I Nesrečna žrtev — bila je že pod streho — je morala umretii na cesti in ležati tam pol dneva, č« bi bilo več socialnega čuta, krščanske! ljubezni do bližnjega in pietete doi mrtveca, se kaj takšnega ne bi zgo-dilol	L. K.
Lepo prijateljstvo
S prijateljem sva šla na planine.! Komaj sva se začela vzpenjati p* grebenu, zaslišiva pritajeno govorje-< nje in kmalu nato zagledava dve damici, stari kakšnih 20 let. Bili sta prijetne zunanjosti. Pridružila sva so jima in nadaljevali smo pot v prijetnem čebljanju najinih prijateljic, kajti med potjo smo postali pravi prijatelji. Na planini smo prenočili v planinski koči. Prenočevali smo na skupnem ležišču.
Ko zjutraj vstanemo, ni bilo najinih prijateljic nikjer in ko sva hotela plačati prenočnino, ni bilo najinih denarnic nikjer in denarja kajpak tudi ne. Oskrbnik nama je povedal, da so kavalirske damice tudi ; za naju plačale večerjo, prenočišče ia ; še zajtrk, ki sva ga dobila. S prijateljem sva klavrno odšla 8 planina.
S.	L.
'	j
■
Vri:-:-;’-
»»
V”-
y .
Najdražje otroške roke
Boston, avgusta.
Eno najlepših mest mlade Amerike je Boston, zlasti v umetniškem pogledu. Bostonci imajo lepo zbirko slik, še lepšo zbirko knjig, posebno znamenit je pa njihov filharmonični orkester.
Med drugim je v Bostonu tudi neki študentovski orkester, sestavljen je iz samih mladih ljudi, pa tudi več nadarjenih dečkov je vmes. Celo dirigent je neki deček. V tem orkestru je zanesljivo najmanjše filharmonično čudo sveta, desetletni Charles de Looka.
Mladi Charles je sin znanega ameriškega rezbarja. Ze kot trileten deček je kazal izredno nadarjenost za glasbo. Znal je že igrati na klavir, na violino in na razna druga glasbila, kolikor so mu pač dopuščale njegove majhne roke.
V	filharmoničnem mladinskem orkestru igra ksilofon. Njegove nežne in rpretne roke so zavarovane za več ko 30 milijonov dinarjev. S tako visokim zavarovanjem je mali de Looka potolkel prvenstvo zavarovanja filmskih igralcev in igralk. Slavna La Jana je zavarovala svoje noge za 5 in pol milijona dinarjev, Ginger Rogers za več ko osem milijonov dinarjev, toda mali de Looka je potolkel vse s svojimi tridesetimi milijoni dinarjev.
Naj bi bilo njegovo zavarovanje veliko ali ne, vendar je izvrstna reklama za dečka, ki že zdaj zasluži ogromne vsote kot glasbenik.
Glavna ameriška plavalka Eleanor Holmova, ki je na berlinski olimpijadi niso pustili nastopiti zaradi nekega prestopka med potovanjem, se je zdaj ponudila, da bo pomagala pri zbiranju denarja, da se bo ameriška reprezentanca lahko udeležila prihodnje olimpijade
Grace Moorova je zapustila Hollywood
Pariz, avgusta. Pred nekaj dnevi so v Parizu končali filmanje prve velike filmske opere »Louisa«. V njej igra glavno vlogo Grace Moorova. Filmska podjetja doslej niso filmala oper in je bilo filmanje opere »Louisa« prvi takšen poskus. Prav zaradi filmanja te opere je pa slavna filmska zvezdnica Grace Moorova razveljavila pogodbo, ki bi ji drugače prinesla težke milijone.
Davne sanje te igralke so bile filmska opera. Pred dvema letoma, ko je gostovala v Londonu, je v Coven-Gar-
Britansko prekooceansko letalo »Cabot« je te dni otvorilo angleški prekoatlantski promet. Na sliki vidimo, kako nad Southamptonom z neke ladje črpa bencin med poskusnim poletom
denu pela naslovno vlogo v operi »Boeme«. Tedaj je izjavila časnikarjem:
»Ne verjamem, da bo film kdaj predvajal opere.«
Dve leti pozneje je pa čisto izpre-menila svoje mnenje. Med tem časom je prišlo med Grace Moorovo in hol-lywoodskimi filmskimi podjetji do hudega spora. Ravnatelji teh podjetij namreč trdijo, da je Grace Moorova preveč temperamentna in da med igro pogosto dela .prizore*.
»To je izmišljotina,« je ugovarjala Grace Moorova. »Vse ste si izmislili zato, ker nisem hotela prevzeti tistih vlog, ki ne ustrezajo mojemu okusu in moji osebnosti.
Že nekaj let jih prosim, naj mi dajo vloge, ki se podajo mojemu glasu in moji osebnosti. Vse je bilo zaman. Ta boj mi je postal zoprn, zato sem res odšla iz Holiywooda. Razveljavila sem pogodbo, ki bi mi sicer vrgla 27 in pol milijona dinarjev. Pred kratkim sem prišla v Pariz, in tu sem prevzela naslovno vlogo filmske opere ,Louisa1.«
Kakor trdi Grace Moorova, bo ta opera v veliko škodo hollywoodskim filmskim podjetjem. Ta podjetja so namreč vzela v najem avtorsko pravico predvajanja posameznih oper; to pa samo zato, da teh oper drugi sploh ne predvajajo. Uvedba novih filmskih oper jim je zato povzročila veliko škodo. Grace Moorova se je tako maščevala nad Hollywoodom.
Dobra kupčija
Pariz, avgusta.
Mojstri francoske šole iz Barbisona, njih dela so postala pozneje tako slavna, da so jih kupci odtehtavali z zlatom, so v začetku morali trpeti hudo preziranje javnosti in požirati hudo kritiko. Nihče ni hotel kupiti njihovih del. Tedaj je na lepem obiskal Corota v Barbisonu predsednik Casimir Pč-rier, ki je novo umetnost zelo cenil. Corot je pravkar končal neko gozdno sliko. Perier se je zanjo takoj navdušil in Jo je hotel kupiti. »Prav rad vam jo dam,« je menil Corot, ki je imel zdaj lepo priložnost pomagati svojim trpečim tovarišem, »a samo pod pogojem,
da plačate račun mojega prijatelja Milleta pri mesarju in peku...«
Predsednik ni pomišljal niti trenutek. »Drži,« je odločno dejal. Potlej se je v svojem vozu odpeljal v Chailly in pri mesarju in peku zahteval Milletov račun. Ko je pa zagledal oba računa, ni mogel verjeti svojim očem: prvi je znašal 33.000 dinarjev, drugi pa 21.000 dinarjev. A Perier še trenil ni z očmi; brez pomisleka je plačal visoki vsoti, ker je takoj vedel, kaj pomenita visoka računa: 12 let Millet ni mogel plačati ničesar pri mesarju ne pri peku, vendar sta pridna chaillyska obrtnika umetnike še tako spoštovala, da sta mu še zmerom naprej dajala na upanje. Danes pa ljubitelji slik plačajo za Corotovo sliko več kakor je tedaj plačal Perier; če bi Corot takrat v denarju zahteval samo 3000 dinarjev za sliko, bi se zdela slika kupcu zanesljivo veliko predraga.
šaša Guitry ne mara reklame
Pariz, avgusta.
Kakor* vemo in kakor smo brali v časopisih, se je slavni francoski pisatelj, esejist in dramatik Saša Guitry letos četrtič oženil, to pot tudi cerkveno. S svojo mlado ženico se je odpeljal na medene tedne nekam v provinco, kajpak v strahu pred vsiljivimi reporterji. Zaradi slavnega ,novoporo-čenca1 so pa francoski novinarji prelili že mnogo črnila in tudi — bencina. Kar venomer so za petami ljubljencu pariškega občinstva.
Ko je te dni neki novinar naposled odkril sled za pobeglim Guitryjem, vdrl v njegovo stanovanje in ga hotel fotografirati, se je Saša razburil in se zadrl nad njim;
»Nesramno je tako predrzno vdirati v moje zasebno življenje!«
»Maestro, menil sem pač, da vi sploh nimate zasebnega življenja!* se je prisebno odrezal mladi novinar.
Saša, vselej dovzeten za dober dovtip, se je široko nasmehnil, dovolil novinarju, da ga je fotografiral z njegovo mlado ženico in celo lastnoročno napisal na sliko posvetilo.
Vrednost Shirley Templove v zlatu
Hollywood, avgusta.
V	Holly\voodu so pred kratkim izračunali, da je Shirley Templova 142 krat več vredna kakor znaša njena teža v zlatu. Najmlajša filmska zvezda zasluži ogromne vsote denarja s svojimi filmi in je ena najbogatejših igralk ne samo v Hollywoodu, temveč na svetu sploh.
Tudi šport
Los Angeles, avgusta.
Najnovejša, zelo nevarna norčija, ki sp si jo izmislili mladi šoferji v Los Angelesu in jih zdaj išče policija, je ustanovitev dveh novih klubov. Eden se imenuje »klub stotih milj«, drugi je pa skromnejši in je zadovoljen s 85 miljami. Oba kluba sta si nadela nalogo prirejati ponoči po mestu prave avtomobilske dirke. Po ulicah drve s hitrostjo 160 km na uro, to je pa zanje normalna hitrost; zaradi takšnega divjanja je v nevarnosti njihovo življenje in tudi življenje nočnih sprehajalcev. Pri tem so vendar tako previdni, da drugih prevoznih sredstev ne puste na svoje »dirkališče« in da zaprejo stranske ceste z rdečimi lučmi. Te nočne dirke se vrše po mnenju policije najmanj enkrat na teden, a zmerom na čisto drugem koncu mesta. Doslej je prišlo pri trčenju že do dveh smrtnih nesreč. Policiji se doslej še ni posrečilo prijeti zmedene dirkače, ker jih ne more ujeti kljub temu, da ima najhitrejša motorna kolesa.
RADENSKO KOPAlliiE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez.
Julil, avgust penzion 10 dni An 750*— Vračunane : staaevenie (Izvzemi! sebe Terapije), hrana, zdravlllike takse, sekna pestreika ter pitna kura'— Zdravnika ter zdravilne kepeHI (e plačati poseke].
Obiiroe prospekte ieblte na zahteve pri Put-nlku ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Sneg po 140 letih
London, avgusta.
Iz Nove Zelandije poročajo, da je tam po 140 letih prvič zapadel sneg. Posebno visoko je zapadel v južnih predelih, kjer so mnogi kraji zaradi zametov odrezani od ostalega sveta, ker je promet ustavljen. Poginilo je tudi več tisoč ovac, in sicer zaradi mraza pa tudi zaradi pomanjka.«-* hrane.
Boj med pariškim mestnirt svetom in — otroki
Pariz, avgusta.
V	Parizu so po javnih parkih zgradili velika bombna zavetišča. Ta zavetišča so postala priljubljeno igrišče pariških otrok. Podili so se po gladkih betoniranih zavetiščih s ,skirom‘, drsalkami na koleščke, z obroči in vsemi mogočimi igračami.
Pariški mestni svet je pa naposled sklenil, da delajo otroci preveč škode v novih napravah in jim je prepovedal igrati se v njih. To je zbudilo mnogo prahu in jeze pri otrocih pa tudi pri njihovih starših. Pariški mestni svet je dobival kopice pisem. V njih so Parižani svetovali, naj postavi mestni svet posebnega paznika, ki bo sicer pazil, da otroci ne bodo delali škode, toda pariška deca naj se še nadalje neskrbno igra v parkih kakor doslej.
In glej! Pariški mestni svet je odobril to zahtevo otrok in staršev, in zdaj imajo pariški otroci spet prosto zabavo v najmodernejših francoskih pasivnih obrambnih napravah proti bombnim napadom.
Mačka s krili
Liverpool, avgusta.
Neka angleška družina je postala
popularna zaradi mačke, ki je že leto dni v njeni hiši. Pred dvema mesecema je namreč ta mačka nekoliko zbolela. Ko je pa ozdravela, so ji na lepem začela na vsaki strani pleč rasti
—	krila. Ta par kril se je doslej tako razvil, da meri v premeru celih 75 cm. Mačka seveda kljub temu še ne more leteti, ko pa teče, si pomaga tako kakor kokoši, namreč da jih nekoliko dvigne.
K francoski letalski propagandi: francoska letalska družba »Air France« je s francoskim letalskim ministrstvom priredila prtmično razstavo za letalsko propagando. Slika kaže veliki moderni omnibus, ki z razstavo potuje iz
kraja v kraj in ljudi navdušuje za sinji šport
Spomenik belgijskemu kralju Albertu so odkrili ob prekopu Kralja Alberta, ki veže Liege z Antwerpnom. Prekop je stal dve milijardi frankov. Veliko število strokovnjakov in delavcev ga je gradilo deset let.
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Marsikdo ne ve, da je osje želo celo trse od jeklene šivanke. To so slučajno znanstveno ugotovili. Neka zidna čebelica je zgradila svoje gnezdece v -la in prevlekla vhod vanj s posebno snovjo, narejeno iz zidnega prahu in svoje sline. Ta snov je bila tako trda, 'L. 3e tudi z močno jekleno šivanko 11180 mogli predreti. In vendar jo je Predrla neka osa samo s svojim koničastim želom in je v čebelino gnezdece zlegla svoja jajčeca.
Pekaterih iranskih predilnicah predejo volno angorskih koz. Delavci ■n delavke v teh predilnicah morajo ociti 13 debelin volne, toda ne z očmi, mvec s konci prstov. Oči so namreč tem primeru vse premalo zanesi j i-?’» prstov teh ljudi so pa tako t, j- ’ **a ločijo debelino volne idi za desetinko milimetra.
ne.ba francoska igralka leta /80. prvič javno uporabila žepni ooec v namen, kakršen mu je dolo-nJ?’, }.e to dvignilo pri francoskih, aristokratih mnogo prahu. ,Dobro J-QO]eni' Parižani so se tako zgra-aa so njeno kočijo obmetali z B tltmt jajci in celo razbili okna na nJent hiši...
V	Novi Zelandiji živi ptič z navadami cestnega pometača. To je ptič ,kivi‘, ki podnevi spi, ponoči pa vstane in se sprehaja. Pri tem naredi nekakšne ceste, do tri četrt metra široke. Kakor najpridnejši cestni pometač pri tem s kljunom odmeče vse smeti in papirčke, ki so mu na poti. Njegove ,ceste' so zjutraj čiste, kakor da bi jih pravkar nekdo skrbno pometel.
***
Pri domačinih otoka Malaita v južnem otočju ne sme ženska splezati na nobeno drevo, in ne na nobeno lestev. To pa zato, ker možje teh plemen ne marajo, da bi bila ženska samo za trenutek nekoliko višje od njih. Čeprav morajo ženske delati najtežja dela, si grade koče moški sami, in sicer zato, da bi pri pletenju slamnatih streh ne bile žene višje od svojih mož.
Poročni dan v Alzaciji je za ženina vse prej kakor prijeten dan. Sicer nekateri hudomušneži menijo, da poročni dan na "Vsem svetu pomeni za ženina smolo, toda to zanesljivo ni res. V Alzaciji mora pa ženin edini po poroki iz cerkve peš. Priti mora pa domov prej kakor nevesta in gostje, čeprav se ti peljejo z avtom. Kako to naredi, to prepuste njegovi
iznajdljivosti. Ko pridejo gostje domov, mora že stati sredi sprejemnice v domači obleki in jih sprejemati. Pri slavnostnem kosilu pa mora stati za stolom svoje žene in ji streči. Sam pri tem kajpak nič ne je, dovolijo mu pa, da se mu cede sline...
***
Zanesljivo poznate vsi sipo — ribo črnico. Njena značilnost je, da se pred sovražniki ovije v oblak črne barve. Še znamenitejša od sipe je pa riba garnela, ki živi v južnih morjih. Ta riba namesto črne barve spusti okrog sebe krvavordečo barvo in se tako skrije pred sovražniki.
**#
Nenavadno cvetlico imajo v Argentini v Južni Ameriki. Pravijo ji ,klepetulja', in sicer zato, ker kar venomer klepeče in ,poje‘. Njeni lističi so trdljati in se ob vsakem, še tako lahnem vetriču drgnejo drug ob drugega kakor krila hroščev. Ni čudno, da ta roža pri večernem zefirju nežno poje, v burji godrnja, le redko je pa tiho.
Najboljši farmacevti v starih časih so bili Arabci. Oni so prvi izdelovali razna zdravila po skrbno zapisanih receptih. Prve recepte so pa pisali v Bagdadu. Najstarejša lekarna v naši državi je neka lekarna v Dubrovniku.
vasi prodane na dražbi
London, avgusta.
Ta žalostni dogodek se je primeril asici Hals na Angleškem. Vas je bila amreč last mladega plemiča Dinster-wnia, ki stalno živi v Londonu. Pro-. s° bile vse trgovine, pošta in tmške delavnice. Prav tako je bilo dražbi prodanih devetnajst kmeč-"ih hiš. Tudi šolo so hoteli prodati, a so jo zadnji trenutek poklonili okraj-m šolskim oblastem.
Kmetje so zdaj v skrbeh, kaj bo z ^Jimi. Kajti lahko se zgodi, da ostanejo lepega dne brez strehe, ker še ne vedo, kaj bo novi lastnik ukrenil z "net°Vimi domačijami in kupljenim
Clark Gable je razorožil vlomilca
Newyork, avgusta.
Clark Gable se je zvečer že preoblekel v domačo obleko. Pravkar je iz kopalnice odšel v spalnico v hišnem pritličju. Carola Lombardova, njegova ^ena, se je pa odpravljala v filmski studio. V pozabljivosti je na svoji česalni mizici pustila nekaj draguljev. Clark Gable je čisto slučajno zapazil dragulje na mizici in jih je spravil v Majhno omarico v zidu.
Na lepem je zaslišal za seboj lahen šum. Hitro se je obrnil in zagledal Pred seboj moškega, oboroženega s samokresom.
»Roke kvišku!« je zavpil vlomilec. Clark Gable je dvignil roke. A že v naslednjem trenutku je skočil na vlomilca, ga razorožil in ga z močnimi udarci pobil na tla. Tedaj mu je že
prihitel na pomoč sluga in poklical policijo.
Ta dogodek pa ni filmski prizor — kakor bi morda kdo mislil — temveč se je te dni resnično pripetil v stanovanju Clarka Gabla in Carole Lombardove ne daleč od Hollywooda v dolini Svetega Ferdinanda.
Vlomilec, bil je neki brezposeln pomivalec posode, je priznal, da je premišljeno vlomil. Čakal je, da je Carola Lombardova odšla iz sobe; potlej se je pa skozi okno splazil v sobo in hotel ukrasti dragulje. Samokres, ki je z njim grozil, je pa ukradel v spalnici slavnega filmskega zvezdnika Gabla.
Ženski sta preprečili-letalski promet
Newyork, avgusta.
Sestri Rose in Maud-Ellen Littlefield iz Tulse v severnoameriški državi Oklahomi sta te dni dobili drugo bitko v svoji borbi proti letalskemu prometu v Tulsi. Postarni gospodični imata zunaj mesta, v neposredni bližini letališča, hišico in se preživljata s klavirskimi urami in z majhno restavracijo. Nikakor jima pa ni šlo v račun, da je vsako noč tik nad njihovo hišico grmelo veliko tovorno letalo. Naposled sta se pritožili pri sodišču, češ da letalo, ki leti tik nad hišo, z velikim pritiskom zraka dan za dnem rahlja temelje njune hiše.
Toda tožbo sta gladko izgubili. Vendar nista izgubili poguma. Na streho svoje hiše sta dali napraviti 14 metrov visoke drogove in med njemi napeljati vse polno bakrenih žic. Civilne letalske oblasti so vso zadevo preiskale in ugotovile, da drogovi predstavljajo veliko nevarnost za letala. Prepovedale so letalom pristajati na letališču po-
noči. Odslej so se vse mogoče oblasti obračale na obe sestri le še kot prosilci in so se sklicevale na njun smisel za napredek. A vse zaman. Kljub pregovarjanju, naj vendar dasta odstraniti drogove, sta vztrajali pri svojem.
»Moja sestra in jaz nikoli ne pošiljava pisem z letalom in se nikoli z letalom ne voziva. Zato naju sedanji položaj niti najmanj ne moti,« talto se je odrezala ena izmed sestra. In tako zdaj ne pride v Tulso ponoči nobeno poštno letalo in potniki, ki hočejo potovati ponoči, morajo to opraviti podnevi, ker ponoči gospodični Rose in Maud-Ellen tega ne dovolita.
Borba med poštarji in razbojniki
Newyork, avgusta.
V	Champagnu, v severnoameriški državi Illinois, sta pred kratkim dva maskirana razbojnika napadla poštni voz potniškega vlaka, ki je bilo v njem 560.000 dolarjev za vojaštvo.
Napad sta razbojnika izvršila takoj, ko je vlak krenil z majhne podeželske postaje. Poštar, ki je bil v vozu, je takoj dal znamenje vlakovodji, ki je pospešil vožnjo, da bi vlak čimprej privozil do naslednje postaje. Med tem časom se je pa v vozu odigrala bitka na življenje in smrt. Eden izmed napadalcev je bil ranjen in je skočil z voza. Kmalu nato so ga prijeli. Drugi •napadalec je pa s samokresom prisilil poštarja, da sta mirovala vse dotlej, dokler se vlak ni ustavil na postaji. Tam je razbojnik skočil z vlaka in planil v pripravljeni avtomobil, ki je že čakal.
Junaški poštar je rešil državno lastnino in bo za svoje pogumno dejanje odlikovan.
Novela „Družinskega tednika"
TRAJNI KODRI
Napisal Gert Gertner
»Ernest, zvečer boš šel z mojstrom še h gospe Verhalmovi. Ljubki deklet-ci morata imeti za neki šolski praznik lepo pričesko,« je dejala gospodična Mici. Vrgla mu je svežo delovno haljo in ni zapazila, da je petnajstletni vajenec zardel.
Bil je rdeč kakor mak, ko je z velikim glavnikom razburjeno česal zlatorumene lase Kitty Verhalmove in kakor v sanjah poslušal njeno čebljanje. Mojster je česal gospo Verhal-movo, Ernest pa obe deklici v oblekah iz tila; govorili sta o svojih neštetih mladih prijateljih, o Fredu, Egonu in Tomu, in kako čudovito plešejo. Kitty je komaj niirno sedela, in ko je Ernest urejal njene blesteče lase in jih zvijal v lepe kodre, se je Kitty na lepem obrnila.
»Ali znate vi tudi plesati?«
Ernest je boječe prikimal. Tedaj je skočila Kitty s stola in tekla h gramofonu. Smehljaje se je priklonila Ernestu. »Dame volijo!« je zaklicala in položila svoje nežne roke na njegove rame in zavrtela Ernesta, ki jo je gledal ves v zadregi. Gospa Verhalmova se. je samo smejala, mojster je občudoval Kittyno ljubkost, Lilly je bila pa sestri nevoščljiva zaradi njenega poguma.
Potlej je pripel Ernest v Kittyne lase še lepo cvetlico; od gospe Verhal-move je dobil čedno napitnino in na lepem je stal, da sam ni vedel kako, temni cesti. Od tega dne je ljubil Kilty Verhalmovo, dekletce, ki je z njim plesalo, Kitty. ki je pripadala
bogati mestni družbi in ki je komaj vedela, kako mu je ime.
Gospodična Verhalmova je prihajala v česalni salon, še ko je iz majhnega vajenca postal pomočnik, najboljši pomočnik svojega mojstra. Bila je zmerom vesela in živahna, rada je klepetala in se smejala. Delal ji je lepe pričeske, ko je hodila na sestanke... zmerom jo je čakal kakšen mlad gospod, zvečina v krasni kočiji ali pa v avtomobilu; za njen prvi pravi ples ji je Ernest pritrdil v lase niz majhnih biserov, ob poroki njene sestre pa krono iz rumenega cvetja.
»Jaz se ne bom nikoli poročila,« mu je tedaj pripovedovala, »imam čisto druge načrte'.«
Hotel jo je vprašati o tem š- nekoliko več, toda že je govorila o drugih 6tvareh. Nekoč je prišla vsa razburjena v česalni salon.
: Danes moram biti zelo lepa. V gledališču me bodo preiskusili. Morebiti me bodo spr jeli.« Ernest se je potrudil, da jo je kar na moč polepšal, saj je bilo to tako lahko, in šele pozneje je izvedel od njene ogorčene matere, da 6e je, ne da bi povedala doma, učila v gledališču; zdaj je pa res, bilo je neverjetno, dobila službo v mestnem gledališču s smešno majhno plačo.
Zdaj je Kitty prihajala še bolj pogosto kakor prej v česalni 6alon. Tudi večkrat se je smejala in njen 6meh je bil glasnejši kakor preje, in kadar je stresla 6vojo nakodrano glavico, je dobro vedela, kako lepo se ji to poda. Ernest jo je občudoval bolj kakor kdaj
koli poprej — drugim se je pa zdela mlado lepo dekle in nikakor ne velika gledališka igralka. Ni igrala vlog, ki si jih je želela, tudi potlej ne, ko 6i je dala svoje lase rdeče pobarvati in so bile njene obrvi samo nežna, predrzna črta nad velikimi, sanjavimi očmi.
Gospa Verhalmova je prišla v salon bolj redko in kadar je prišla, je zdihovala nad Kittyno kariero, ki si jo je čisto drugače predstavljala; pritoževala se je nad vso današnjo mladino, ki noče poslušati nasvetov svojih staršev.
Tudi Kitty je nekoliko zdihovala. Z Ernestom je včasih govorila kakor s starim prijateljem.
»Saj nima pomena, še dalje ostati pri gledališču. Saj nisem umetnica. Morala se bom poročiti in postati pogumna in skrbna žena kakor toliko drugih.«
Nekega dne je pozabila plačati. To se kajpak čisto lahko zgodi in 6amo gospodična Mici, ki je bila že dolgo blagajnica 6alona, je karajoče zmajevala z glavo. Ernest se je pa naredil, kakor da tega sploh ni zapazil. Delo mu je dobro neslo, vsi, ki so prihajali v salon, so ga imeli radi zaradi njegove spretnosti, mirnosti in njegovega takta. Salon je bil njegov, odkar je mojster prenehal delali, in ga je Ernest vzel v najem. Tedaj pa Kitty že dolgo 111 bilo več v salon, morebiti je odpotovala, čeprav je vajenec zatrjeval, da jo je večkrat videl. Ko je pa naposled spet prišla, je bila vesela in je kur sijala od sreče in zadovoljstva.
>Kar smejte se mi, gospod Ernest, postati moram 6pet brunetka. On ima rad samo brunetke... kaj naj storim?«
Ernest se ji pa ni smejal. Skrbno je česal Kittyne kodre, zlil temno barvilo na pravkar rdeče blesteče lase in nihče ni videl, da je te lase ljubeznivo božal. Kitty je videla vsako nje-
v ečkrat
nikoli
pravilno
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Kopalna obleka, ki v njej ni mogoče utoniti
Berlin, avgusta.
Neka berlinska tvornica za izdelovanje kopalnih oblek je pred kratkim napravila takšne kopalne obleke, ki se v njih ne more nihče utopiti.
Na obleki je pritrjen neke vrste pas, ki se na videz ne razlikuje od običajnih pasov. Narejen je iz tankega gumija. Na prednjem delu je pritrjena majhna cevka, napolnjena s stisnjenim ogljikovim oksidom.
Kadar je kopalec v nevarnosti, da se potopi, je dovolj, da pritisne na cevko, ki se odpre in ogljikov oksid se zlije v gumijasti pas. Pas se napihne in kopalca obdrži na površju. Takrat je podoben rešilnemu pasu, kakršne imajo na ladjah. S pomočjo tega pasu se kopalec lahko precej časa obdrži na površju. To je posebno koristna priprava za plavalce, ki radi daleč plavajo.
Nagrada za previdnost
Sydney, avgusta.
Delavstvo neke tovarne za izdelovanje žic v NewCastlu v južnem Wellsu v Avstraliji dobiva posebne nagrade od vodstva tovarne za primer, da se v tovarni ne zgodi nobena nesreča. Ta sistem so uvedli zato, ker so po avstralskih tovarnah različne nesreče pri delu na dnevnem redu. Kljub vsem varnostnim napravam, ki so drugje skoraj nepotrebne, avstralski delavci niso pokazali dovolj previdnosti pri delu, zato so se nesreče dan za dr.em ponavljale.
Tovarni za izdelovanje žic so sledile tudi druge tovarne in so uvedle sistem nagrad za pobijanje nesreč. In posrečilo se jim je število nesreč res znatno zmanjšati. Od 194 nesreč na 1000 delavcev leta 1928. se je število nesreč letos zmanjšalo na 34.
Pokrajina, ki ji vladajo nune
Rio de Janeiro, avgusta.
Nekaj braziljskih znanstvenikov se je pred kratkim vrnilo z večmesečnega potovanja po braziljskih pragozdovih. Na svojih raziskovanjih so naleteli na čudno pokrajino sredi velikanskih pragozdov. Tam prebiva okrog 400.000 ljudi, ki jim vladajo — nune. Prebivalci pragozda so potomci črncev, ki so jih pred davnim, davnim časom prodali v sužnost. Kako so mednje prišle nune, pa ni znano.
Vreme po naročilu
Newyork, avgusta
»Gospod predsednik, v septembru tega leta ne boste potrebovali dežnika,« je telefoniral Chamberlainu dr. Ambro-zius Six. Ta nenavadni znanstvenik je ponudil Chamberlainu, da bo v Angliji in zavezniških državah .delal' po naročilu lepo vreme, v državah, ki pa niso naklonjene Angliji, pa dež.
Dr. Six je poklicni dobavitelj lepeg» ali grdega vremena, če se lahko tako izrazimo. To ni nikakšen šarlatan, pač pa resen učenjak in je prejšnji mesec dobil 5.000 dolarjev, ker je na nekem dirkališču .naredil' lepo vreme, da so se lahko dirke nemoteno vršile.
Dr. Six je na peščini Long Eilanda pred množico ljudi praktično pokazal svoje poskuse. Njegovi pomočniki so pripeljali na peščino velike, težke priprave. Z njih pomočjo je dr. Six v nekaj minutah s popolnoma vedrega neba privabil vse večje in gostejše oblake, ki so pričeli naposled vse močneje rositi. Cez nekaj časa je pa s svojimi pripravami dr. Six spet oblake razpršil in posijalo je najlepše sonce.
Doslej dr. Six še nikomur ni izdal skrivnosti svojega izuma, izjavil je pa, da ga bo pričel kmalu praktično uporabljati in prodajati.
Alarm zaradi bližine Marsa
Newyork, avgusta.
Kakor znano se je zadnji čas Mars sumljivo približal materi Zemlji. To je imelo za posledico nenavadno razburjenje prebivalstva jitžnega dela New Jerseya in malo je manjkalo, da ni prišlo do podobne panike kakor lanske jeseni, ko je prebivalstvo zaradi neke šaljive reportaže v radiu verjelo, da so Marsovci napadli Zemljane.
To pot je bila stvar nekoliko drugačna. V New Jerseyu so namreč slišali samo neko sumljivo grmenje in pod vtisom lanskega strahu se jim je najbrže zdelo, da je to pot v resnici po njih. Prepričani so bili, da je grmenje v zvezi z bližino Marsa, ki se ga tolikanj boje.
Telefoni policijskih stražnic in redakcij so brneli brez prestanka. Ljudje so spraševali, od kod prihaja sumljivo grmenje in so zahtevali pojasnila, šele čez dolgo časa so ugotovili, da to prav za prav .niti grmenje ni, temveč pokanje s križarke »San Francisco«, ki je imela v bližini vaje.
govo kretnjo v ogledalu, govorila je in govorila; v vsak stavek je vpletala besedico »on« in jo ljubeče in nežno poudarjala. Zdaj se je zdelo, da je »on« tisti, ki mu je bilo posvečeno vse njeno življenje, prav tako kakor je pred kratkim živela samo za gledališče.
Ko je čez nekaj tednov spet prišla, je bila hladna, redkobesedna svojo novo naročnino je podpisala s tujini imenom, naročila je dve stekleničici parfuma, ki ju je takoj plačala, in zahtevala, naj ji narede zelo mirne kodre in po sredi prečo. Zdaj je bila videti čisto drugačna. Bila je kakor tuja dama s temnimi lasmi, z dolgočasno črto okrog bledih ustnic, dragoceni krzneni plašč je pa še povečal njeno lepoto in jo delal še bolj tujo.
Baron Balas je bil moški, ki je užival lepoto svoje žene kakor lepoto svojega konja; toda ta lepota ga ni mogla več priklepati nase kakor hitro ni biLa čisto brezhibna. S Kitty se je poročil, ker mu je bila všeč, in bi se tudi od nje ločil, če ne bi bila več tako lepa, kakor nekdaj.
Ernest je videl ogorčeno borbo, ki se v njej ženska bori proti starosti; vodil, organiziral je ta vojni [>oliod z vsemi pripomočki, ki jih je poznal. Kitty je prihajala k njemu skoraj vsak dan; dala se je masirati, polepšati, negovati na vse načine z bojaznijo ženske, ki se slara in hoče ugajali.
Leta in lela je čakal Ernest, da bo v borbi podlegla, upal je tudi, da bo v njem videla človeka in nič več frizerja. Zaman je bilo vse njegovo upanje. Šele ko se je Baron Balas ponesrečil na nekem lovu, mu je bila naposled pot odprta.
Kitty je bila tudi v svoji črni žalni obleki zelo očarljiva. Samo Ernest je videl veliko belih nitk, ki jih je moral skriti v njeni pričeski, opazil je majhne gubice, ki so pod svetlimi očmi po-
stajale dan za duem globlje. Vedel je tudi, da premoženje baronice Balaso-ve izredno hitro kopni. Nekega dne-je prišla v salon brez svojih velikih biserov in njene roke so tako močno drgetale, da jo je gospodična Mici med manikiranjem vrezala v prst. Tedaj je prvič telefonirala bančnemu ravnatelju Koderju, bilo mu je šestdeset let in ni imel ravno najboljšega slovesa. Telefonski razgovor je bil zelo stvaren in se je sukal izključno okrog papirjev, ki naj bi bili prodani, a Ernest je slišal samo mehak glas baronice Blasove, ki je prašil in zahteval od bančnika nekaj dni odloga.
Ko je Kitty drugič prišla v česalni salon, se je Ernest odločil, da bo spregovoril. Zelo l>oječe je začel govorili o svojem delu, da potrebuje mojstrico, ženo, ki bi ga mogla zastopati, ženo z okusom in odločnim nastopom, in da je že dolgo premišljeval...
Kitty ga je pogledala.
»Ali je to ženitna ponudba?« je začudeno vprašala. Ernest je skušal ujeti njeno roko. Kitty se je smejala nekoliko osupla in trudna. Potlej je vstala.
»Počakajte nekaj dni. Vaše besede moram najprej premisliti.«
Še enkrat je pogledala vprašujoče po salonu ki ga je poznala še izza svojih otroških let. Povečal se je, dobro je nesel, in namesto nekdanjega lesenega pohištva se je vse lesketalo v jeklu in 6teklu. Tukaj je bil mir, zadovoljstvo. Tam zunaj pa drug, varljiv svet, ki jo je zvabil v svoj vrtinec, in ki je bila v njem tako r.sw.'r5-na; toda to je bil svet, ki ga je poznala.
Ernest je čakal nekaj dni, čakal *«-kaj tednov, šele ko ga je gospodična Mici nekoč vprašala, zakaj se hodi soproga bančnega ravnatelja I?dderj« frizirat k njegovem konkurentu, je razumel, da ne sme nič več upati...
Za vkuhavanje kupi previdna gospodinja samo preiz-jkušene steklenice znamke REX
Križanka in uganke
KRIŽANKA ST. 27
1 23456789
Pomen besed:
Vodoravno: 1. kraj pri Ljubljani; običaj; 2. koroška pokrajina; mesto V Severni Italiji; 3. moško ime; ime umrlega filmskega igralca; 4. kraj, kjer so Turki izgubili veliko pomorsko bitko; 5. tuj spolnik; struja; oblika pomožnega glagola; 6. trgovsko mesto v Maroku; 7. poganjek; žensko ime; 8. ogljikova spojina; časovna enota; 9. tropski vihar; bog solnca.
Navpično: 1. moško ime; zaimek; 2. pripadnik gorskega naroda; zaradi tega; 3. ne mrtev; sorodnica; 4. pripadnik neke vere; 5. okrajšava za del sveta; del živalskega telesa; tuj spolnik; 6. orjak; 7. Mojzesov brat; sorodnik; 8. eden Jakobovih sinov; obrtnik; 9. narobe predlog; hr-vatska reka.
*
VRAŽA
Prvo, to je kos lesa, drugo ti prijatelj da, zveži s črko še oboje, in povej mi, kaj zdaj to je.
POSETNICA
N. KREK
Selo-Apatin
Kaj je ta gospod po poklicu? *
OPEKE
Uredi te opeke tako, da ti dajo lep rek.
*
DOPOLNILNICA OOBUIVI SUPOUAS IM
****************
OAAAAZODASAAATOK
Namesto zvezdic vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni pa pregovor.
*
OBRATNICA
LABIN
ZORAN
HUBERT
KOTOR
TIRAN
ITAKA
RASA
ORKAN
NOGE
IBAR
NIKEC
črke teh besed obrni tako, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika. *
1ZLOČILNICA PODOBNOST GRABLJE JESENICE DADAIZEM POBRATIM PROMETNIK STOPINJA NAJDENČEK DEVICA
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke (iz zadnje samo dve) in sestavi iz njih pregovor.
PRI TELEFONU JHalo, tu je Smola. Kdo pa je tam?«
»No, ali me ne poznaš? Moja sestra je vendar sestrična brata vnukinje tvoje matere.«
»Kakšna neumnost!« je vzkliknil Smola in zaprl telefon. Toda takoj je začel premišljati, kdo ga je le mogel klicati. Bil je moški glas. Toda čigav?
•
OBRATNICA IBAR — KARO — NOGE — MIZA _ OPAL — DOBA — META — BUDA — DANA — RIGA — RIMA — LENA — RADO — NULA.
Obrni črke v posameznih besedah tako, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti dajo pregovor.
ReSitve ugank is prejšnje štev. gl. 5, stolpec str, 7.
Skušajmo biti veseli!
Vsakdo izmed nas pozna ljudi, ki so zmerom dobre volje, živahni in veseli, če pridemo z njimi v družbo, veje od njih vetrič zdravega življenjskega veselja.
Poznamo pa še drugačne ljudi. Ti so zmerom žalostni, čemerni in godrnjavi. Neprestano grebejo v svoji zagrenjenosti, polni so sovraštva do ljudi in se čutijo zelo nesrečne. Takšnih ljudi ne bo nič razveselilo, zato res žive žalostno življenje.
Morebiti se redkokdaj sliši, vendar je res: vsak odloča sam, ali naj spada k prvi ali k drugi vrsti ljudi. Kaj pa sili zagrenjenca k otožnosti? Kaj ga ovira, da ni prav tako vesel in živahen kakor drugi? Nič! Zagrenjenost ni nič drugega kakor grda navada in škodljiva domišljija; od vseh mogočih domišljij je naj škodljivejša, ker ti lahko uniči vst* življenje.
Vsakdo tudi ve, da namišljena nesreča prav tako pretrese človeka kakor resnična. Vemo ttuli, da človek prav tako peša, če si domišlja, da je bolan, kakor če bi bil v resnici bolan. Vsak dan lahko vidimo, da nepotrebne skrbi, ki zanje nimamo nobenega razloga, prav tako mučijo in onesrečujejo človeka kakor prave utemeljene skrbi.
Na žalost je zelo veliko ljudi nagnjenih k^ temu, da si zmerom domišljajo kaj neprijetnega; na vse gledajo črno in iz vsake najmanjše mušice narede velikanskega slona.
Ker torej človeka lahko gane namišljena nesreča prav tako kakor resnična, ga prav tako lahko tudi samo namišljena sreča osreči in razveseli.
Zakaj torej iz majhne mušice delati ogromnega slona, ki nam potlej greni življenje? Ali ni veliko bolj pametno mušico lepo odpihniti in tako odstraniti najmanjše sence iz svojega življenja?
Domišljajmo si torej, da smo sreč-ni, saj tudi smo! Sami sebe prepričajmo, da se veselimo življenja, premagajmo svojo godrnjavost, nagne-nje k čemernosti in črpajmo veselje iz vsega. Skušajmo biti veseli, in se veselju čisto predajmo!
Pesimizem in hipohondrija nista nič drugega kakor živčnost. Povzroča ju šibka volja, kajpak tudi skrbi, neurejeno življenje, pretežko delo itd. Zato se obvladajmo, oborožimo se z močno voljo, prisvojimo si koristnega optimizma in se trdno zavedajmo svojega zdravja! Kdor ima trdno voljo, bo čisto zanesljivo našel v življenju veselje.
K življenjskemu veselju se moramo zavedno in sistematično vzgajati. Domišljujmo si, da smo srečni, dopovedujmo si kar naprej, da smo veseli in zadovoljni.
Odženimo skrbi, (e so nepotrebne, premagajmo jih, če so hude in utemeljene. Če bomo veseli in vedri, jih boniO' veliko laže premagali. Zato še enkrat: Zberimo vso svojo voljo in bodimo vsak dan in vsak trenutek veseli!
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere četrtek: Prežganka, krompir v kosih, solata. Zvečer: Ajdovi žganci z mlekom.
Petek: Mlečen riž, pečen jak. Zvečer: Kisel fižol.
Sobota: Kruhova juha, češpljevi cmoki. Zvečer: Krompirjev golaž.
Vezenje je spet v modi. Dočim je letošnja moda svilene bluze potisnila nekoliko v stran, so prišle na površje bluze iz bleščeče belega batista, ki so vanje uvezene luknjice.
Nedelja: Goveja juha z rižem, pečen krompirček, ohrovt. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava.
Ponedeljek: Sarma, kisel stročji fižol. Zvečer: Mlečen močnik.
Torek: Grahova rižota, solata. Zvečer : Krompir v kosih.
Sreda: Koruzni žganci, kumare v solati. Zvečer: Ocvrta jajca, kava.
Jedilnik za premožnejše
četrtek: Tolčena jetrna juha1, nadevana paprika v paradižnikovi omaki, krompirjev pire, kisel stročji fižol. Zvečer: Pečena cvetača2, solata.
Petek: Paradižnikova juha, sirovi cmoki, mešan kompot, suha torta3. Zvečer: Ocvrte ribe, krompir v solati.
Sobota: Goveja juha z nastrgano kašo, pečen krompirček, solata. Zvečer: Telečja glava v omaki, kakao.
Nedelja: Paradižnikova juha, ocvrti golobje, posiljeno zelje, breskov narastek*. Zvečer: Goveji jezik v omaki, kumare v solati.
Ponedeljek; Obarna juha, pražen krompir, telečja pečenka, solata. Zvečer : Palačinke, čaj.
Torek: Gobova juha, pljuorsati cmoki, kisel stročji fižol. Zvečer: Telečji zrezki, solata.
Sreda: Goveja juha, polpeti, sladko zelje, krompir v kosih. Zvečer: Grahova omaka, krompirjev kipnik s svinjino5.
Pojasnila
‘Tolčena jetrna juha: Zreži na kosce osminko kile telečjih ali svinjskih jeter in jih ocvri na masti. Ocvri tudi nekaj žemljevih rezin in 1 jajce. To in
jetra duši v kozi na zarumeneli čebuli; čez nekaj časa primešaj žlico moke; ko zarumeni, prilij juhe. To juho precedi, ubij vanjo, ko še vre, rumenjak in pridaj še trohico muškatovega cveta.
"Pečena cvetača: Zreži lepo cvetačo na več delov in jo skuhaj v slani vodi. Potlej jo odcedi in jo zloži v namazan model, kakršnega uporabljaš za kipnike ali narastke. Medtem raztopi v kozi 10 dek presnega masla, zarumeni na njem prav bledo 1 do 2 žlici moke, pridaj lh litra mleka, stepaj to nekaj časa na žerjavici in potlej še tako dolgo, dokler se ne shladi. Potem primešaj 3 rumenjake in 3 žlice nastrganega parmskega sira. Polij s to omako cvetačo in jo peci približno pol ure v precej vroči pečici. Pečeno cvetačo postavi kar v modlu na mizo.
'Suha torta: Zamesi testo iz 14 dek moke, 14 dek sladkorja, enega jajca, petih dek presnega masla in nekoliko limonovega soka; razvaljaj ga in izreži dva enaka kroga, in ju speci. Potlej namaži enega z mezgo, položi drugega nanj in prevleci torto z belim jajčnim ledom. Bel jajčni led pripraviš takole: Mešaj pol ure 7 žlic presejanega sladkorja, 1 beljak in sok pol limone, da se lepo zgosti in postane led bel in gladek. Potlej vlij ta led na torto in jo suši spočetka v pečici, potlej pa i zraku.
‘Breskov narastek: Deni v skledo 3 žlice breskove mezge in primešaj počasi 4 rumenjake. Ko si mešala že vsaj pol ure, pridevaj polagoma sneg štirih beljakov, ki ga prej zmešaj s petimi žlicami sladkorja. Narastek daj v namazano skledo in ga peci pol ure v pečici. Prav tako lahko narediš češpljev, kutinov, malinov, ribizljev in jagodov narastek. Za vsakega vzemi po 3 žlice ustrezajoče mezge, drugo pa ostane zmerom enako.
'Krompirjev kipnik s svinjino: Zmešaj 3 srednjevelike pretlačene krompirje z osminko kile prekajene, sesekljane svinjine; temu pridaj 4 rumenjake?, 2 žlici presnega masla, nekoliko soli, sneg treh beljakov in kuhaj kipnik tri četrt ure v sopari. Potlej ga zvrni na krožnik in ga potresi s parmskim sirom.
Nogavice
perilo
dežniki
v najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Škofijo 19 Prešernova ni. 10 Gosposvetska 1 Tjrrleva 5, Palača ,,Slsvija"
Prikupna-športna jopica iz rjave bombaževine z zelenim; progami in kopico rdečih srčkov, posutih vse povprek po jopici. Ker je cela jopica v znamenju srčkov, so tudi gumbi takšni.
Kopanje otroka poleti
V vročih poletnih dneh je najvažnejša za naše zdravje voda. Zato moramo svobodno gibanje v naravi združiti s kopanjem in plavanjem v bazenih, rekah, jezerih ali v morju.
Telo, ki ga je pozimi neprestano pokrivala obleka, moramo poleti osvoboditi, ga izpostaviti sončni svetlobi, zraku in vodi. Zlasti moramo imeti pred očmi resnico, da telesni razvoj ne more napredovati, če se telo kar naprej koplje v znoju. Glede na to je koža važen dihalni organ, organ, ki se po njem razpleta mreža krvnih žilic. Kakor z raznimi gibi urimo telo in mišice, prav tako moramo tudi na nek nač|n krepiti krvne žilice v koži, kajti od zdrave kože sta kar najbolj odvisna zdravje in telesna odpornost.
Koža diha lahko le tedaj, če so odprte znojnice, ki jih je v človeški koži več ko dva milijona. Zaprte znojnice pa koži onemogočijo dihanje, zato vene kakor cvetka brez vlage in svetlobe. Paziti moramo, da ostane znojnice zmerom odprte, ker bomo le tako ohranili zdravo kožo, ki bo lahko pravilno opravljala svoje naloge.
Kopanje ni priporočljivo samo zaradi čistoče; ko se kopamo, ne moremo strpeti, da ne bi plavali. I” ravno plavanje je najučinkovitejša telovadba za naše telo. Ker plavanje človeku tako koristi, ne bi smelo biti šole, kjer učitelji ne bi poučevali plavanja kakor poučujejo druge predmete. Ritmični gibi pri plavanju vplivajo n enakomerno porazdelitev krvi kakor tudi na pravilno telesno držo. S plavanjem in zlasti z veslanjem dobite lepo razvit
Preprosta in ljubka oblekca za petletnega fantka. Ukrojena je po angleškem kroju. Sešita je iz svetlega pralnega blaga. V njej se bo vaš otrok najbolje počutil.
prsni koš in široka ramena. Vrhu teg'3 pa med plavanjem in veslanjem telovadijo tudi pljuča in srce. Globoko dihanje pri zmernem veslanju ne utrudi ne srca ne pljuč, med plavanjem pa telovadijo pred vsem pljuča. Ker želimo našim malčkom samo vse dobro, jih moramo že zgodaj privaditi na kopanje in plavanje.
Kakor vemo, začnemo otroka kopati že prvi dan po porodu. Vprašanje je pa, kdaj naj začnemo otroka kopati v naravi in kdaj naj ga začnemo učiti plavanja. Tri do štiri leta starega otroka kopamo pred vsem v vodi, ki naj bo tako topla kolikor znaša temperatura njegovega telesa, torej v vodi s 36» C. Narobe pa dojenčka ne smemo kopati zunaj, v prosti naravi. Otroka, v starosti enega leta do treh let lahko kopamo v vodi, ki smo jo segreli na soncu, če se voda ni dovolj segrela, ji pa prilijemo tople vode. V takšni vodi se tudi majhen otročiček lahko kopa na vrtu ali dvorišču.
Otroci, ki so stari več ko štiri leta, se pa že lahko kopajo v reki, jezeru ali v morju, če vodna toplina le ni maniša od 25» C. Naše reke, razen Sava, imajo v vročih poletnih dneh povprečno 25» do 29« C toplote, zato se lahko otroci, stari več ko štiri leta, kopajo kakor hočejo v tekočih vodah.
Tako otroka že od rane mladosti navajamo k zaupanju do vode in ljubezni do sonca in zraka. Otroka pri petih letih, ko si je že pridobil zaupanje do vode, lahko začnemo učiti plavanja. Od njegove telesne konstitucije in duševnih nagnjenj je odvisno kako hitro se bo navadil plavanja. Mnogi otroci znajo plavati že, ko začno hoditi v oscovno šolo.
Pozneje moramo skrbeti za to, da se bosta otroku priljubila sonce in svež zrak, in izkoristiti vse velike darove poletne prirode v otrokovo zdravje in v zdravje bodočega odraslega človeka.
7» V&civza nam ftococafr...
... da sta na neki večerni svečanosti dve elegantni Američanki čez svoje svilene čevlje zaradi dežja imeli obute lahke, prozorne galoše prav takšne barve kakor je bila njuna toaleta, in sta imeli na zabavi zato svoje razkošne čevlje popolnoma čiste.
... da se je začela uveljavljati večerna obleka iz sinjega organdija; krilo je pošito z naborki, ovalen vratni izrez pa daja ramenom lepo obliko. K takšni večerni obleki se poda šopek rumenega cvetja v laseh.
... da je na peščinah videti razen flanelastih pidžam raznovrstne kratke hlačke kakor tudi obleke z globokim hrbtnim izrezom; te lahko kar hitro sešijete iz krasnih volnenih tkanin, ki delajo iz njih tudi obleke za večerne sprehode.
... da so ženske ure dosegle višek svojevrstnosti. Športnice nosijo svojemu športu primerne ure. Jahalka ima uro všito v rever jopice; igralke golfa imajo pa ure v obliki žoge, ki se odpirajo s pomočjo nevidnega mehamzma. Medtem pa nosijo nekatere dame posebno uro v obliki prstana au pa v torbici čisto majhno uro, okrašeno * dragim kamenjem.
PARFUMERiE
Dunavska banovina
Očarljiva nočna srajca iz rožnatega crepa-georgetta v grškem stilu. Edini okras so tri povprečne petlje.
Elegantna rdeča usnjena torbica, moderna In prostorna, v obliki mošnje, ki jo nosi prav tako elegantno orokavičena roka modeme in elegantne dame
PszalctČcni nasveti
e na kozarcih pokrov premočno zaprete in ga pri ponovni uporabi ne Morete odpreti, poskusite s svilenim Papirjem; videli boste, kako hitro bo kozarec odprt
Medtem ko pijete kozarec osvežujoče •imonade, hkrati vtaknite komolce v °ba dela limonove lupine. Kajti čeprav sta še tako izžeta, imata že vseeno toliko dobrih snovi, da ugodno vplivata "a kožo na vaših komolcih. Tudi na to morate namreč paziti, da boste imeli vselej lepe komolce
Prihodnjič:
PLETENA MIMI HIIIU
Aii pri sončenju uporabljate olje?
Spet so prišli lepi sončni dnevi in z njimi tudi strah pred prehudimi sončnimi žarki. Zenske si hite mazati z oljem obraz, roke, vrat in noge in se sončijo po cele ure, da bi le kar najhitreje zarjavele.
Olje sicer ne more škodovati odporni koži na telesu. Drugače je pa s kožo na obrazu.
če si namažete obraz z oljem enkrat ali dvakrat, to še ni nič hudega, nikar se 'pa tega ne navadite, ker se bo vaša koža kaj kmalu pokvarila. Znojnice se bedo tako hitro razširile, da boste presenečeni. črni zajedavci se vam bodo pokazali povsod, na čelu, bradi, nosu in celo po licih...
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporaoo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’ din Po povzetju pošilja:
BflLOG — STARI BECEt,
Olje samo še nikoli ni oviralo sončnih žarkov, zato nam prav nič ne koristi, če se z njim mažemo.
če se bojite sončnih opeklin in drugih nedostatkov, si priskrbite posebne pripomočke, ki imajo v sebi eno izmed teh snovi: cinkov karbonat ali cinkov oksid; te dve snovi imata lastnost, da propuščata ultravijolične sončne žarke samo kolikor občutljivi koži prija.
Problem št. 81
Sestavil Oskar Blumenthal (1902)
Mat v 3 potezah (B 28)
Problem št. 82
Sestavil John Brown (1854)
Nega las
poleti
Kako ravnati z lasmi v poletni vročini? To vprašanje je zelo važno. Lasje ]*amreč postanejo poleti suhi, krhki, izgube sijaj in so polni prhljaja ali pa Postanejo ostri, mastni in jih le težko razčešemo.
Vzrok vsemu temu je zlasti huda Vročina, pretirano sončenje, morski Zrak in morska voda.
če imate suhe lase, jih umivajte poleti enkrat na teden s šamponom in Jih mažite s kakšnim dobrim lasnim oljem in vsako jutro in vsak večer natrite kožo na glavi.
Natiranje je najboljša nega za lase, ker pripravi žleze k pravilnemu delovanju. Zjutraj se natirajte 5, zvečer Pa 10 minut. Natirajte se zmerom v dve smeri, navzgor in navzdol.
Mesec dni si enkrat na teden ne-BUjte lase takole: segrejte čisto mand-!jevo olje, dvigujte posamezne šope las bt z oljem namažite kožo pri korenu las. To delate lahko s staro zobno Ščetko ali pa s koščkom vate. Potlej savijte glavo v segreto brisačo, da se °dpro kožne znojnice in vpijejo vase °lje. Nato si umijte glavo in pojdite k frizerju, da vam napravi vodno kotiranje.
Razen tega je za suhe lase priporočljiva briljantina, ki daje lasem lesk bi jih varuje pred soncem.
Tudi mastne lase moramo poleti umivati vsak teden, prav pogosto jih 3® pa treba čistiti s posebno suhim šamponom. Kože na glavi ne natirajte * maščobo. Tudi briljantine ne upo-rabljajte, temveč kakšno dobro lasno vodo.
Pazite tudi, da trajno kodranje od-Bovarja kakovosti vaših las. Nikar pri kodranju ne glejte samo na ceno, kajti poceni kodranje vam lahko za zmerom pokvari lase.
iiaUb se okusna aMuetnt
K športni platneni obleki ali poletnemu kostimu obujemo sandale z debelim podplatom, rokavice s pletenim gornjim delom, na glavo pa denemo majhen panama ali pa »žirardi« klobuk. K popoldanski obleki iz pisane svile se pa takšni sandali in klobuk ne bi podali. Sandale za k svileni obleki morajo imeti visoko peto, rokavice naj bodo mrežaste ali iz tenke kože, klobuk s širokimi okraji mora biti pa iz slame ali iz klobučevine. Klobuk lahko nadomeščajo tudi majhni ljubki trakovi, cvetje ali pa tenčica.
Za popoldanski sprehod ni treba klobuka s širokimi okraji, ker ni praktičen, zlasti pa ne tedaj, kadar piha, ker ga morate potlej zmerom držati. Prav velike klobuke nosi elegantna dama, kadar gre na obisk ali na lep vrt.
GLANOUR - NOVI POIEN ŽENSKE LEPOTE
Leta in leta so se morale Američanke šminkati, da bi ugajale; po modnih salonih in v modnih časopisih so se pojavljale umetno vitke dame, včasih tudi v moški obleki, katerih odraz so bila v resnici mršava telesa mladih Američank. S pomočjo zunanjih pripomočkov — las platinaste barve in krvavordečih nohtov — se je oblikoval tip ženske, tako imenovani sex-appeal. Ta tip so moški po večini občudovali, dočim pri večini žensk ni naletel na zadovoljstvo.
Danes se v salonih ameriških velemest ustvarja nov ženski tip. To prav za prav ni nov tip. Pri njem je novo samo ime »glamour«, ki je parola te izpremembe. Ta izraz čisto svobodno lahko prevedemo z besedo »mila« ali »očarljiva« ženska. To je ženska, ki zna pridobiti simpatije moških in žensk, ki zna biti tovariš tn tovarišica, ki zna biti samostojna in razborita in ki zna vse te lastnosti spraviti v sklad
Plačajte naročnino
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Matek & Nikeš
UUBLIANA. Franiiikanska ulica
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
z ženskimi čari in jih podrediti svoji ženskosti.
Morebiti se je ta obnova začela z nekoliko slikovitejšim oblačenjem. Naj-brže je temu dosti pripomogel do uspeha barvani film, ki zahteva od igralke nežne in naravne barve. Holly-woodske zvezde so se kaj hitro sprijaznile z izpremembo in očitno tudi ves ostali ameriški svet. Nastopil je čas, ko bo ženska odklanjala ekscentričnosti, a ne samo v svoji zunanjosti, temveč v splošnem pojmovanju življenja. Moderna Američanka se ne trudi več, da bi s sebe spravila tudi poslednji kilogram mesa. S tem se je spremenil tudi njen način življenja, zdravniki ji zatrjujejo, da se bo tako tudi njena odpornost do boleani povečala, da o zunanjosti sploh ne govorimo.
Zapovedovale! mode trde, da se bo v najkrajšem času spremenila splošna linija. Morebiti se bo ameriška moda celo odtrgala od pariškega vpliva. Posebno veliko pažnjo bodo posvečali obleki, kajti »glamour« zahteva, da je ženska zmerom prijetna, mila, ljubezniva in zabavna, to pa zahteva takšno oblačenje, ki je ne bo oviralo in ki se bo najbolje prilagodilo njenemu dnevnemu redu.
Poleti proč s parfumi'
Parfumske stekleničice naj poleti ostanejo zaprte. Zgoščeni ki močni vonji niso prijetni v vročih poletnih dneh. Namesto njih uporabljajmo sveže kolonjske vode, ki imajo vonj po poljskem cvetju.
Tudi šminkati se moramo poleti čim manj. Ko koža lepo potemni in jo sonce očisti, je dovolj, če si pordečite ustnice, vse pudre pa denite na stran!
m Porabni nasveti Bi
Ne pozabite, da banan nikoli ne; smete položiti na led, temveč jih hra-; nite kakor jabolka pri normalni tem-; peraturi, in jih šele preden jih ser-; virate, postavite na led za tri do štiri; minute.	■
Preden rabite jajca, ki ste jih imeli: na ledu, počakajte, da dobe normalno: temperaturo, ker bodo tako izdatnejša,: vrhu tega pa ne bodo pokala, ko jih boste kuhali.
Sendvičev, ki so vam ostali, ne zavrzite, temveč Jih prepražite na presnem maslu in jih pojejte še čisto tople.
Ce ne morete ločiti rumenjaka od beljaka, poskusite tole: postavite majhen lijak v kozarec in vlijte vanj ubito jajce. Svoj namen boste dosegli, kajti rumenjak bo ostal v lijaku, beljak se bo pa odcedil v kozarec. Pazite predvsem, da bo lijak čist.
Ce pomočite limono v toplo vodo pet minut preje, preden jo mislite ožeti, vam bo dala veliko več soka; ko jo potegnete iz vode, jo šele čez tri minute ožmite.
V posodo, kjer kuhate riž, kanite nekoliko limonovega soka, ker bo riž postal potlej bolj bel. To je zlasti važno, če je voda apnena.
Umazano belo obleko lahko očistite tudi brez pranja, in sicer takole; oble-
Mat v 3 potezah (B 29)
Problem št. 83
Sestavil J. Kotrč (1888)
Mat v 3 potezah (B36)
Rešitev problema št. 78	
1. Sf4—h3	g4Xh3
2. Kg3—f2	h3—h?
3. Sfl—g3 mat.	
Rešitev problema št. 79	
1. De2—h5	n—f6
2. Ke8—d8!	kar koli
3. Dh5—g6 (e 8) mat.	
1		f7—f5
2. Dh5—h8	f5—f4
3. Dh8—f6mat.	
Rešitev problema št. 80
1. Sd3—el	Ke2Xel
2. Dc2—d3	KelXdl
3. Dd3—fl mat.	
1		Ke2—fl
2. Dc2Xd2	Kfl—gl
3. Dd2—g2mat.	
Rešitev ugank iz preišnie številke
Križanka: Vodoravno: uk, lakota, gos, robot, Oton, lep, vodomet, or, gad, ta, Ba gatin, nam, ruta, balet, nam, ovitek, na. — Navpično: ugovor, bo, Šotor,-1 nav, sod, Bali, nogomet, ar, mag, te, koledar, obet, tun, top, titan, ta, Panama
Zemljepisna uganka: Jagodina, Užice, Grosuplje, Orebič, Samobor, Ljubljana, Apatin, Varaždin, Izlake, Jesenice, Apače. — Jugoslavija.
Posetnice: Brigadnt general.
Računska uganka: Število 186648 deliš t 42, pa dobiš 4444.
> Premikalnica: Gomora. Ararat, Sodoma.
; Crkovnica: Začneš na koncu zadnje vodoravne vrste in bereš proti njenemu načetku: IZ malo b . . ., potem v drugi vrsti v obratni ;smpri esedam . ., itd., pa dobiš:	Z	malo
'besedami se da dosti povedati. ’ Magičen kvadrat: dopis, opera, Peter, Ire* Jna, Saraj.
ko najprej razgrnite na čisto desko. Potlej jo potresite z moko in jo močno vtirajte v obleko. Ko postane moka siva, še enkrat ali dvakrat zdrginite obleko s čisto moko, potlej jo pa dobro otresite in izščetkajte
19. nadaljevanje
Ali me zato Filip d’Armons pri pogrebu ni opazil? Zdelo se mi je celo, da me je gledal in opazoval, ne da bi me spoznal.
Ko smo se vračale s pogreba, svakovi hčerki in jaz, in ko je avto ustavil pred gradom, je iz avtomobila pred nami skočil Filip, se prerinil med služinčadjo, stopil k nam in nam pomagal iz avtomobila. Dotik njegove roke me je nenavadno zmedel. Bilo je prvič po najini poroki, da sta se najini roki srečali...
In tisti trenutek, ko sta se strnili, sem se spomnila nekaj let nazaj, na tisti strašni trenutek, ko so se njegove velike oči uprle v moje in ko so se njegovi prsti oklepali mojih suhljatih rok, kakor da ni mogel razumeti, da imam tako drobne roke.
Ali je mogoče, da me ni bil spoznal?
Vsekako ni storil ničesar, da bi se izdal. Ponudil mi je roko, potlej se je priklonil in mi poljubil roko.
Obrnil se je in zdelo se mi je, da me je nenavadno pazljivo opazoval. Srce mi je začelo divje utripati, zbala sem se, da me je spoznal.
Tedaj je dejal zelo tiho in nežno: »Zelo lepi ste, otrok moj. čudovite oči imate!«
Takšen poklon iz njegovih ust me je tako presenetil, da sem do ušes zardela. Menda je to opazil in da me ne bi še bolj spravil v zadrego, se je obrnil k vsem trem in vprašal:
»Kako se počuti vaša mati, nečakinje?«
»Nekoliko bolje,« je odvrnila starejša obeh sester. »Davi je dejal zdravnik, da ni več nevarnosti.«
»Zelo me veseli, da ji gre bolje. Povejte ji, da bom prišel te dni malo k njej v vas, dotlej pa naj-lepše pozdrave.«
»Hvala, stric.«
»Upam, da ne boste pozabile, nečakinje! Toda, glej ga Sergea... Pozdravljene, nečakinje!«
Spet se je na moč vljudno priklonil. Preden je odšel, me je še enkrat s pogledom objel vso, od nog do glave. Zanesljivo sem mu bila všeč, menil je pač najbrže, da sem njegova nečakinja, ,prav čedno dekletce*...
Zamišljena sem gledala za njim. »Zelo lepi ste, otrok moj... čudovite oči imate...«
Ta stavek je odmeval v mojih možganih in za vselej preglasil tisti nesrečni vzklik pred dolgimi leti: »To torej ste si predrznih!«
Bilo je nenavadno, da sem se mogla tako razveseliti poklona iz moških ust. Iz ust svojega moža, edinega moškega, ki mi sme delati poklone in ki so mi lahko v veselje. In res, instiktivno sem bila vesela njegovega vzklika: »Zelo lepi ste, otrok moj!«
Morda bi bila še bolj zadovoljna, če bi slišala, da je Filip vzdihnil, ko je odšel od nas. Ob pogledu na žensko, ki mu je bila na prvi pogled všeč, ki bi jo utegnil vzljubiti, se je zanesljivo spomnil na svojo ženo in na zakon, ki so ga vanj prisilili...
In nenadno sem se spomnila obljube, ki sem jo dala pokojni, obljube, da bom Filipu vse odpustila in da se bom spravila z njim. In tisti trenutek se mi ni zdelo posebno težko izpolniti to obljubo, samo če ne bi bil Filip tako daleč od misli, da sem jaz njegova žena.
Popoldne smo odprli pokojničino oporoko. Vsi sorodniki smo se zbrali in notar je po kratkem govoru pričel brati grofičino zadnjo voljo. Grofica se je opravičevala, da je tako malo zapustila svojima dvema sinovoma, in da je toliko stvari pripravila zame. Želi tudi, da bi vsi upoštevali to njeno poslednjo željo in da bi spoznali, kako potrebno je bilo, da je s tem svojim dejanjem popravila krivico, ki mi jo je bila tako dolgo delala. S to njeno poslednjo voljo naj se sprijazni tudi njen nad vse ljubljeni sin Filip d'Armons.
Ob teh besedah sem videla, kako se je Filipovo čelo pomračilo in kako se mu je okrog ustnic nare-■ dila posmehljiva gubica. In hkrati sem spoznala, da niti zdaleč ne sluti, da je njegova žena navzočna pri branju oporoke... Med tem je notar nadaljeval:
»Gospa grofica d’Armonsova želi torej, da pripadejo vse njeno imetje, vse premičnine in nepremičnine otrokom, ki se bodo rodili v zakonu grofa Filipa d’Armonsa in njegove žene Renate.«"
»Ta želja je neizpolnjiva!« je vzkliknil Filip.
»Toda zakonita!«
»Moja mati pač nima pravice razdedinjati častivrednih otrok mojega brata zaradi otrok, ki se ne bodo nikoli rodili!«
»Tudi na to je mislila pokojna gospa grofica,« je dostojanstveno odgovoril notar.
»V primeru, da Renata in Filip d’Armonsova ne bosta imela po tomcev, pripadejo gozdovi in po sestvo grofici Renati d’Armonsovi, ženi grofa Filipa d’Armonsa, Na
I OD ZAKONA DO LJUBEZNI
; LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N.
posestvo je posodila za odplačevanje hipotek vsoto štirih milijonov dinarjev.«
»To je pravično,« je pripomnil Charles.
»Ne zanikam,« se je oglasil Filip. »Toda nerazumljivo mi je, kako je mogla naša pokojna mati izročiti posestva, ki so jih obdelovali in ustvarili naši davni predniki, tujki.«
»Grofica d’Armonsova ni tujka,« je mirno pripomnil notar. »Ali ni določena, da bo mati vaših otrok, tistih, ki bodo lepega dne gospodarji in lastniki vseh vaših ogromnih posestev?«
»Ker pa ne bo nikoli mati mojih otrok...«
»To je zadeva, ki jo za zdaj ne moremo obravnavati...«
»Kdaj jo bomo torej obravnavah?«
»Kadar se boste ločili od svoje soproge, grofice d’Armonsove!«
»Ločil? Na to boste pa dolgo čakali !«
»Upam, da se bo moj naslednik bavil z vašo zadevo,« je že nekam nejevoljno dejal notar.
»Torej... kako boste razvozljali to stvar?«
»Pozneje... morda po smrti gospe grofice Renate d’Armonsove.«
»Tako dolgo bo torej treba čakati?«
»Vsekako.«
»In tedaj?«
»Čeprav obžalujem, toda tako je odrejeno, da bom moral tedaj ta posestva izročiti vajinim otrokom ali, če teh otrok res ne bo, drugim njenim neposrednim potomcem...«
»česa ne poveste!... Moja mati je to res pametno uredila, in če ste bili vi tisti, ki ji je pri tem pomagal, potem vam je samo čestitati!«
Notar je zamahnil z roko in okrog njegovih ust je zaigral droben, podsmehljiv nasmeh.
»Ah imam tudi jaz pravico do kakšne pripombe?« je tedaj nenadno vprašal Charles.
»Z isto pravico smete ugovarjati, kakor vaš gospod brat.«
»Najprej naj povem, da se ne čutimo razdedinjenega, ne jaz, ne moji otroci. Popolnoma odobravam oporoko svoje matere. Hotela je pač, da bi naša posestva podedovali Filipovi potomci, morda bodo sinovi in tako se ji bi po smrti izpolnila njena davna želja. Hkrati je pa hotela naši Renati povrniti vse, kar je storila za nas, saj nas je vse potegnila iz zadrege, tega ji nikoli ne pozabim!« Nalahno se je priklonil proti meni.
»Naj še omenim, da bi moral prav za prav jaz podedovati vse te dobrine, toda Bog mi je naklonil samo hčerke, zato sem odstopil v korist svojega mlajšega brata Filipa. Želim torej s svojo materjo, da bi Filip in Renata imela otroke, sinove, ki bodo poskrbeli, da
Razlika
On: »Naša nova kuharica pa res izvrstno kuha. Ze dolgo mi jed ni tako dišala ko zdaj.«
Ona: »Saj sem ji pomagala!«
On: »No, potlej zasluži dvojno pohvalo!«
V družini
»Zakaj pa pravite vašemu sinu Kolumb?«
»Zato, ker je bil prvi, ki je na našem radiu odkril Ameriko!«
V gostilni
Gost: »Zdi se mi, da je bil tale prtič že večkrat rabljen!«
Gostilničarka: »Seveda, seveda, zato ga pa imamo!«
Mladi oče
Zdravnik: »Pomirite se, mladi mož, že pri več ko tisoč porodih sem pomagal, a še nikoli ni pri tem umrl zakonski mož!«
Najceneje
»Povejte mi, prosim, kakšno sredstvo za srbečico. Toda poceni mora biti!«
»Praskajte se!«
kO Goetheju in madame de Staelovi
Med neštevilnimi obiski, ki jih je Goethe sprejemal v Weimarju, je bila tudi francoska pisateljica de Staelova (1766—1817), ki je bila priljubljena osebnost pri vseh večjih takratnih možeh in znana posebno zaradi svoje knjige o Nemčiji. Z Goethejem sta zelo rada kramljala.
Nekoč so Goetheja vprašali, o čem sta se pogovarjala. Odgovoril je:
»Saj sploh nisem prišel do besede, madame lepo govori, a vehko, zelo-= veliko!«
naše ime še ne bo tako zgodaj izumrlo...«
»O, kako vešče znaš sukati razbeljeno železo v rani!« je vzrojil Filip. »Da, če bi še živela moja pokojna žena, vsi veste, kako sem jo ljubil, bi z veseljem sprejel materino poslednjo voljo. Toda vi, vi vsi, ti Charles in tudi vi, gospod notar, ste me prisilili v strašen zakon z nemogočo žensko... Kako naj vzljubim okostnjak v živi podobi, kako naj mi rodi otroke ženska, ki je še sama komaj odrasel otrok!«
Ko je tako govoril o meni in ko mi je od jeze kri silila v obraz, so se vpletale v moj spomin neke druge besede, vse drugačne, vse slajše... »Zelo ste lepi, otrok moj!«
Nasmehnila sem se ob misli, kaj bi storil moj mož, če bi zvedel, da sedi okostnjak, ki ga je s tako grozo opisoval, v isti sobi kakor on,
V	24 URAH
barva, plislra in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlohka srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
in da mu je malo poprej občudo-vaje dejal:
»Čudovite oči imate...«
Vseeno se mi je zdelo zelo smešno, da se ne bi niti oglasila, ko so sklepali drugi o moji usodi in dejala sem mirno, toda odločno: »Tak zakon je treba ločiti!« Obrnil se je k meni: »Zahvaljujem se vam, otrok mej, da ste se potegnili zame. Toda čeprav sem hotel dati svoj drugi zakon razveljaviti v Rimu, so se pokazali nepričakovani zadržki in moji načrti so splavali po vodi.«
»škoda...« sem pripomnila.
»Da, ni mi do tega, da bi dobil denar- in posestva, vse bolj mi je do tega, da bi bil spet svoboden, svoj gospodar, od nikogar odvisen in na nikogar vezan!«
»Prosil si za razveljavljenje zakona v Rimu?« je presenečeno in skoraj žalostno vprašal Charles.
»To je moja največja želja, in upam, da se bo naposled le uresničila. Ni mi do tega, da je moja zdanja žena milijonom, ki jih že ima, pridružila še več milijonov vredna posestva mojih častivrednih prednikov, grize me pa, da se bo
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
ANEKDOTE
Madame de Staelova je pa o njem dejala:
»Komaj sem našla priložnost, da sem končala kakšen stavek. Goethe je govoril skoraj nepretrgano — toda kdor tako dobro govori, ga človek rad posluša!«
Romanopiščeve skrbi
Francoski romanopisec August La-fontaine je lepega dne kakor običajno sedel za svojo pisalno mizo in pisal svoj novi roman. Pri tem je — jokal. Njegova žena je stopila v sobo in ko ga je prestrašena vprašala, kaj se je zgodilo, ji je pisatelj naslikal ganljiv položaj, ki je vanj pravkar zapletel glavnega junaka. Tudi žena se je bridko zjokala in ga prosila:
»Daj mu jo že vendar!«
»Ah,« je ihte odvrnil Lafontaine, »to je nemogoče, saj sem šele pri prvem poglavju!«
Zaspani gledališki obiskovalec
Nemška dramatika Maks Halbe (* 1865) in Hermann Sudermann (1857 —1928) sta sedela skupaj v gledališču. Igrali so Halbejevo »Mladost«. Po prvem dejanju je v odmoru Sudermann zagledal nekega možaka, ki je zadovoljno zadremal. Dregnil je svojega tovariša in mu dejal:
»Poglej no, možak je zadremal.«
Halbe je molčal.
Kmalu nato sta tovariša spet sedela
V	gledališču in gledala neko Suder-
poslej smela ta ženska Imenovati grofica d’Orfayeva, de Louvigny-jeva, des Saulesova!«
»Bah,« je tedaj nenadno vzkliknil stari Serge de Louvigny, ki je vse dotlej trdovratno molčal, ko da ga ta nenavadni pomenek ne bi prav nič zanimal. »Filip, če se že hočeš tako nekavalirsko odkri-žati svoje mlade žene, potlej ji pusti vsaj naše ime v nadomestilo. Toda zagotavljam ti: če bi bil jaz v tvojih letih in če bi jaz imel tako čedno ženico, ne bi prosil razveljavljenja zakona v Rimu, pač bi pa poskrbel, da bi moja mala ženica, čeprav ji zaničljivo praviš .komaj dorasel otrok*, kar najhitreje rodila lepe in čvrste sinove...«
Starček se je dvignil, tako se je razgrel: »Še enkrat poudarjam, Filip, nočem se vmešavati v tvoje zasebne zadeve, toda v teh nekaj minutah si povedal toliko budalo-sti, da se mi zdi dolžnost, nekoliko odgovoriti nanje. Tvoja pokojna mati je imela prav. Prepričan sem, da je vse bolj mislila na tvojo srečo kakor pa na naše potomce... Toda zdaj odhajam, ker sem sit tega prerekanja...«
Starček se je obrnil k meni in mi ponudil roko: »Pojdiva, otrok moj! Pustiva te ljudi, ki se prepirajo za oslovo senco...«
Prijel me je pod roko in med vrati je pripomnil: »Res nenavadni so današnji moški. Prav zares! Dekletom bi dvorili, toda imeti z lastno ženo otroka, tega pa ne... Hm, hm.«
Tedaj je nekdo glasno zaklical: »Striček!«
Filip je stal za nama, bled od jeze.
»No, kaj želiš?« je vprašal starček.
Sekundo, dve, sta si oba čvrsto zrla v oči. Nihče od njiju ni hotel odmakniti pogleda.
»Ugovarjam vašim besedam, striček,« je naposled vzkliknil Filip, tresoč se od jeze. »Nikoli nisem letal za dekleti! Glede mojih odnosov do žene, želim, naj se nihče ne vtika vanje! Niti moja pokojna mati tega ni smela! Razen tega mi je pa vseeno, kaj mislite o mojem vedenju, o .budalostih* in .prepiranju za oslovo senco*!«
Starček je pomilovalno skomignil z rameni: »Torej jaz nimam prav,« je spravljivo dejal, »že prej sem povedal, da ne nameravam vtikati svojega nosu v tvoje zasebne zadeve. če te moje pripombe jeze, ljubi moj, ti ne morem drugega svetovati, ko da jih ne poslušaš. Toda nikoli si ne bi odpustil in sram bi me bilo pred tvojo pokojno materjo, če bi pustil, da bi tako žalil Renato! Dolžnost mi pa veleva, da odstranim iz tvoje bližine tega otroka, čigar roka trepeta v moji, da ne vidi tvojega nemogočega vedenja!«
mannovo dramo. Spet sta zagledala dremajočega možaka. Halbe je porogljivo opozoril na to Sudermanna. Ta je pa odgovoril, ko je možaka natanko premeril od nog do glave:
»Saj to je vendar tisti od tvoje pre-mijere; glej, glej, še zdaj se ni zbudil!«
Maščevanje je sladko
Ko je bil grof Julij Andrassy predsednik ogrske vlade, je živel v Budimpešti neki pivovarnar, ki je bil grofu tako podoben, da ju je marsikdo zamenjal. Možak je bil velik šaljivec, zato mu je to ravno prav prišlo. Kadar je šel ven, se je oblekel natanko tako kakor njegov grofovski dvojnik, obiskoval je najodličnejše lokale in se je na moč zabaval, če so ga ljudje pozdravljali kot predsednika vlade.
Neki Andrassyjev bratranec, častnik budimpeštanskega huzarskega polka, je bil zelo nejevoljen in je sklenil, da si bo pivovarnarja pošteno privoščil. Kadar koli ga je srečal na ulici, je šel proti njemu in ga kolikor je mogel udaril z roko po ramenu in dejal: »No, kako je, dragi Julij!« Potlej pa, ko da je opazil pomoto: »O, oprostite, mislil sem da ste grof Andrassy.«
Pivovarnar je kmalu opazil, da ga hoče imeti gospod za norca in je pri sebi sklenil, da se mu bo že maščeval, kakor hitro se mu bo ponudila priložnost.
Lepega dne ga je res srečal. Ker je bil močan za dva, ga je udaril z vso močjo po rami, da bi se možak kmalu sesedel. Ko se je častnik razburil, je pivovarnar nedolžno menil:
»O, prosim, oprostite, zmotil sem se; to pot sem namreč jaz mislil, da sem grof Andrassy.«
častnik je sprevidel, da je bolje možaka pustiti v miru in se mu ni nikoli več približal.
Potegnil me je s seboj in že sva bila zunaj. Ko sva bila tako daleč od drugih, da sva lahko nemoteno govorila, mi je dejal: »Filip je zaletelo! Storil je budalost in zdaj misli, da mora trmasto vztrajati v njej, sicer bi ga vrag vzel!«
»Res je bila budalost, združiti tako dva nasprotna si človeka, kakor sva jaz in on,« sem dejala in se skušala nasmehniti. Toda ta nasmeh se mi je ponesrečil in občutljivi starček je takoj opazil, da se samo silim.
»Pogumno dekletce si, Renata. Pokojna sestra te je prav zato vzljubila.«
»Res, razumeli sva se, zelo,« sem odgovorila in solze so mi prišle v oči. Zavedela sem se, da sem s svojo taščo izgubila ljubečo dušo in močno oporo v svojem samotnem življenju.
»Ne razumem, zakaj je Filip tako besen nate. Pretirava, da je grdo. In kaj neki nam hoče natveziti? Vsi vidimo, da si lepa, očarljiva, mlada, zdrava, živahna. Moral bi biti ponosen nate! Tako pa...«
»Prosim vas, striček, ne govoriva več o tem. Tudi jaz nočem več živeti s Filipom. Zagotavljam vam, da je ni oporoke in ne dediščine, ki bi me pripravila do tega, da bi postala mati Filipovih otrok.«
»Vse kipi v meni, če te poslušam tako govoriti. Ali je možno biti tako bedast, kakor je naš Filip? Nečakinja, kako žal mi je, da nisem več v tistih letih, da bi ti mogel dvoriti. Storil bi to samo zato, da bi svojemu slepemu nečaku pokazal, kaj se pravi imeti tako mlado in očarljivo ženo kakršna si ti!«
Morala sem se nasmehniti. »O, če bi šlo samo zato, kako očarati mojega moža, bi poskusila vse. Toda zanesem se, da bi me pri prvem poskusu odbil!«
Tedaj sta naju dohitela Charles in Filip; Charlesu se je silno mudilo in se je takoj poslovil. Ostali smo sami s Filipom.
»No, povejte striček, vi kot zagovornik moje žene: ali je res takšna, da bi jo mogel vzljubiti?«
Ob tem vprašanju se je starček začudeno ozrl vame. Filip tega ni opazil. Stala sem nekoliko za njim, in ko so se stričkove oči srečale z mojimi v začudenem vprašanju, sem položila prst na usta, češ naj molči. Dobrodušni starček je takoj razumel, da me Filip ne pozna.
»Kajpak, dragi moj. V tvojih letih imajo moški radi lepe, mlade žene...«
»Lepe, mlade žene, pravite! Striček, striček, njega dni ste morali imeti kaj nenavaden okus!«
»Hm...«
»Dober tek bi vam želel, če bi bili mlajši!« je tedaj na lepem ostro in ironično dejal Filip. Zvok njegovega glasu me je spomnil na neke druge besede, ki sem zanje mislila, da sem jih že zdavnaj pozabila... »To torej ste si predrznih!«
Moj smehljaj je postal nekam kisel. Ali moj mož ni imel toliko soh v glavi, da bi utegnil pomisliti, da trideset mesecev nege in zdravljenja mladega človeka čisto predrugači. Videti je bilo, da mu kaj takšnega res nikoli ni bilo prišlo na misel.
»Nesrečnež! Norec!« je zarenčal striček. Ne moreš biti bolj neroden, kakor si!«
»Le zakaj?«
»Na srečo bodo te besede, ki z njimi smešiš svojo mlado ženo, tebe samega lepega dne teple! Ni mogoče, da bi bil sin moje pokojne sestre tako neumen, naiven in slep, kakor si ti!«
Filip je še bolj pobledel.
»Menda si pripravljena oditi z menoj?« me je tedaj nežno vprašal Serge de Louvigny.
»Ne vem, če smem...«
»Ali je prtljaga v redu?«
»Da.«
»Potlej je najbolje, da takoj odrineva !«
In dostojanstveno se je obrnil, ne da bi privoščil pogled Filipu, ki je slabe volje in morda nekoliko v zadregi, ker se je pred menoj, dobro vzgojeno žensko iz svoje družine, tako razgalil, strmel za visokim, sivolasim starcem in drobnim, črnooblečenim dekletom, ko sta brez pozdrava odhajala iz njegove hiše...
DRUŽINSKI TEDNIK1
V	VSAKO
SLOVENSKO HIŠO!
•
NE PLANET MARŠ
UoFOr Ttiffre periJo^tisto TerpenHnovo milo Zloh
TERPENTINOVO MILO
Halo, tukai Poljane!'
Se to in ono o izletih v slikovito loško okolico
Se vedno je v senci skoraj 35“ C, že
fedno nas je v Poljanah vse polno, 'a ne samo v Poljanah, ampak po celi poljanski dolini. Postalo je nekako tako, da so se gostje diferencirali. Bled pe za eno vrsto ljudi, ostala Gorenjska ja eno vrsto ljudi, potem pa pridemo »isti domači meščanski stan, ki je svoje čase hodil na Gorenjsko, sedaj pa ne več. Našel si je nadomestilo, ki je ®koraj boljše. To je poljanska dolina — Obenem pa tudi selška.
Poljanska dolina je bolj sredogorska, Se&ka pa bolj alpska, manj obljudena. "Vendar je poljanska dolina mnogo več-P* in širša, in, pa nekaj ima, s čimer Potolče konkurenco, namreč svojo vodo. Ta Sora ali Sovra, kakor jo nazivajo domačini, je zlata vredna. Baje je (radioaktivna, gotovo je, da je poleg Savinje in Krke ena najtoplejših slovenskih rek. Letos ima stalno nad 22 C, Včasih tudi do 24. in krasne tolmune, kjer plavaš, čofaš — skratka, idealno. Od Zirov do Loke pa, povsodi prilika Ja letoviško izživljanje, gozdovi, trate, dobre gostilne, zelo prijazni ljudje, tuzka cena, in poleg že opevane vode, sijajni sprehodi, od četrturnega do dvodnevnega. Od ravninskega do alpi-hističnega. Povsodi najdeš še neodkrite slapove, ki jih niti Badiura ne ome-hja, povsodi kaj romantičnega, zaselki, da jih zavidaš, in povsodi po gričevju •h sredogorju one kmetije, ki jih je Tavčar opeval in označil kot kmetske kraljevine. Samo pri Kožhu na Kov-skem vrhu na primer bi se izplačalo reproducirati freske na njegovih ste-hah v hiši in v kašči, od roke Štefana Šubica. Ali pa tiste Krištofe z Valtar-skega vrha ali od Sv. Vrbama. Nekoč 5e tu rastla trta! Nekoč so tod furali Proti Idriji. Nekoč so tod pletli in kvačkali, pa rudo kopali. Preteklost te doline je morda večja od njene sedanjosti, ko se mora prilagoditi drugemu »Lebensraumu« — meja je blizu ® to se povsodi pozna.
Gotovo je, da so Poljane s celo dolino najcenejše slovensko letovišče. Na »enr nič ne spremeni, da se pravkar Ponekod, pa ne v Poljanah, vrše večja Javna dela, ceste in slično — vse to se opravlja bolj vstran od dosedanjega glavnega prometa in bo še nekoč dobro služilo, ko bodo dela opravljena. Dolina bo še bolj odprta svetu in bo Postala znana tudi avtomobilistom. Za cestami, ki so sedaj v delu, pridejo Kotovo na vrsto tudi kakšne planinske postojanke, ki jih sedaj manjka. Ena ha Koprivniku, ena na Golnem VThu ka prehode med Vrhniko in Poljansko dolino, z obiskom Treh kraljev — ena celo na Pasji ravni pred Cmim vrhom, ali pa ob Kuzovcih. Nič se ni treba bati nekih dogodkov zadnjih dni. pmori in vlomi so sila redki, takšen, kakor je bil na Jamniku, se ni zgodil 60 let in zato je senzacija tako ve-hka. Nekaj pa skrbi tudi konkurenca. Staro loško gospodstvo je še vedno takšno, kakor nekdaj, in velja za celo dolino, da je dobro biti pod zakrivljeno Palico. To bi moralo veljati za vso dolino do Medvod, vštevši Gosarjevo kopališče v Retečah, s katerim se šele Poljanska dolina zares konča. Samo da je Gosarjevo letovišče bolj za vsak dan, 2 vlakom in za sproti, poljanska dolina je pa za tiste, ki ostanejo cele tedne ali mesec. O lovih nad poljanskimi hribi ne smemo dosti govoriti, ker so oddani, isto velja za postrvi iz rečice in za rake koščake iz stranskih potočkov. Jih je pa več, namreč rakov, kakor gg. zaupniki vedo, in tudi letoviščarji vedo zanje. Seveda je zanimanje *golj športno-teoretskega značaja — da ne bi kdo kaj mislil!
Nobeno čudo ni, da so počasi tudi Južni bratje zavohali za skrite naše lepote. 70 skavtov je letos taborilo v Selški dolini, in ko so odšli, so šli neradi. Ostala je pa za njimi grda govorica — vrag vedi, kdo si tako reč iz-hiisli in kdo jo razširja! — povedati Vedo anonimno, s šepetano propagando, da so pustili za seboj črne koze in da je okrog Dolenje vasi celo oblastveno prepovedano, da bi se kopali. Informacije na sreskem poglavarstvu in pri Zdravstvenem referentu so pa povedale, da je vse to izmišljeno in iz trte
izvito. Kdo ima interes na tem širjenju škodljivih, a neresničnih vesti?
Ko smo že na tem — včasih se pa lahko pripeti tudi čisto nehote, da komu prizadeneš krivico, ki je nisi nameraval. Tako se nam je pripetilo z zadnjo reportažo iz poljanske doline, in sicer glede avtobusa. Kako je z avtobusi, javnost v splošnem ne ve, samo kdor se vozi, včasih godrnja. Niso pa vse proge enake, niti vse ceste. Pri sestavi voznega reda za avtobuse je treba gledati na marsikaj, in lastnik mora skušati, da ustreže vsem. Odtod na primer dolgi postanek v Škofji Loki, ki traja celih 15 minut. Ali je to kaj? Saj ni nič! 15 minut hitro mirne — so pa le domači trgovci, uradništvo, gostilničarji. in tudi potniki iz dolin takšen postanek uprav zahtevali. Sedaj je ta postanek obvezen del odobrenega voznega reda, in če ga pre-
U klmčavriičor ina npprpvitiJcJjuž
Zlatorog da gosto belo ki z lahkoto odstrani vsoko umazonijo. malo truda - in perilo je snežno belo, poduhtevp. ,in ostofieYdplgq trdno.
Sabu, mali Indijec, ki v novem filmu »Bagdadski tat« igra glavno vlogo, mora med filmanjem pisati še svoje domače naloge. Pri tem mu pomaga njegov soigralec Rex Ingram, ki je v matematiki precej doma
stopiš, kazen! Slično je z odhodom iz Ljubljane. Nikdar se še ni zgodilo, da bi bil poljanski (žirovski) avtobus odšel drugače kakor točno ob 16. Morda so diferirale ure, toda merodajna je bila vedno le ena, in ta ni bila prestopljena. če bi se kaj takšmega zgodilo, takoj bi sledila kazen od banske uprave. Da bi se bil pa lastnik nekje pogovarjal, in da bi bil moral avtobus zato čakati na konec pogovora in odpeljati z zamudo, četudi le minutno, to se ni nikdar pripetilo. Le oni, ki je zadnjič nekaj takšnega pisal, je imel najbrže prehitro uro v žepu.
Res so pa druge reči na avtobusih in tudi na poljanskem. Na primer gneča. Danes ti je voz prazen, jutri se pa zaleti vanj dvakrat več potnikov, kakor je sedežev. Ali jih naj podjetnik ven vrže? Dokler gre, gre — če pa bi se morali predpisi kršiti, pa ne. Prevelikega števila zato ne sme sprejeti na voz, za one pa, ki so že v njem, je vsak prirastek odveč in vročina raste, zabavljice tudi, če so utemeljene ali ne. Slično je s srečanji. Vojaški avti, tovorni, včasih vozijo manj previdno ali vsaj hitreje — morda se samo tako zdi — ceste so zelo ozke, preozke, in tako se izogibanje vrši na videz in za laika tako, da je že mogoče, da je enkrat neko staro damo bilo strah. Pa strah je votel in okrog ga ni nič, če natanko pogledaš. Tudi so pešci sila neprevidni in kmečki vozniki še bolj, ceste so pa pod kritiko, zvožene in stolčene, polne kotanj in jam, in na debelo s prahom posipane, tako da je že velika razlika, ali voziš po glavni pa že od rojstva preozki asfaltni cesti ali pa po stranskih, na katerih tudi naj-solidnejši in najnovejši avtobus včasih pleše, da je strašljivce strah — takšne,
ki se enkrat na leto vozijo in bi jih bilo strah tudi v vlaku, če pa vstaneš in sede drug na tvoj prostor, si pa sam kriv, kaj pa vstajaš? Rezerviranih prostorov niti na železnici ne poznamo, pa bi jih na polnem avtobusu!
Potujočega reporterja je tudi zbodlo, da je avtobus sprejel in naložil nekaj kruha in klobas. Na videz je imel naš Haka prav, pa le na videz. Ni vedel, da je v Logu takrat domovala skupina skavtov. Imeli so sredi zelenja velik tabor, sedeli okrog ognja, se kopali, vsak dan razvili zastavo in jo zvečer zopet spravili, kurili so in kuhali, raziskovali hribovje nad Stanišarjem, še-fert in Sopotnico in vse gori do Ku-zovcev, vse klasične kraje iz naše literature in naše doline — pa so morali tudi jesti in piti. Tega pa v hosti ne najdeš, razen jagod in borovnic, kar mi dovolj za takšne junake. Proviant je zato moral prihajati iz Loke, in žirovski avtobus je bil tako prijazen, da je zastonj prevažal meso in žemlje, klobase in kruh. Pri nakladanju in razkladanju je že res bilo po eno minuto zamude vsakokrat — toda to je bila tabornikom izkazana usluga, in obenem onim loškim obrtnikom, ki so dobavljali to prehrano in ki bi brez tega morali najeti ali posebne vozove ali pa nosače. In kaj bi bilo to stalo? Pa ti pride prvi dan reporter na počitnice, še ni očiščen starih razvad im še ne oplemeniten po miru, gozdu, soncu in vodi, in ti spusti svojo kritiko. Ne ve pa, da je s tem pohodil nežno cvetko dobrotljivosti. Kaj pomagajo pozneje protesti, ki dežujejo od vseh strani, kaj pomaga kesanje, kaj preklici — ko se je slon obrnil med porcelanom in ga pobil, mu je tudi žal, porcelan je pa le droben!
Naj vrag vzame takšne razvade, takšno prehitro sojenje in obsojanje, takšno širjenje vesti o črnih kozah, ki jih nikjer ni — v zmak protesta gremo to soboto zopet tja: iz Ljubljane na avtobus in potem po obeh dolinah, po poljanski ali po selški, po hribih in v vode, po soncu in po senci, in potem z avtobusom nazaj, ali pa tja, kar nas je komodnih, z avtobusom v obeh
smereh, vmes pa štrbunk v vodo. Kdor je pa boljše sorte, naj gre navkreber čez Kal in v Zadnjo Smolevo, tam bo do avgusta lahko bral rdeče jagode in borovnice, ki jih v teh dolinah imajo še na pretek.
Planet Mars zadnji čas zbuja pozornost astronomov, ker se je tako približal zemlji kakor že 15 let ne. Na sliki neki astronom razlaga ljudem, kako bi bilo, če bi bil Mars samo 15.000 milj oddaljen od nas
Nas Kotiček
Naslednik Tom Mixa, pojoči cowboy Gene Autry je pred kratkim prispel iz Amerike na Angleško, kjer bo priredil turnejo. Na sliki ga vidimo s konjem »Championom« v Londonu
OČETOVSKA LJUBEZEN
Pred leti sem imela hčerko v otroški bolnišnici. Ko sem jo nekega dne prišla obiskat, sam doživela nekaj, kar mi bo zmerom ostalo v spominu.
Bilo je že proti večeru, izjemno sem smela biti pri otroku; v bolnišnico je prišel starejši kmet. Na rokah, v velikem lesenem zaboju, je prinesel svojega bolnega otroka. Štirileten fantek se je bil hudo poparil; sedel je namreč v škaf vrele vode. Nepremično je ležal v zaboju in od časa do časa milo zastokal. Oče je prinesel malega bolnika dve uri in- pol daleč iz Lavrice pri Ljubljani. Nosil ga je ves čas sam previdno, da se ni kje zadel, da se zabojček ni stresel, in da otrok ni imel še hujših bolečin. Ce bi ga bil dal na avtobus ali na vlak, bi bil otrok sicer preje v Ljubljani, toda zaradi sunkov in tresenja bi neznosno trpel.
Oče je nosil dober meter dolg, več ko pol metra širok in okrog 20 kil težak zaboj skoraj 10 km daleč, samo da bi svojemu nesrečnemu otroku prihranil bolečine.
Otročiček je ozdravel, zdravniki so dejali, da je oče s svojo ljubeznijo dosti pripomogel k ozdravljenju. Vselej mi pridejo solze v oči, če se spomnim na tega požrtvovalnega in ljubečega očeta.
Agi Količeva
NA IZPREHODU
Pred dnevi sem šla na izprehod proti Rožniku. Blizu Drenovega vrha zagledam že od daleč belega španjo-la (te pse že od nekdaj sovražim, ker mislijo, da jim je vse dovoljeno, gosposkim razvajencem), ki je s prednjimi tačkami premetaval po tleh neko majhno stvarco in pri tem na vso moč bevskal. Očitno se je zelo zabaval. Tedaj pa priteče k meni kakšen petleten fantek, ki ga nisem preje niti opazila, in mi v joku pove, da hoče »ta grdi, grdi kuža« ubiti njegovo žabico, ki jo je sam vzgojil v kozarcu. Naj ga vendar naženem.
Sklonila sem se, da bi pobrala kamen, to je pa ,grdi kuža" opazil in stisnil rep med noge. »Uš, uš!« sem ga še napodila in zacepetala po tleh, da jo je grdoba res pobrisal. Oj, kako prisrčno se je deček zasmejal, ko je videl, kako jezno je izpustil pes igračko!
»Naaaa!« mu je pokazal jezik, potlej se je sklonil k tlom in nežno dvignil mlado žabico, veliko komaj kakšna dva centimetra.
»Uboga moja žabica, ali te buba?« jo je spraševal in jo pihal, da bi ji hladil bolečine.
»Vidite, to je moja žabica!« mi jo je pokazal. Se enkrat me je hvaležno pogledal in stekel s svojim zakladom proti Rožniku.
Dolgo sem še gledala za njim, dokler ni izginil za ovinkom, pri srcu mi je bilo pa tako dobro in lepo, kakor malokdaj poprej e.
Petra Bordonova
Peed 25 Uti...
Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu
Po podatkih
iz diplomatskih arhivov
10. avgusta
Prekinitev diplomatskega razmerja med Fran cljo In Avstro-Ogrsko.
Predsednik bolgarske vlade izjavi v sobranju, da bo Bolgarija ostala nevtialna.
Začetek avstrijske otenzive na Poljskem.
11. avgusta
Francija napove Avstro Ogrski vojno. r
12. avgusta
Anglija napove Avstro Ogrski vojno.
Trije avstrijski armadni zbori prekoračijo Drino, en armnuni zbor pa Bavo pri Sabcu.
14. avgusta
Ruska zmaga nad Avstr‘jci pri Bokalu v Ga* liciji.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič izda proglas na Poljake in obljubi ustanovitev avtonomne kraljevine Poljske.
15. avgusta
Vrhovni poveljnik anglefike armade, m&rSal French pride v Pariz
Japonska vlada izroči nemškemu poslaniku ultimat: Nemčija mora v enem mesecu izprazniti Kiaučou.
1«. avgusta
Začetek ruske ofenzive v Vzhodni Prusiji.
Prvi boji pri 6abcu, Valjevu in na Ceru.
Nadaljevanje
Gospod Subito ...
... in predrznež
»•. Vin, iflas ..	DRUŽINSKI	TEDNIK
mmm
■gmm
Jezile
400 milijonov ljudi
Znani ameriški žurnalist John Gunther, pisec znamenitih knjižnih reportaž »lnside Evrope« in »Insi-de Asia«, piše v svoji knjigi o Aziji takole o čarih kitajščine:
Vsaka kitajska beseda je en sam zlog. Pri tem je pa le malo zlogov, ki jih Kitajec lahko izgovori, vsega skupaj morebiti samo kakšnih 600 do 700. Zato je mnogo besed, ki se sicer različno pišejo, izgovarjajo pa enako. Zlog »ši« utegne pomeniti: leva, truplo, hišo, pesnitev, deset, kleti, umreti — in še 55 drugih stvaril Zato se mora Kitajec naučiti, razbrati pomen že iz vsebine: razen tega si pa pomagajo tudi z naglasnim sistemom; na ta način razlikujejo pomen po padanju ali naraščanju glasu.
Kitajske besede se pa razlikujejo po pisavi. Vsak izmed naštetih »ši-jev« se drugače piše. Vsaka kitajska beseda je slika, in sicer vsaka slika drugačna. Več besed izrazijo z več slikami. V kitajščini je približno 40 tisoč različnih besed in vsaka ima svoj poseben znak.
Čeprav se izgovarjava kitajščine v posameznih pokrajinah bistveno razlikuje, ostanejo slike povsod enake. Ta enotna pisava je igrala veliko vlogo pri ohranitvi enotnosti Kitajske.
Besede so ustvarili na kaj nenavaden način. Opravljanje na primer ponazori Kitajec s tremi ženskami. Besedo ropati naslikajo z moškim, ki teče za drugim. Drugi primeri so:
Zakonska žena	Zenska z metlo
Puščavnik	Možak in gore
Sodna tožba	Zena ni otrok
Premoženje	Dva psa
Jetnik	Moški v omari
Dež	Kaplja
Dom	Prašič pod streho
Vzhod	Sonce izza dreves
Oboževanje	Kiečeč moški
Ko so začele evropske ideje prodirati na Kitajsko, kitajščina izprva ni vedela, kako naj jih ponazori. Zato so nove pojme naslikali s pomočjo starih simbolov, kakor na primer:
Lokomotiva	Ognjen voz
Železniška postaja Ognjen voz — Stoji Kapitalizem	Denar kot podlaga
— politika Komunizem	Ssupno deio
— politika 'arlament	Debata, vladanje
dežela — shod Volitve	Dviganje roke
Telelon	Blisk, jezik
Jedrnatost takšnega izražanja je dostikrat občudovanja vredna, Kako bi mogli besedo »republika« bolje označiti kakor z besedami »narod kot gostitelj — dežela«? Ce bi na zahodu rekli »en sam odloča — vzor« namesto »diktature« ali »vsi skupaj — mir« namesto »demokracije« in bi tako ravnali tudi bodoči rodovi, bi morebiti bolje izrazili svoje misli.
John Gunther
Snežna kraljica
51
»Ali moreš dati mali Marjetici kaj takega, kar bi poma-
galo, da bi dobila moč nad njim?«
»Ne morem ji dati nobene večje moči, kakor jo že ima!
Ali ne vidiš, kako velika je ta moč, ali ne vidiš, kako ji morajo služiti ljudje in živali, kako je bosa srečno prehodila sko-
raj ves svet? Svoje moči ni mogla dobiti od ljudi. V njenem srcu je, in njena moč je to, da je ljubek nedolžen otrok, če sama ne bo mogla priti k Snežni kraljici in izdreti stekla iz
očesa in iz srca malega Karla, ji ne morem pomagati!
Dve milji odtod se začenja vrt Snežne kraljice. Tja lahko še odneseš malo deklico. Odloži jo pri velikem grmu, ki rase s svo-
jimi rdečimi jagodami sredi snega, pa tam ne klepetaj predolgo, ampak se podvizaj, da prideš nazaj.« Po teh besedah je Finka posadila malo Marjetico na severnega jelena, ki je
KNUT HAMSUN
je slavil te dni 801etnico svojega rojstva. Tako smo brali v vseh naših listih, polnih slavospevov slavnemu norveškemu pisatelju.
Polni slavospevov so tudi nemški listi. Na vseh večjih odrih v tretjem rajhu vprizarjajo te dni Hamsunove drame. Vsi nemški ilustrirani listi priobčujejo portrete norveškega jubilanta iz mladih, zrelih in današnjih dni s slikami njegovega udobnega domovanja na južnem Norveškem. Zvestemu prijatelju tretjega rajha sta poslala brzojavne čestitke ne samo Goebbels in Rosenberg, ampak tudi Hitler sam.
Knut Hamsun, pesnik ponižanih in razžaljenih, je bil že od nekdaj velik prijatelj narodnosocialistične Nemčije. Pred dvema letoma je ostro napadel znanega nemškega pacifista Karla Ossietzkega, ravno ko je na smrt bolni in v koncentracijskem taborišču zaprti politik dobil Nobelovo nagrado za mir.
'Mar/e Hfuter.
oddirjal dalje, kolikor so mu noge dale.
»Oh, čeveljčkov nisem vzela s seboj! Rokavic nimam s seboj!« je klicala mala Marjetica v mrazu, ki jo je rezal do kosti,
52
Tekla je dalje, kolikor je mogla; potem je prišla cela vojska snežink, ki pa niso padale z neba; nebo je bilo čisto jasno in se je iskrilo v severnem siju. Snežinke so padale naravnost na zemljo, in čimbolj so se bližale, tem večje so bile. Marjetica se je še spominjala, kako velike in umetno izdelane so se ji zdele takrat, ko jih je skozi lečo, toda tu so bile
toda severni jelen se ni upal ustaviti, dokler ni prišel do grma z rdečimi jagodami, kakor mu je bila naročila pametna Finka.
Tam je odložil Marjetico, jo poljubil na ustnice in nekaj ve-
likih svetlih solza je steklo po njegovi bradi. Potem je zbežal nazaj, kolikor je mogel. Uboga Marjetica je ostala sama brez čevljev, brez rokavic, sredi Finske, ki je bila hladna kakor led.
Kako dolgo lahko llovek živi brez vode
Na vseučilišču v Michiganu je začel dr. Frederick A. Coller preiskovati, kako dolgo utegne človek zdržati, ne da bi pokusil niti kapljico vode. Pokazalo se je, da sme množina odvzete vode znašati le Sest odstotkov telesne teže, sicer se pojavijo bolezenski znaki. 70 kil težak človek torej sme brez škode izgubiti le 4 kile. Ta izguba teže bi nastopila po dveh do treh dneh žeje, po tem času bi postal jezik podoben usnju, koža vroča in suha, oči bi upadle. Pričelo bi se mukepolno umiranje od žeje. Ker voda izhlapeva skozi kožo in pljuča, potrebuje normalen človek vsak dan najmanj 2000 kubičnih centimetrov vode. Dr. Coller, je hotel s tem ugotoviti, koliko vode je treba dati pacientu po operaciji.
sti večje in strašnejše. Bile so žive, bile so straža Snežne kraljice.
Najčudovitejše oblike so imele. Nekatere so bile kakor grdi, veliki ježi, drugi kakor vozli iz kač, ki so iztezale glave naprej,
tretje kakor majhni, debeli medvedi, Id se jim je ščeperlla dlaka, vse so se pa belo lesketale, vse so bile žive snežinke.
Tedaj je mala Marjetica izmolila očenaš in mraz je bil tako hud, da je lahko videla svojo
sapo, ki je prihajala kakor dim iz njenih ust. Sapa je postajala čedalje gostejša in gostejša, in spremenila se je v majhne svetle angele, ki so čedalje bolj rasli, čim bolj so se bližali zemlji, in ki so imeli vsi kodre na
Si
27Z.
glavah, v rokah pa kopja in ščite. Njih število je postajalo čedalje večje in ko je Marjetica izmolila svoj očenaš, jih je bila okoli nje cela vojska. S svojimi kopji so zbadali snežinke, da so
se razpočile na sto kosov, in mala Marjetica je šla dalje. Angeli so ji poljubljali roke in noge, in čedalje manj je čutila, kako hladno je. Hitro je šla proti gradu Snežne kraljice.
Zdaj bomo pa še najprej pogledali, kako se godi Karlu. Na malo Marjetico seveda še mislil ni, kaj šele na to, da čaka pred gradom.
Dalj« prihodnjič.
O dobri vzgoji
Včasih so ljudje priznalno rekli: dobro vzgojo ima.
Zdaj pa obeudovaje menijo: mladi mož ima komolce.
Neki pametni Američan je svetoval nekemu mlademu prijatelju tale pravila za ravnanje z ženskami:
Pri ljubkih ženskah bodi izobražen.
Pri izobraženih ženskah bodi neslan.
Pri mladih dekletih bodi resen in ustrežljiv.
Pri starejših damah bodi odrezav in nadležen.
(Nagovarjaj jih, če je le mogoče S krstnim imenom.)
Dobra vzgoja je železna rezerva, jo lahko damo človeku za življenje.
ki
So časi, ko slaba vzgoja zbudi pozornost. So pa spet časi, ko dobra vzgoja zbudi pozornost, kakor na primer zdaj.
*
Dobre vzgoje sl brez ljubezni ne moremo misliti. Zato niti najboljša država ne more nadomestiti najpreprostejše družine.
*
Mladega človeka lahko družina vzgoji za državo, nikoli pa ne more država vzgojiti človeka za družino.
Otroci, ki jih je vzgojila država, državi nikoli dosti ne koristijo.
*
Strogost v vzgoji je kakor sol v juhi. Ne sme je manjkati. Toda pazi, da juha ne bo preslana.
*
Moda se izpreminja. Dobra vzgoja je pa zmerom precej enaka. Njen glavni sestavni del — vljudnost srca — je večen.
#
Dobrega konja je treba jezditi • skromnimi pripomočki. Dobri vzgoji ni treba toliko dejanj kolikor dodatkov. *
Dekliška vzgoja — včasih: lep po-klonček, sicer pa nič drugega...
*
Napoleon, ki se je zanimal za vse, J« nekoč ustanovil dekliški penzionat. Dejal je: »Mlada dekleta naj tukaj vzgajajo v dobre žene, da bodo postale ljubeznive ženske. Nikar jih naj pa ne vzgajajo v ljubeznive ženske, da ne postanejo kakor majhne opice...«
*
Najboljša otroška soba je srečna do-mača hiša.
*■
Zdaj vzgajajo otroke zelo zgodaj k samostojnosti. In kljub temu postanejo nenavadno hitro čreda goved.
*
Zdaj vse pogosteje srečujemo dobro vzgojene starše.
Fiimslu UUsikoH a»
ASTOR MARY: nekdaj je bila učiteljica, .odkrili' so jo pri nekem lepotnem tekmovanju. Njene ljubezenske dogodovščine so njega dni dvigale mnogo prahu. Zdaj ima 40 let in igra razne karakterne vloge.
ASTAUtE FRED: sprva je dosegel mnogo uspehov v newyorških barih kot soplesalec svoje sestre Adele. Sestra se je pa poročila in Fred je odpotoval v Hollywood. Zdaj igra v filmih s plesalko Ginger Rogersovo. Je oženjen in zelo soliden.
BARRYMOORI: družino Barrymoo-rov imenujejo v Hollywoodu: .kraljevska družina*. Ze več generacij Barry-moorov je nastopalo na odrih: vsi so zelo izobraženi, imajo pa tudi dosti naravnega Igralskega daru.
BENNET CONSTANCE: svetovnja-ška dama Hollywooda. Zelo načitana in visoka. Bila je že trikrat poročena. Poslednji njen mož je bil Francoz. Zdaj živi ločeno, samostojno in ljubi Gilberta Rolanda, prvega moža Norme Shearerjeve. Živi v samotni vili na Beverry Hillsu in od časa do časa prireja znamenite vrtne zabave. Zdaj ji je 35 let.
BEERY WALACE: slavni karakterni igralec. Star je 50 let. Najprej je bil poročen e Glorio Swansonovo, zdaj je pa z neko meščanko. Beery je telo tih človek, dobrega srca. Adoptiral je že več otrok.
BLONDEL JOAN: znana newyorška pevka in plesalka. Na platnu je uspela posebno v filmskih operetah. Ima troje otrok iz prvega zakona s filmskim operaterjem Johnom Varnesom. Pozneje se je vdrugič poročila s svojim mladim soigralcem Dickom Powellom. Zdaj ji je 30 let.
BOY CLARA: nekdanja ,vamp‘ ženska, zdaj svetovnjaška žena ,cow boya‘ Bella. Ima več otrok in zelo eleganten bar v Hollywoodu.
BRUCE VIRGINIJA: vdova pe Pokojnem Johnom Gilbertom. Z njim Je imela enega otroka. Pred kratkim •• je spet poročila z režiserjem Valterjem Rubenom.
Nadaljevanje prihodnjil
6. nadaljevanje
Gospod Harrigan se je zmagoslavno nasmehnil. Pomenljivo je ®rikimal. PočaKal je, da je to pomenljivo kimanje dovolj učinkovalo, šele potem je povzel:
»če naj bom natančen, prav za Prav nisem bil jaz sam, sir, am-Pak Tom, moj sin. Toda to je tako rekoč isto. Veste, Tom je — kako naj rečem, sir? — nekoliko pripojen, kakor rečemo na kmetih. Tako vem o zadevi pač več kakor fant sam.«
»Tako, tako? Hudo zanimivo!«
Harrigan je v svoje zadoščenje ^Pazil, da se je gospod, ki je bil ^prva tako pust in hladen, na le-gem otajal. Zadoščenje gospoda Harrigana je še zraslo, ko je gospod stisnil v njegov zelo prazni 26P bankovec za pet funtov. Edi-no, kar je kalilo njegovo navdušene, je bilo to, da je obiskovalec odklonil njegovo prijazno ponudbo, “a ga bo odvedel na kraj zločina.
»Rajši ne, gospod Harrigan,« se je branil gospod. »Zelo prijazni ste, "Oda ne, rajši ne. Mi kriminalisti rr« tu je gospod nekoliko pokaš-»— mi kriminalisti se znamo v vse vživeti. Pozneje, ko si bom 2 vašim sinom ogledal kraj zločina, vas bom pa kajpada moral še Marsikaj vprašati. Takrat boste tako dobri, da mi boste odgovorili... JJe bi zdaj, prosim, poklicali fanta... Hvala.«
Fant je prišel. Thomas Harrigan je imel že najmanj trideset let. Poteg svojega drobnega očeta je bil kakor orjak. V resnici je bil le malo nad povprečno velikostjo, to-močan in čokat. Možato se je prizibal v trgovino, a vendar z neko negotovostjo duševno zaostalega človeka. Njegov od sonca porjaveli obraz je bil obraz dobroduš-nega otroka, njegove sinje oči so Pa gledale presenečeno in brez ra-zumevanja v svet.
Starec se je obrnil k Anthonyju:
31 Fantu sem že povedal, kaj bi radi, sir. Razumel je. Kaj ne, fant?«
Tom je prikimal. Anthony se je Priljudno nasmehnil. Tom se mu Je prav tako prijazno zarežal v obraz.
Anthony je pogledal očeta. »Ali je daleč?«
Gospod Harrigan je odkimal. »Niti eno miljo ne. Tom vas bo že odvedel po najkrajši poti. Kaj ne, Tom?«
Spet je »fant« prikimal. »Tom Pozna vse bližnjice.« Stari Harrigan je stal med vrati svoje trgovine in gledal za njima. Zdaj je lahko dal duška svojemu veselju. Sto zadovoljnih gubic se je pokazalo na njegovem starem obrazu. Videl je, da se gospod pomenkuje s Tomom in da fant svojemu spremljevalcu prikimava, kakor zmerom, kadar mu je bilo kaj všeč. Očitno se je z gospodom že sprijaznil.
Anthony in Tom sta hitro hodila. Včasih je Anthony Toma kaj vprašal in ta mu je odgovarjal z vnemo dobrodušnega otroka.
Bila sta že za vasjo; pot je držala med dvema plotovoma. Po kakšnih sto metrih je Tom pokazal na leso v desnem kotu.
»Tu, tu,« je rekel. »Bližnjica. Tu.« Odprl je leso in stopila sta na pašnik, po katerem je držala ozka steza navkreber proti temnemu robu gozda.
»Ali je Bellow lastnik tega gozda?« je povprašal Anthony.
Tom je vneto prikimal. »Da, to je gozd, kjer je Tom našel oba moža. Da.« Hlastno je mahal z rokami, začel stopati hitreje in zaklical svojemu spremljevalcu: »Brž! Takoj bova v gozdu! Videti moraš, kje je Tom našel moža. Tom je pameten!«
»Lepo, dragi moj! Toda tako hitro kakor ti, ne morem hoditi. Ali hodijo po tej poti vsi, ki so namenjeni v gozd?«
»Da, vsi hodijo po tej poti. Nekateri gredo zadaj naokoli po cesti. Toda vsi gredo to pot. Hitra pot.«
Zdaj sta že prišla do prvih dreves. Anthony je rekel: »Ne tako hitro! Saj bova o pravem času tam. Praviš, da hodijo nekateri ljudje po cesti, po večini pa uporabljajo to pot?«
Tom je vneto prikimal. »Da, da... Zdaj pojdi pogledat, kje je Tom našel moža. Kmalu bova tam.«
Tom je tekel naprej. Zelo temno Je bilo v gozdu, zelo hladno in zelo tiho. Nikjer ni bilo slišati ptice, niti tistega pridušenega šelestenja nevidnega življenja, ki ga slišimo skoraj v vsakem gozdu.
Tom je zdaj izginil za orjaškim hrastom. Njegov glas je priklical Anthonyja: »Tu, tu! Tu je Tom našel moža!«
Anthony je sledil njegovemu glasu in zagledal pred sabo majhno jaso segajočo čez stezo. Pokrita je bila’z uvelim listjem kakor s preprogo. Tu in tam so moleli iz preproge štori posekanih dreves.
Tik za velikim hrastom je po čenil Tom na tla. Gledal je kvišku k Anthonyju. Njegov obraz je bil čudno spačen; njegov vrat je bil kakor zvit. Anthony je prvič začutil tisti podzavestni dojem neugodja, ki ga pri duševno zdravih ljudeh povzroči pogled na bebca.
NA PRAGU SMRTI
l
M
i
N
N
M
N
A N G L E š K I NAPISAL P H. MACDONALD
Otresel se je tega občutka, stopil čisto blizu h klečečemu in ga vprašal: »Katerega moža, Tom? Blackatterja?«
»Da, da.« Spet vneto kimanje. »Da, moža s krvavo glavo. Tu je ležal, čisto mimo. Tom ga je našel. Tom je pameten.« široko se je zarežal in slina mu je curljala iz obeh kotov ustnic.
Anthony je prikimal. Pobral je s tal kratko vejo in se malomarno igral z njo. »In kje je ležal drugi mož, Tom? Tamle na drugi strani?« Pokazal je na levo. Tam se je vzpenjal nizki grič, ki so ga v aktih tolikokrat popisovali. Pod njim je ležalo deblo, ki bi se človek kaj lahko spotaknil ob njem, če bi hotel ponoči hitro priti na grič.
Tom je vstal in stekel proti deblu. Zakričal je:
»Da, da. Drugi mož je ležal tu. Tom tl bo pokazal « Pritekel je nazaj k Anthonyju in se vrgel na tla. »Prvi mož,« je zasopel, »leži tu... tako!«
Legel je na tla, z obrazom proti zemlji, čudno skrčil roke in noge in — se ni več zganil. Menda niti dihal ni. Bil je res kakor mrtvec. Anthony, ki mu ni bil pogled na
pil je proti čudnemu igralcu, ga nekaj trenutkov gledal, potem mu je pa rekel: »Hvala, Tom. Zdaj lahko vstaneš.«
Tom je takoj ubogal. Njegove oči so zdaj ponosno in veselo gledale Anthonyju v obraz. Spet je An-thony prisedel k mlademu Harri-ganu na tla. še zmerom se je igral z vejo, ki jo je držal v roki, potem je pa vzel svetel nožiček iz žepa in začel vejo rezljati. Vsa njegova pozornost je menda veljala temu početju, vendar pa ni prezrl, da so Tomove oči z brezupnim pohlepom visele na njegovem nožičku.
Anthony je počasi rezljal dalje. Na videz ravnodušno je vprašal:
»Kako si pa prav za prav našel moža, Tom? Ali ni bilo že zelo pozno? In temna noč? Ali prideš večkrat ponoči sem?«
Tomove oči se niso mogle odtrgati od noža. »Lepo!« je vzkliknil občudujoče. »Tom v poletnih nočeh zmerom tu. Pogosto zmerom.« Njegov kazalec je pokazal v sredo temnega gozda. »Tam je majhna hiša. Tom spi v njej. Včasih pogosto. Poleti. Toma puste v njej spati. Toma poznajo.«
glas je pa dodal: »Ali mi boš pokazal kočo?«
Tom je planil kvišku. Veselo je prikimal. Tudi Anthony je vstal in zaprl sveth nož, da je počilo.
»Ali imaš tudi ti nož, Tom?« je vprašal, ko je stopal ob strani sla-boumneža po stezi, držeči v gozd. Tom je odgovoril:
»Tom ima nož. Grd nož.« Iz suknjiča je potegnil velik, obrabljen žepni nož.
Anthony je zamahnil s svojim lepim nožem pred Tomovimi očmi. »Takšnegale bi rad imel, kaj?«
Tomove oči so se čedalje bolj širile. Ničesar ni rekel, le prikimal je včasih. Anthony je nadaljeval: »če boš dober fant in mi boš pomagal, ti ga bom podaril. Vse mi moraš povedati, kar te bom vprašal. Ali boš?«
Spet je prikimal. »Da, da, vse. In potem dobi Tom lepi nož?«
Steza se je zožila in se včasih izgubila v gostem grmovju. Zdaj sta morala stopati drug za drugim. Naposled sta prišla do druge jase. Pokazala se je koča iz surovo tesanega lesa. Tom je stekel naprej in odprl njena vrata.
Anthony se je moral skloniti, da
Pozor! Preselili smo se
JZ NAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV:
Gregorčičeva 27/111. (Trg. dom)
V NOVE POSLOVNE PROSTORE:
Miklošičeva cesta 14IIII.
Vljudno opozarjamo vse naše cenjene bralce in poslovne prijatelje, da nas od 1. avgusta dalje dobe v novih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti 14/111. in nič več v Gregorčičevi uL 27////. Prepričani smo, da smo tako ustregli marsikateremu našemu bralcu in prijatelju, ker so naši novi prostori v središču mesta in še bolj dostopni vsakomur.
Uredništvo in uprava
•i
Družinskega tednika
M
mrtveca nič nevsakdanjega, se vendarle ni mogel ubraniti rahle groze, tako strahotno otrplo, brez življenja je tam ležalo bebčevo telo...
Z nogo se je dotaknil iztegnjenega telesa in vzkliknil: »To mi zadošča.«
Negibno, otrplo bitje se tudi na ta klic ni premaknilo. Anthonyju je postalo tesno pri srcu. Njegov glas je zdaj zvenel ukazujoče.
»Dovolj! Vstani!«
Počasi se je začelo življenje vračati v Toma. Spravil je svoje ude spet v naravno lego, se obrnil na hrbet in se potem naspol vzravnal. Ustnice so mu trepetale; gledal je Anthonyja z očitajočimi očmi pretepenega psa. V njegovem glasu so drhtele solze, ko je rekel:
»Tom je samo pokazal. Možak je tako ležal. Samo pokazal je Tom.«
Anthonyju je nekaj zdajci reklo, da je prisedel k njemu na tla in mu mimo rekel:
»Le pomiri se, prijatelj. Zelo dobro si pokazal. Ali mi boš zdaj pokazal še to, kako je ležal Bronson? Drugi mož.«
Že je bil Tom na nogah. »Da, da. Tom ti bo pokazal.«
Zbežal je proti deblu ob znožju grička in se spet vrgel na tla. To pot je pa legel na hrbet. Glava se mu je nagnila po strani in je ležala tik ob štoru, čeprav je bebec spet ležal nepremično, to pot ni zbujal videza mrtveca. Njegova desnica se je zdela, da oklepa nekaj nevidnega.
Anthony je skočil na noge. Sto-
Anthony je vprašal: »Majhna hiša? Kakšna hiša? Koča, kaj ne?«
Tom je prikimal. Okrogla glava se mu je razburjeno zibala sem in tja. »Da. Koča. Koča gospoda Ap-plebyja. Gospod pusti Toma tam poleti zmerom včasih spati.«
Kratka, debela veja, ki jo je An-thony rezljal, je začela počasi dobivati oblike pasje glave. Anthony je pomolil Tomu nastajajoči kipec. »Ali ne bo to lep pes, kaj?«
Tomove oči so se počasi odtrgale od noža in se razširile od občudovanja nad umetnino, ki jo je nož ustvaril. Navdušeno je prikimal.
Anthony je nadaljeval: »Tako, spal si torej v koči gospoda Apple-byja. Kaj te je pa zbudilo? Strel?« čeprav je bil njegov glas miren, je bil vendar vznemirjen. Spomnil se je, da v stenografskem zapisniku o Tomovih izpovedbah ni bila omenjena ne ta koča, ne Tomove nočne navade.
Spet je začel rezljati in čakal.
To pot Tom ni prikimal. Zmajal je z glavo. »Tom puške ni dosti slišal.« Skomignil je z rameni. Potem je vneto rekel: »Toda Tom je videl!«
Anthonyjeve misli so se zmerom iznova vračale k oranžni mapi spisov. Iznenada je vprašal s spremenjenim glasom:
»Ali se nisi nič bal, ko si stal v sodni dvorani in so te toliko izpraševali?«
»Ne, nič se nisem bal. Oče je bil poleg. Oče je Tomu povedal, kaj naj reče.«
»Tako? To je storil?« je zamrmral Anthony sam pri sebi. Na
Lepa obleka {c \Jast visttfr
blago za njo dobite v veliki izbiri in po Vašem okusu pri znani manufakturni veletrgovini
JI. fflildauc. - ,jpci Skop*"
Lingarjeva ulica - Pred Škofijo
ZANESLJIVO DOBRO t
je mogel stopiti v kočo. Temna je bila in le skozi majhno lino je sililo vanjo nekaj dnevne svetlobe. Anthony je ugotovil, da tu ne bo ničesar odkril. Vrnil se je pred kočo in videl, da se skozi drevje še za silo vidi tudi druga jasa. Vprašal je: »Ali si bil tu notri, Tom, ko si slišal pok?«
Tom je odkimal. »Ne. Tom ni dosti slišal. Tom je sedel na zaboju. Tom je videl.« Njegove pohlepno iskreče se oči so še zmerom strme občudovale svetli nož v An-thonyjevi roki. Anthony je vtaknil nož v žep. Dobil ga boš, če mi boš odgovoril, kar te bom vprašal.«
Njegov glas je to pot prvič zvenel skoraj osorno.
Tom je razočaran in žalosten pobesil glavo.
Anthony je vedel, da bo le s potrpežljivostjo kaj opravil. Poskusil je na drug način.
»Pokaži mi, Tom! Tako, kakor si mi pokazal, kako sta moža tam ležala. Pokaži mi vse, kar si storil, ko si videl. Ali razumeš?«
Tom je takoj razumel. Odhitel je v temno kočo in se hitro vrnil iz nje z zabojem za sladkor brez pokrova. Postavil ga je med vrata in sedel nanj. Vse njegovo telo je izdajalo utrujenost. Oči je naspol zaprl. Glava mu je omahnila na prsi, kakor bi se pripravljal, da bo zaspal...
Potem se je zdajci vzravnal in menda napeto prisluhnil. Planil je kvišku, za trenutek obstal, spet sklonil glavo naprej, zastrmel proti drugi jasi in začel teči, ne po stezi, ampak naravnost, ne meneč se za goščavo.
Anthony je šel za njim. Ko je prišel do jase, je Tom že klečal pri mogočnem hrastu. Roke so mu tipaje polzele po nečem nevidnem. Tako živa je bila igra rok, da se je Anthonyju zdelo, kakor bi videl otrplo, mrtvo telo.
Potem je Tom iznenada spet vstal in se iščoč ozrl... Najprej je njegov otroški obraz izdajal samo presenečenje, potem se je pokazal v njem strah; zavijal je oči, kakor bi se ga bil lotil krč. Samo ena misel ga je menda vsega prevzemala: da bi prišel odtod, da bi zbežal...
Globoke gube so se zaorale v Anthonyjevo čelo. Toda čakal je nepremično dalje.
Tom se je zdajci spustil t tek, kakor ga Anthony še nikoli ni videl. Tekel je do usodnega štora, kjer so našli nezavestnega Bron-sona. Komaj je bežeči, smešni in hkrati sočutje zbujajoči bebec prišel tja, že se je Anthonyju zazdelo, da vidi pred sabo tudi drugo negibno telo. To pot se Tomove noge niso spotaknile nad oviro, ki je ni bilo. Kakor hlod je padel na tla in obležal tam negibno, z obrazom proti zemlji. Potem je spet planil pokonci, iznova preplašeno pogledal okoli sebe, uprl pogled naravnost kvišku, odhitel na mali grič in izginil med drevjem.
Anthony je negibno čakal, dokler se ni Tom spet prikazal. To pot se je približal s srečnim, pričakujočim nasmeškom. Ko je prišel do njega, je obstal in pomolil roko. Anthony je vzel nož iz žepa in mu ga spustil v iztegnjeno roko. Tomovi prsti so v blaženem zamaknjenju božali lesketajočo se stvarco. Anthony ga je potrepljal po roki.
»Zdaj pojdeva domov, Tom. Odvedi me po drugi poti. čez cesto.«
šla sta po gričku navzgor. Kmalu se je gozd zredčil in čez nekaj časa sta prišla do razoranega kolovoza. Komaj trideset metrov od kraja zločina sta bila, in vendar se je moralo tu človeku zdeti, da je globoko v gozdu. Anthony je presenečen ugotovil to dejstvo.
Onstran žive meje je držala ozka, a dobra vozna pot. Prišla sta do lese v plotu, toda bila je zapahnjena, da sta morala splezati čeznjo.
Neenaka tovariša sta stopala po cesti proti Farrowu. Prve pol milje sta molčala, potem je pa Anthony iznenada vprašal:
»Tom, ali imaš rad ptice?« Njegov glas je zvenel mirno, le njegove oči so ostro opazovale izraz Tomovega obraza.
Tom je navdušeno prikimal. »Da. Tom ima ptice rad. Ptice imajo Toma rade.« Začel je žvižgati.
Spet sta stopala nekaj časa molče drug poleg drugega, dokler se niso na križišču pokazali trije visoki topoli.
»Lepo bi bilo tu plezati,« je menil Anthony. »Ali dostikrat plezaš na drevje, Tom?«
Spet je Tom navdušeno prikimal. »O, da! Tom pleza. Večkrat zmerom. Daleč vidi^ Vse majhno.«
Kmalu sta prišla do prvih vaških hiš. Ko se je pokazala trgovinica J. Harrigana, se je začel Tomov korak ustavljati. Anthony je čutil, da ga slaboumni fant ne bi rad zapustil. Kljub temu je molčal. Bal se je, da je zapravljal dragoceni čas. Res je nekaj izvedel, toda vprašati se je moral, ali je to kaj vredno.
Čedalje počasneje je hodil Tom. Gospod mu je bil všeč. Prijazen gospod. Rad bi bil še ostal pri gospodu. Potem je pa gospod zdajci obstal in še nekaj vprašal Toma. To pot počasi in nebrižno, ampak hitro in rezko, približno tako kakor oni gospod v veliki hiši v mestu — gospod s smešnimi lasmi na glavi. Novi gospod je pograbil Toma za roko, mu pogledal naravnost v oči in dejal:
»Mesečina je lepa, kaj ne, Tom...«
Anthonyjev tretji poskus. Poslednji. Nobenega več ni bilo treba.
Tom je začel drgetati, njegove oči so se poskusile izmakniti ostremu pogledu vpraševalca. Zvijal in krivil se je. Ustnice so se mu le s težavo premikale. Majhne sence strahu so zdrsnile čez gladki otroški obraz.
	
VSAK TEI	)EN DRUGA
Novela »Družinskega tednika11
NAPISAL E. A. HOLM
»Največ leto dni boste še živeli,« je dejal zdravnik Erichu Ebenhausu, ko ga je preiskal. Erich Ebenhaus se je prestrašil. Poslovil se je in opotekel skozi vrata ordinacijske sobe.
Ko je prišel domov, se je popolnoma predal obupu. Misel na smrt je učinkovala na Ericha, kakor bi se ga kdo dotaknil s kosom ledu in bi mu zastala kri v žilah. In kri, ki je tekla po njegovih žilah, je bila še polna mladostnega ognja, vsa njegova pojava je izdajala vihravost. Smrt je bila zanj popolnoma tuj pojem, nekaj, na kar doslej ni. še nikoli pomislil.
Erich je ljubil življenje in ga je znal uživati. Bogat in neodvisen, je lahko ugodil vsem svojim željam, zato mu‘je potekala mladost hitro, da sam ni. vedel kako. Potovanja, pustolovščine, ženske — vse je užival željno in z neskrbnostjo mladega človeka, vse si je prisvojit, kar mu je življenje ponudilo lepega in dragocenega. Zdelo se mu je, da tega življenja ne bo nikoli konec, da je življenje tekoča reka, ki ji ne bi mogla zapovedovati nobena sila. In vendar je bila smrtna klica že v njem, ko ga je obdajala še žareča opojnost sveta.
Silen dvom o vrednosti stvari se je na lepem polastil Ericha, tako hitro se je izpremenil. Bito Js, ko da bi se zadrževana življenjska sila razpršila v nagon po spoznavanju. Kakšno je nasprotje stvari, ki ga je doslej slepilo, kaj je poslednja življenjska resnica? Ali so bili ljudje, ki so se izdajali za njegove prijatelje, odkritosrčni? Ali ga je imela Lo res tako rada, kakor mu je kazala, kadar je sedela na njegovih kolenih in pritiskala svoje rdeče ustnice na njegov obraz? Ta vprašanja 60 neprestano mučila Ericha. Polastil se ga je dvom, bolnikovo nezaupanje nasproti zdravemu človeku, strah pred surovostjo zdravega človeka.
Ko se je Erich nekoliko zbral, je pisal svoji ljubimki Lo, svojemu prijatelju Hansu in vsem, ki se je z njimi razumel, in jim sporočil, da je nevarno zbolel. Lo je prišla k njemu takoj, ko je dobila njegovo pismo, in je bila v začetku zelo obupana. Pozneje ga je vprašala, če se je bo spomnil v oporoki in si je izbrala za spomin njegov krasni zeleni avtomobil. Potlej je sploh ni bilo več blizu. Hans mu je pa med drugim pisal, da bo v slučaju potrebe skrbel za Lo, ker mu je že dolgo zelo všeč in da se ji bo pri njem prav tako dobro godilo kakor pri Erichu. Vsi so pred njim odložili masko, ki so jo nosili pred zdravim Ebenhausom, vsi so ga tolažili s praznimi in neslanimi besedami in mu dali z naivno brutalnostjo razumeti, da upajo na dediščino, ali pa izrazili kaj podobnega; v duhu so si že delili plen, ki naj bi jim pripadel.
To je bilo torej pravo lice ljudi, ki so ga obdajali! Erich je občutil grenkobo tega spoznanja z neko posebno slastjo, 6 slastjo gledalca življenjske komedije. Leto dni, ki ga je še ločilo od smrti, ni hotel kakor bi storili drugi na njegovem mestu, preživeti v uničujočem pijančevanju, zadnji krčeviti utripi njegove življenjske sile niso smeli motiti njegovega jasnega gledanja na svet. To naj bi bilo leto spoznavanja, leto popolne zrelosti. Pisal je dnevnik; vanj je zapisoval pesimistična razmišljanja, zasmehtjive opazke k igri življenja, ki jo je užival samo še kot gledalec. Tako je živel in čakal smrti.
Leto je preteklo in Erich se je počutil, v nasprotju z zdravnikovo diagnozo, bolj zdrav ko kdaj koli poprej. Zato se je dal še enkrat preiskati nekemu slavnemu zdravniku.
»Zaradi napačne diagnoze ste po nepotrebnem živeli v strahu,« mu je
dejal zdravnik. »Čisto zdravi ste in sploh niste bili nikoli nevarno bolni.< Erich se je spet počasi pritipal v življenje. Bila je zima, vendar je imel občutek, ko da bi bila topla, cvetoča pomlad. Dnevnik je skril na dnu predala svoje pisalne mize in ga zaklenil. Koval je načrte, hotel je potovati na jug. In potlej je pomislil na Lo... Sram ga je bilo priznati, toda zmerom bolj ga je mučila ta misel: zahrepenel je spet po njenih ljubkujočih besedah, čeprav so bile zlagane. Rad bi se prepustil njihovi omami in bi jih požiral vase kakor 6ladak strup. Vsi njegovi lepi sklepi so izginili. Spet ga je zajelo življenje z vsemi mamljivimi lažmi in iluzijami. Spoznal je, da je poslednja resnica pridržana umirajočemu. Bila je bleščeče svetla, mrzla luč, ki je prihajala z onega sveta in katere sij je pomoril vse klice v duši. Življenje i>rez iluzij, to je Erich čutil, bi bilo neznosno. Iluzije ustvarjajo tisto zlato opojnost, tisto temo duha, ki je prav za prav življenjsko ozračje...
Nadaljevanje kronike
z 2. in 3. strani
Beograjsko velesejmišče bodo razširili za 35.000 m-. Za jesenski velesejem, ki bo od 7. do 17. septembra, so razstavljalci že zdaj najeli več ko 70% razstavnih prostorov. Ker je že lani primanjkovalo prostorov, bodo Beograjčani sejmišče povečali že do septembra.
Velik požar jc nastal v sušilnici tekstilne tovarne Ornig & Mitrovič v Otoškem vrhu pri Slovenjem Gradcu. V sušilnici se je sušila volna, ki se je najbrže vnela zaradi prevelike vročine ali zaradi močno segretih osi pri strojih. Gasilci so požar omejili, vendar je kljub temu napravil veliko škode.
Novo cesto Split—Tomislavgrad — Konjice—Tvanplanina—Sarajevo bodo zgradili. Prav tako bodo popravili državno cesto Konjice—Mostar—Metko-vič. Gradbeno ministrstvo je za ta dela odobrilo 80 milijonov dinarjev kredita. Nadalje bodo v Dalmaciji osušili nekatera močvirja in preskrbeli suhe kraje z vodo.
Novo železniško postajo ltodo zgradili na Sušaku, kjer stoji zdaj Put-nikova prodajalna. Novo postajo bodo zidali 15 mesecev in bodo znašali stroški okrog tri milijone dinarjev.
Radio Ljubljana
od 10. do 16. avgusta 1939.
ČETRTEK, 10.. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šornov Šramel kvartet 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Šramel kvartet »Murnček« 21.15: Simfonični koncert na ploščah 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pevski kvartet sester Stritar. Konec ob 23.00 uri.
PETEK, 11. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Melody jazz 14.0(1: Napovedi 19.00: * Napovedi, poročila 19.30: Poročila o izseljencih 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Ženska ura 20.30: Akademski pevski kvintet in tamburaški septet 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23.00 uri.
SOBOTA, 12. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Harmonika 18.40: Razvoj in spreminjanje čustev 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Poročila o zunanji politiki 20.30: Prenos simfoničnega koncerta 21.30: Plo-
Kožo Vam varujem jaz!
Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporabljajte mene! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepo rjava in že s	, devali pravega športnika
svojo zunanjo- C? o A in zdravega človeka, kar stjo boste razo- \v J si vedno tako želite.
šče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Vesel zaključek tedna. Konec ob 23.00 uri.
NEDELJA, 13. AVGUSTA
8.00:	Tamburaški	orkester	9.00:
Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe 9.45: Verski govor 10.00: Prenos promenadnega koncerta 11.30: Godbe na pihala 12,10: Harmonika 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 17.00: Kmetijska ura 17.3(1: Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.30: Prenos simfoničnega koncerta 21.30: Pesmi iz Koroške 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Šramel »štirje fantje«. Konec ob 23.00 uri.
PONEDELJEK, 14. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00:	Napovedi, poročila
19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Orgle 20.10: Zastrupljenje pri obrlih in po obratih 20.30: Prenos promenadnega koncerta 21.30: Plošče
22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23.00 uri.
TOREK, 13. AVGUSTA
8.30: Reportaža gasilskega sprevoda 9.30: Napoved, poročila 10.00: Prenos službe božje 11.30: Radijski orkester 13.00:	Napovedi 13.20:	Trboveljski
pevski jazz-kvartet 15.00: Prenos s stadiona 17.00: Kmet. ura 17.30: Koncert godbe »Sora«, Medvode 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Operetni večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Duet harmonik. Konec ob 23.00 uri.
SREDA, 16. AVGUSTA
12.00: Dvorakove skladbe 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.30: Mladinska ura 18.45: Študentovski napevi 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura-20.00: Plošče 20.10: Zgodovinski razvoj na-rodno-obrambnega dela med Slovenci 20.30: Tamburaški orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kitara 6olo. Konec ob 23.00 uri.
Jngenieur-
Schule
Mittvveida
(Deufschland )
STROJNIŠTVO, GRADNJA AVTOMOBILOV IN AVIJONOV ELEKTROTEHNIKA	PROGRAMI	ZASTONJ
Po trudapoinem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Udeleženci gasilskega kongresa, pose tile
gostilno
„RI1ŽEM“ na Žabjaku
kjer boste z izbranimi vini in odlično hrano popolnoma zadovoljni
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. e
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, oirometri, nrgromelri. itd. Velika izbira ur, zlatnine m srebrnine. Samo kvalitetna optika'	Ceniki	breiplatnoi
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, naiceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
8
Celuloidne ščite za vrata
dobavlja po vsaki meti in barvi tvrdka
FRANJO ZRNEC, steklarstvo
LJUBLJANA, Kopitarjeva 1
NOVO PREUREJENA
gostilna ,LL0YD‘
na Sv. Petra cesti
nudi vsakovrstna topla in mrzla jedila, kakor tudi štajerska in dalmatinska vina, cviček itd.
Abonenti se sprejemajo 1
Krasen senčnat vrt in velika dvorana za zborovanja!
Priporoča se
Velkavrh Rezika
gostilničarka
Din
100-
mesečno odplačevanje in 100 din are, ki jo je treba poslati pri naročanju, prodajamo v gotovini in ria od-olačevanje.
ŠIVALNE STROJE z glavo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750’—.
RADIO APARATE na baterijo in na tok za vse tri valovne dolžine, din 800 —.
PISALNE STROJE z 88 znalci v latinici ali cirilici, v elegantnem zaboju, din 1650—.
DVOKOLESA, moška, ženska, otroška in dirkalna iz najboljšega nemškega jekla, din 750’—.
URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše in podjetja,, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo, dim 250'—
Za blago, ki Vas zanima, zahtevajte, brezplačni ilustrirani cenik s pogoji.
Iščemo zastopnike, posrednike, potnike, zaslužek dober. Kapital in proto-kolacija nista potrebni.
..MERKUR-ZAVOD"
Beograd, Pašičeva 2 Pošt. Sted. 57582	fah	809
Novela »Družinskega tednika**
Mož z rentgenskimi očmi
NAPISAL JP. FEBER
Že kakšne pol ure je bil brzi vlak na poti. Oddelek drugega razreda, udobno in mehko oblazinjen, je bil prazen in zapuščen.
A ne dolgo. Kajti vanj je stopil neki gospod, položil svoj kovčeg v ntrežo, se zleknil v levi kot, v smeri vožnje.
Pet minut pozneje se je prikazal drugi gospod in sedel nasproti svojemu sopotniku, v desni kot.
Prvi gospod — imenovali ga bomo A. — si je prižgal cigareto, izvlekel neki časopis in začel brati. Gospod B. si je prav tako prižgal cigareto, prav tako izvlekel časopis in začel brati.
Nekaj časa sta vladala v oddelku mir in sloga. Dokler ni gospod A. na lepem stopil k oknu in ga odprl.
Obraz gospoda B.-ja se je zmračil.
»Vsaj vprašali bi poprej za dovoljenje, preden ste odprli okno,« je zabrundal.
»To se mi niti najmanj ne zdi potrebno,« je zagodrnjal gospod A. ne rav^o prijazno. »Ne vem iz kakšnega vzroka bi se moral v tej luknji zadušiti.«
»Pri takšnile temperaturi vendar ne odpiramo oken,« se je razburil gospod B. »Ves sem revmatičen in si zaradi vaše lakote po svežem zraku ne maram nakopati smrti.«
»Če imate revmatizem, pojdite v bolnišnico, nikar pa ne nadlegujte svojih sopotnikov!«
»To je nesramnosti Vi ste grobjan, čisto navaden grobjan!«
»Te žalitve si ne dovolim! Takoj jo prekličite!«
»Niti v sanjah mi ne pride na misel.«
Glasova obeh bojevitih popotnikov sta bila čedalje glasnejša. Naposled že tako glasna, da sta priklicala sprevodnika.
»Kaj se je vendar zgodilo, gospoda,« je hotel vedeti možak v uniformi s predpisano uradnim tonom.
»Tale gospod tukaj,« je dejal gospod B., »bi rad videl, da bi si nakopal smrt pri ledenem prepihu.«
»In gospod tukaj,« je segel vmes gospod A., »hoče, da bi se tukaj -notri zadušil.«
»Toda gospoda,« je skušal sprevodnik posredovati, »to vendar ni vredno razburjanja. Naposled se bo že našla rešitev. Pravilo pravi...«
»Zato zdaj ne gre,« je zakričal gospod A., »gospod tukaj me je strahovito užalil. Grobjan mi je dejal. Tega si kratko in malo ne dovolim! Izvršite svojo službeno dolžnost, gospod sprevodnik, stopite noter in temu človeku pošteno stopite na prste!«
Sprevodnik je bil obupan. »Do tega nimam pravice, gospod. Se boste mo-
rali že pri prihodu na postajo obrniti na policijo.«
»To bom tudi storil!« je zagodrnjal gospod B.
»Tako, to boste storili?« Porogljiv nasmeh je spreletel obraz gospoda A.-ja. »O tem si dovolim dvomiti.« In obrnjen k sprevodniku, je nadaljeval: »Dajte, poglejte vendar gospodovo vozovnieok To je bilo nekaj, do česar je imel sprevodnik polno pravico. Prav za prav ni prav razumel, zakaj bi bilo to dobro, vendar je od gospoda B. vendarle zahteval, naj mu pokaže vozovnico.
A glej, na lepem je gospod B. zardel, v zadregi se je odkašljeval, dolgo je brskal po svojih žepih, naposled je pa še bolj v zadregi izvlekel na dan vozovnico.
Sprevodnik si je s strogim obrazom ogledal košček lepenke:
»Ta je pa lepa!« je dejal jezen. »Sopotnika si drznete užaliti, poleg tega pa sedite še v drugem razredu z vozovnico tretjega razreda. Takoj pojdite z menoj v tretji razred in plačajte razliko s kaznijo vred!«
Ponižno je vzel gospod B. svojo
torbo in je šel za ogorčenim sprevodnikom kakor polit pinč.
Gospod A. se je udobno zleknil nazaj v svoj kot in se je kot neomejeni! gospodar svojega malega kraljestva veselil svežega zraka.
Vlak se je ustavil. Gospod A. j® izstopil in se Židane volje podal k postajnemu izhodu. Na lepem je poleg: sebe zagledal gospoda B.-ja.
»Rad bi se vam opravičil,« je dejal; • ta. »Besedo grobjan preklicujem.«
»Me veseli, da sprevidite krivico. To se pravi... tudi jaz prav za prav ni6em preveč izbiral svojih besed,« je priznal gospod A. spravljivo.
»To je torej poravnano. Zdaj mi pa prosim pojasnite 6amo eno: kako ste vedeli, da imamo vozovnico za tretji razred. Saj morate imeti prave rentgenske oči?«
»Rentgenske oči? O ne,« se je branil gospod A. »Ko ste si prižigali cigareto, ste s škatlico vžigalic izvlekli tudi svojo vozovnico. In tako sem videl, da 6te imeli vozovnico m tretji razred. Bila je namreč rjava^ prav tako kakor moja...«
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani