Katolisk cerkven list
Tečaj XI.
Yr Ljubljani 19. veličina serpana 1858.
I,i»t U.
JMarii.
K tebi. D'vica Ijubeznjiva, Zaupljivo pribežim. — Dela vse in upe svoje
V	tvoje varstvo izročim. Vem. ne boš me zapustila. Moja Mati serčno mila!
Ti stopinje moje vodi, Varuj vsigra liudiga.
V	Božji milosti ohrani In razcvctaj mi duha.
Če si z mano. ljuba Mati. Ni se treba nič mi bati!
Ko nesreča me preganja.
V	svoje krilo me zakrij; In če žalost me vtopuje. Ti veselje v serce lij; Ti, preljuba, o Devica. Si gotova pomočnica!
SSe nkrat tebi serce svoje
Zaupljivo izročim.
De. boš Mati mi ostala. —
V	sladkim upanji živim. Vem, ne boš me zapustila. Moja Mati serčno mila!
A. P r a p r o t n i k.
Govor za novo maso.
(V uršulinski cerkvi v Ljubljani 1S.*»7.)
Gospod je prisegel, in ne bo se kesal: ti si mašnik vekomaj po reda Melkisedekovim. Ps. 109, 4.
Nova maša je pač lep in vesel praznik! I.ep in vesel za noviga mašnika, ker je dosegel, za kar se je 10—1* let tolikanj trudil; lep in vesel za njegoviga očeta, ki jc doživel nad svojim sinam, kar je nar boljšiga doživeti za-mogcl; lep in vesel za njegove brate in sestre, kakor tudi za celo žlahto, ker je nova roža — roža za altar Gospodov iz njih srede prievetla; lep. vesel in imeniten pa tudi za vse verne in celo sv. Cerkev, ker brez nove maše bi ne bilo duhovnov, brez duhovnov ne škofov, ne vikših škofov iu kardinalov, brez tih ne sv. Očeta papeža, brez papeža ne sv. keršanske katoliške Cerkve, brez Cerkve ne Kristusa in nebes za naše duše (piše neki list iz Amerike). Brez nove maše ui duhovna, brez duhovna ne ss. zakramentov, ne sv. maše za žive in mertve. ktera je vernim kristjanaiu za svoje lepote in visokosti tolikanj močno priljubljena. Ob kratkim rečem, de nič dobriga ni brez nove maše: Bog nam tedaj živi noviga mašnika iu novo današnjo sveto mašo!
Nova maša je pa tudi visokosveto opravilo. Ko je sv. Vinc-enci 1'avlan, kteriga god danes obhaja sv. Cerkev. 1. 1(500, t. j., pred 257 leti imel novo mašo, se je na vsim životu tresel, in ko seje naslednjič od svetosti duhovskiga stanu še bolj prepričal, je večkrat rekel: ,,Ko bi ne bil že v mladosti mašnik posvečen, bi se nc bil nikoli mogel k temu odločiti, de bi mašnik bil". Ta strah je bil sicer zveličaven, vender pa bi nc bilo prav, ko bi bil sv. Vincencja od nove maše odvernil, ker potlej bi ubogi bolniki ne imeli usmiljenih sester, nc grešniki svetih ljudskih misijonov, ne tav-žentov duš nebesa, ki jih je bil ta sveti mašnik od greha odvernil. —
.le pa dosti ljudi, ki imenitnost in svetost tega stanu premalo poznajo, in se v svojo lastno škodo do mašiii-kov tako obnašajo, kakor bi se nikoli ne smeli. Zanesljivo bo tedaj slehernimu zveličavno, ako danes — ob veselim dnevu nove maše — premislimo nekaj malo: č a s t i 11 j i v ost, svetost in dobroto mašniškiga stanu.
S sv. Duham navdihnjeni pesnik David jc izustil v svojih psalmih svete iu skrivne besede: .Gospod jc prisegel, in ne bo se kesal: ti si mašnik vekomaj p o r e ti u M e 1 k i s e d e k o v i m". ( Ps. 109. 4.) Pri tih besedah je David gledal nazaj v sinjo iiekdanjost in jc vidil v duhu častitljiviga salemskiga kralja. Mclkiscdcka t to je, kralja pravice), masnika .Najvikšiga, kteri pa ui daroval telet iu jagujet kakor sploh v st. zavezi, ampak kruh in vino v podobo nove zaveze (Gen. 14./; iu David je gledal (udi pred seboj naprej v daljno prihodnjost, in stopil je pred njega v duhu veliki mašnik, Sin Bo/.ji, po redu Melkisedekovim. ki je pri zadnji večerji pervi z ločenim spremenje-njem kruha iu vina ločenje duše svoje iu svojiga telesa ua križu preti oči postavil; iu stopili so mu pred oči vsi maš-niki, med njimi tudi naš novi mašnik po redu Melkisedekovim. ki v milijonih cerkva skoz vse stoletja ven no ven s spremenovanjem kruha iu \iua smert Gospodovo oznanu-jejo, ..dokler nc pride" sodit živih iu mertvih. Ko bi ne bil stan katoliških mašnikov tolikanj imeniten, ne bil bi ga Bog toliko sto in sto let naprej v podobah naznanoval: in ko bi nc bil tolikanj svet, bi sc ne delil s tolikimi svetimi šegami, česar se tiar bolj prepriča, kdor ima priložnost viditi in razločiti, kar sc pred in pri mašnikovim posvečevanji godi. Kakor ua visoko poslopje, se gre po stopinjah — 7 posvečenj ali žeguov na kviško: še le sedma stopinja ie verhunec svetosti ali stan mašnikov. In kdo bi ne bil gi-njen, ako vidi, kako pri poslednjim posvečevanji vsi po-svečevanci s škofam vred mašujejo, kako ne le škof ampak tudi pričujoči duhovni ua nje roke pokladajo. se jim kclih iu mašne bukve v roke podajo, se s sv. oljem mazilijo, kako sv. Duha in vse svetnike Božje na pomoč kličejo, kake druge visokopomenljivc molitve se nad njimi molijo, kako se jim mašniške obleke zverstama oblačijo in tako dolgo dodajajo, de poslednji dan na koncu sv. maše popolnama vsi v čisto mašniški napravi stojijo s škofam pred altarjem.
Kdo zmed umerjočih jc pa v stanu dopovedati, kolike spremembe in skrivnosti sc tacaš v njih duši gode. Oni so s tem sv. opravilam zmed vsiga druziga ljudstva vzeti, odločeni in na neko stopinjo povzdignjcui. ktere ne umre nobena pozcmcljska tast doseči: oni so z zna nt njem za-znamnjaui. kteriga tudi večnost nc more zbrisati. Ako kralj ali cesar koga v kticški. viteški ali grofovski stan povzdigne. je to čast, ki pri ljudeh velja, pa poslavljencu le do smerti terpi: ako pa Bog koga z duhovskim stanam po-žlahtni, je to čast, ki velja pri Bogu in pri ljudeh, in je ne more tudi smert razdreti. Pomislite že svetost cerkve, ki jc v Božjo službo posvečena; s kolikimi ss. šegami se posvečuje, in kako tiho. kako s svetim straham sc dobri ljudje v nji obnašajo: kdo pa ne spozna, de je živi. Bogu posvečeni tempelj, katoliški mašnik. zapopadek le še veliko veči svetosti, kakor so posvečene cerkve.
Visokost in častitljivost duhovskiga stanu se vidi zlasti
tudi iz njegovima namena in poklica. Bog sam je tako naredil, de brez katoliških mašnikov ljudje ne morejo ne srečno in mirno živeti, ne srečno in mirno umreti. Mašnik je tako rekoč pervi in poslednji pri človeku, in če ga ni, se šteje za veliko nesrečo. Kdo te je s studencam prero-Icnja oblil, ko si prišel na svet in ti je matere sv. katoliške Cerkve vrata odperl. te z oblačila« nedolžnosti oblekel. ti dal v roko gorečo svečo svete vere. potem ko je peklenske moči in oblasti z oblastjo Božjo od tebe odpravil? Bil je katolišk mašnik. Kdo te je podučil, kako se ti ie kesati. poboljšati iu »povedati, de se z razžaljenim Bogam spraviš, in kdo ti jc rekel tolažilni glas: Odvežem te od tvojih grehov v imenu Očeta. Sina in sv. I»uha? Bil je katolišk mašnik. Kdo ti je dal nauk. se k sv. Večerji, k •iaj lepšima vsih zakramentov pripraviti, in kdo ti je potem iieomadcžano Jagnje — sv. Ilesiije telo podelil? Bil je katolišk mašnik. In kako miren in vesel si se vselej, koli-korkrat od tega dušniga zdravnika očišen prideš iu se nasitiš z nebeško .Mano. Mašniki so takorekoč roke Božje, po kterih On svoje gnade deli vernim; oni imajo ključe do vsiga. kar nam je dobrotljivi Zveličar na sv. kri/.u zasluzil; oni so oz ii a no v a vci miru. razglasov a vc i sv. vere, učen i ki svete besede Božje. Oni so stražniki, ki svarijo pred volkovi; so pastirji, ki pasejo ovčicc Kristusove; so vodniki, ki pot v nebeško kraljestvo kažejo. Duhoven te otroka pri sv. kerstu v svoje naročje sprejme, te živi v učilnici z mlekarn keršanskiga nauka, te mladenča v svojo obrambo vzame, te vodi v poštami h in starih letih, te tolaži v bolezni in slabosti, je tvoja pomoč na smertni postelji, in ko uincrješ. on moli za pokoj tvoje duše.
Kdo je pa v stanu razložiti, koliko telesnih dobrot iu usmiljenj duhoven skazuje vernim in nevernim, bogoljub-nim in zagrešenim. Omenim le kaj maliga. — Tam gre po cesti popotnik — lačin. stergan in ves nadlozin. Poprej ko je imel denar, je bil vesel in prevesel — dokler ni vse šlo, kar koli je premogel in imel: — pri svojih veselicah je marsiktero nespodobno zinil, in tudi duhovnam ni prizane-sel. Kam pa se zdaj najpred oberne. ko v vas ali v mesto pride? K duhovnam. Lete on poiše in si misli: Ce pri duhovnu ne dobim pomoči, kje pa jo bom dobil? In duhoven, če ga že tudi po zasluzenji kej posvari ali poduči, mu vender tudi pomoč podeli. — Tukaj se uboga žena po ulicah joka, de sc ne da potolažiti, eniga otroka ima v naročji, dva seboj pelje in nekaj jih je še doma. Kaj je ti ženi in kam gre? „Oh se priplaka v duhovsko hišo, moža so mi pokopali in zapustil mi ni drujiga kakor kup otrok: prosim za pomoč! naj se usmilijo, naj me potolažijo; če ne, mora mene in otrok od vsiga hudiga konec biti! In to je žena. ki vse lahko de je imela popred marsikaj čez duhovna govoriti, ga je marsikterikrat pri sosedah objedala in čeruila; tode duhoven na vse to pozabi in pomaga, kolikor iu kakor se da pomagati. Kdo pa je v stanu popisati. v koliko dušnih stiskah in nadlogah duhovna za svet. pomoč, poduk in polajšek prosijo? Ob kratkim reči: Duhoven je oče vsim ljudem, on je pomočnik in tolažnik nesrečnim . on je svetovavec žalostnim in veselim.
Ako se ozrimo pa na oblast duhovnov, ona sezc nad moč in oblast kerubinov in serafinov v nebesih — ne rečem že le kraljev in cesarjev na zemlji, kterih oblast se z uno primerjati ne more. Mašnik ima v oblasti samo telo in kri Sinu Božjiga — po njegovih rokah ga verni prejemajo, in ko hi mogoče bilo, de bi ne bilo nobeniga maš-nika več na zemlji, smo ob sv. mašo, smo ob naj lepši skrivnost in naj veči dobroto v sv. Rešnjim telesu. Mašnik ima takorekoč vse nebesa v svoji oblasti, ker ima v oblasti Kristusa. — nebeškiga kralja samiga, in ker zamore od smertniga greha grešnika odvezati, s kakoršnim se ne more v kraljestvo Božje. In kdo je on, ki tako oblast ima? Oh! slab človek je. ki zamore tudi grešiti, ki zamore tudi pogubljen biti kakor drugi ljudje. O prečudiia naredba
Božja z grešnimi ljudmi! Usmili se, o Gospod, svoje verne čede in masnikov, ki si jih čez njo postavil! — Pa tudi ves svet je v njih duhovski oblasti; oni gredo s svetim križem med ljudstva, ki še niso nikoli slišale imen „Jezus" in „Marijau, iu nar bolj divji narodi in njih kralji se jim podveržejo, in na njih besedo se odpovedo grešnim navadam, ki so jim tolikanj priljubljene od njih prededov, in oni mašnike spoznajo cclo za svoje očete. Zamurska dežela, desiravno še nejeverska. že kliče našiga rojaka, mašnika Ingnacja K no b I eher-j a, balikan, baba, abuna, t. j., svojiga occta. — vsi se silno vesele, ko on med nje pride, in kličejo: Ti si naš oče! Pred malo leti še čisto divji narodi v Ameriki dandanašnji spoznajo za praviga očeta in škofa našiga rojaka Friderika Baraga. Od kod je to? To dela oblast od zgorej: „Vam je dana vsa oblast; pojdite po vsim svetu, učite vse narode, ker-š u j t c j i h v i iii c n u Očeta, Sina in sv. Duha!"
Keršanski duhoven je velik iu dela velike reči tudi v nar hujših stiskah, v železji. ječi in sužnosti, in ako tudi zasluzi čast, jo vender le na Boga obrača. To vidimo nad svetuikam, ki ga danes obhaja sv. Cerkev, nad sv. Vincencjeni Pavlauskim. Opomnim vas samo dvčh oko-lisin iz njegoviga življenja. Nckiga dne je bil ta svetnik na morji; kar neutegama pridejo turške roparske ladije tri iz Tunisa na Afrikanskim, premagajo po hudim boji barko in odpeljejo tudi Vincencja v sužuost. Sv. Vinccncja kupi ribič, ki ga je pa precej prodal nekiinu zdravniku. Pri tem človeku, ki ga je hotel od vere odverniti, pa ni mogel, je svetnik 11 meseov ostal. potem pa prišel v roke nekimu odpadniku. Ta človek je bil rojen francoz, po imenu Ludvik iz Mcricourt-a. Tudi 011 je bil nekdaj na morji vjet in prodan za sužnja. Ilotel jc z neko sužnjo ubežati, bil jc pa zasledcii iu k smerti obsojen, vender pa mu jc bilo življenje pušeno s to pogodbo, de bi sv. vero zatajil in bil turk ali inohamedan. Tudi so mu ponudili sužnjo za ženo, ako od vere odpade in sc poturči. Od strahu pred smertjo in iz nagnjenja do sužnje je zares storil to strahovito pregreho in zatajil svojo vero. K temu človeku jc tedaj sv. Vincenci prišel, kteri ga je precej poslal na svojo pristavo, T eni a t imenovano, de je ondi z drugimi sužnji polje obdeloval. Tukaj je delal mašnik Vincenci ves vdan v Božjo voljo in zadovoljili s potam svojiga obraza, brez upanja, de bi še kterikrat rešeu bil. Ali Božje oko je čulo nad njim. in njegova roka ga je rešila in zopet peljala v njegovo domačijo. Takole je bilo to:
Ena zmed žen uniga odpadnika, turkinja. imenovana Zulma, je večkrat obiskovala pristave svojiga moža, in je dela sužnjev ogledovala. Nekiga dne pride v Tcmat, kjer je sv. Vincenci delal, in sliši od deleč noviga sužnja ker-šanske pesmi peti. Petje iz globočine pobožniga, Bogu vda-niga serca je prečudno ginilo dušo turške žene. Ni pa nič dala spoznati, in je ogledovala, kakor navadno, dela na polji. Ni se mogla prečuditi, ko je vidila, kako lepo se vse opravlja, de je povsou naj lepši red in tih mir med sužnji. Začudena vpraša hišnico zavoljo tega, in ona ji odgovori: „Odkar je kristjan Vincenci tukaj, seje tako preobernilo". Zulma želi tega moža vidili, ga pokliče pred se, in nagovori. de naj ji ktero svojih lepih pesem zapoje. Vincenci, ves prežaljen, se spomni Izraelcov v babilonski sužnosti, kteri od žalosti niso hotli peti; vender urno premaga svojo otožnost in poje s čistim glasam in solznimi očmi besede 136. psalma: „Ob babilonskih rekah sedeči smo se jokali, spominajoči sc Siona", in sklenil je svoje petje z ljubez-njivo hvalnico: „Češena Kraljica". Ko je izpel, ga jc Zulma vprašala: „Kako delaš, de med temi prepirljivimi ljudmi mir ohraniš?" Vincenci odgovori: Vsak dan jim nauk našiga Zvcličarja zaterjujem: „Kar nočeš, de bi ti drugi storili, tudi ti ne delaj drugim!" Petje in govorjenje
*) Znano je. de je umeri mesca mal. travna letašnjiga leta.
Vincencjevo jc Zulmi serce presunilo in pretreslo, žark gnade Božje je prešinil njeno dušo, iu odsihinal je pogosto hodila na polje, se z Vincencjein od vere Jezusove pogovarjat iu keršanskiga Boga spoznavat.
Ko je bila zadosti podučena, je vse to svojimu možu, odpadniku, razodela, iu ga opominjala, de naj se k veri svojih očetov spet poverne, de hoče tudi ona z njim ob enim kristjana biti. Gospodarja vest zbode in hrepenenje, se z razžaljenim in zapušenim Bogam spraviti, se mu v sercu obudi; pokliče Vincencja k sebi in mu svoj sklep razodene, de hoče z njim in Zuliino pobegniti. Svetnik povzdigne oči v nebesa in hvali Boga za to nepričakovano milost. Pogovore se, kako de bodo pobegnili, kar se jim je še le čez 10 meseov vsrečilo. Spuste se ua morje v ribškim čolnu, kteri jih čez 3 dni po prestanih velikih nevarnostih čez razdražene valove prinese na francoske bregove. Mericourt je bil zavoljo globokiga obžalovanja zopet spravljen s sv. Cerkevjo in cerkvcniga okletja rešen; Zulma je bila ker-šena in njemu po keršansko zaročena. Na daljno iu široko se je zdaj glasilo od Vincencjevih lepih del, on pa je bil v resnici ponižen mašnik in je vso čast le na Boga obračal.
Še veliko več kakor z ravno rečenim je sveti mašnik Vincenci dobriga storil z ljudskimi misijoni. Bil je nekiga dne poklican k umirajočimu kmetu. Precej teče k njemu, in ga nagovarja, de naj se z dolgo spovedjo za smert pripravi. Bolnik pa se brani in spozna poslednjič, de je že veliko let hude grehe v spovedi iz srarnožljivosti zamolče-val. Svetnik mu velikost njegove pregrehe živo pred oči postavi in ga z Ijubeznjivim prigovarjanjem tako omeči, de je kar očitno tudi vpričo druzih nar hujši grehe skesano spoznal. Visoka in pobožna gospa, ki je sv. Vincenci njene otroke učil in je bila vpričo, je steruiela in rekla: „Oh, gospod Vincenci! ako je ta mož, ki je sploh za pravičniga veljal, vender v stanu pogubljenja živel, kako se bo z drugimi godilo, ki še hujši žive! Oh, koliko duš se pogubi! Kje je pomoček zoper to? „Sv. Vincenci je z Božjo pomočjo kmal pomoček našel, začel je ljudske misijone imeti; več dni zaporedama je namreč zbrane množice s pridigami k pokori budil, ki so skupaj tišale kakor zdaj o Porcjunkuli. in kmal jc skesanih spokornikov bilo toliko, de je mogel sv. Vincenci še druzih duhovnov, jezuitov, v pomoč vzeti, ki so skupaj po cele tedne ljudi k pokori budili, učili, spo-vedovali in tako veliko tavžent duš večniga zaverženja ote-vali. To je bil začetek ljudskiga misijona, ki še dandanašnji po veliko krajih prelep sad prave pokore obroduje, in njegov začetnik je katolišk mašnik.
Ne vidiš, kristjan, nad slehernim mašnikam tolikih in tako očitnih del, kakor so tukaj popisane; rečem pa. če ravno niso zmiraj enaki časi iu priložnosti, bo vender dan sodbe marsikaj lepih del katoliških mašnikov razodel, kijih zdaj globoka molčečnost zakriva, in bodo slovele in se svetile nad mnoge očitne iu znane lepe djanja. „Jez bi bil vekomaj zaveržen", bo marsikdo rekel, temu ali temu maš-niku, „ako bi me ti ne bil s tistim pohlevnim opominjanjem na spovedi napravil k spoznanju zamolčaniga greha". rMene je omečila ta in ta tvoja pridiga", bo rekel drugi; „menc tvoj zgled ponižnosti", bo rekel tretji; mene tvoje usmiljenje" , bo rekel četerti; „mene tvoja pobožna molitev", bo rekel peti itd., de nisim bil pogubljen. Pa ne bom vas, preljubi! in noviga mašnika že več z enakim premišljevanjem zaderževal, zlasti ker enake reči sami dobro veste in ste njih resnice popolnama prepričani. — Ti, novi posve-čenec, stopi tedaj pred altar Gospodov, in opravi dar, ka-koršniga še nikoli nisi opravljal. Spomni se v pervenski svojih daritev v ti prelepi cerkvi, vsih duš, ki so v tem samostanu v tihi samoti cvetle kdaj svoje dni in dosihmal kakor lepe bele lilije, — spomni se jih, ako bi na kteri bil se kak madežek, de ga zbriše dans presveta Rcšnja kri, in se zavoljo te perve visokosvete daritve vse v nezmerni Božji lepoti obvesele. Tudi vse sedanje gospe nune.
ki so dobrota in čast ljubljanskiga mesta zavoljo dušniga in telesniga olikovanja mladosti in zavoljo toliko drugih lepih lastnost iu čednost, se v tvojo molitev priporočujejo in so tvojiga spomina pri sv. maši visoko vredne. Nikoli v svojim življenji ne boš pozabil ne prelepe cerkve, v kteri si pervi dar sv. maše Bogu daroval, ne blazih dobrotnih terc, ki so ti k temu pripomogle. — Tudi se tvoj i mu spominu ne bodo umaknili ne tvoji podporniki, dobrotniki in učenžki skoz vse leta tvojiga učenja, in zlasti tisti visokočastiti gg., ki so te poslednje leta za duhovski stan vodili iu pripravljali. i it milostljivi vikši pastir, ki so te sprejeli iu pred malo duemi mašnika posvetili. Vsi so z mnogim trudam zaslužili, de se jih pri visoki daritvi sv. maše danes spomniš in jih (udi naslednjič ne pozabiš.
Kaj pa hočem reči dansi staršem, bratam in sestram noviga mašnika? Poglej, oče! svojiga sina. zdaj jc en to, kar si že toliko let želel doživeti nad njim. Poglej ga zdaj mašnika Gospodoviga po redu Melkisedckovim, z visoko-častitimi gospodi obdauiga, ki že ima krono vsih 7 posvečen j ali žegnov; — zdaj zdaj bo on Tistiga imel v svojih posvečenih rokah, pred kterim se augelci tresejo; zdaj zdaj bo vino spremenil v presveto Rešuj o kri. ki zbrisujc naše grehe. Ti si njemu dajal kruha, ou bo dans tebi dal angelski Kruli, ki živi naše duše k večnimu življenju. -- In tudi vi bratje iu sestre, ste si morebiti ktciikrat kaj pri-tergali zavoljo brata, ki jc v šolali marsikaj potieboval: glejte, ou vam bo danes zato dal nebeško Mano v vaše serca, — kdor jo vredno vživa, ne bo vidil večne smerti vekomaj ue. Ravno to velja dobrotuimu stricu, ki so prišli od deleč, se tvoje perve sv. daritve vdeležit, in drugi žlahti. Ranjca mati pa, ki si jih lansko leto zgubil, iz druge boljši dežele gledajo na tvojo pervo sv. mašo. kakor upamo, iu ako bi bilo kje mogoče, de bi jih še kak madež od te presrečne večne domačije ločil, oh zdihni zanje pri spominu za mertve, de naj jih usmiljeni Zveličar s svojo predrago sv. Rcšnjo kervjii očisti; ravno tako za vso drugo mertvo žlahto, znance in dobrotnike, kakor tudi za vse uboge duše v vicah.
Mi pa, preljubi, se vsi skupaj sklcnimo v visokosveti daritvi z novim mašnikam, in prosimo v namen današnjiga premišljevanja, de bi zamogli visokost, svetost in dobiot-nost od Jezusa postavljeniga mašniškiga stanu prav spoznati in v svoje lastno in druzih zveličanje vredno ceniti, ter pomniti besed Jezusovih: „Kdor vas sprejme, mene sprejme; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje, in kdor zaničuje mene, zaničuje N j c g a, ki me je poslal". Amen.
M J si iz Amerike.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! V Crou \Ying-u, it. mal. strpana i838.
I.jubi moj B.
Neizrečeno me veseli, de se zamorem spet s temle piscmcarn s tabo pogovoriti, in željno spet od tebe kteriga pričakujem, ker tolikanj pobožno pišeš; kaj pa de, česar je serce polno, usta govore ali pa roka piše. Tvoje zadnje pisemce, v kterim je bilo tudi eno gosp. Praprotnika priloženo, sini že precej zdavnej prejel in oboje z velikim veseljem bral. Ker sim bil, kakor veš, pri katoliških Indija-nih. ni bilo nič kaj posebno imenituiga, kakor jc navada, v misijonskih naznanilih brati. V pervim misijonu pri sv. Križu sini bil prav srečen in vesel, posebno farna vas je kaj dobra, de malo ktera vas na Krajnskim tako; dve druge vasi, ktere sim o.-kerbljeval. pa ste bile slabši, tako de sim imel precej skerbi; vender Bog je dal, de ni sovražnik preveč pokončal. V eni teh vasi so se bili protestantje s svojo šolo vrinili dve leti preden sim začel; tu je bilo treba nauke ki našo in njih vero ločijo (Interscheidungslehren) umevno razlagovati, milo iu krepko, prosivno in ojstro, in spet milo
in ojstro pridigovati in sosebno otroke k nauku priganjati, dostikrat na dom po nje hoditi in staršem ojster nauk dajati. Kakor sim vse okolišine prevdarjal, sim se bal, de jih bo precej k krivoveri odpadlo, in de bodo otroci v ker-šanstvu zaostali; tudi še potem, ko sim naslednika tam dobil, sim pogosto še iz svojiga noviga misijona tje hodil, ker misijonar še ni jezika znal. in sim obema misijonarjema pri sv. Križu priporočal, de naj sosebno to vas previdno in s poterpežljivostjo, pa tudi s krepkostjo oskerbljujeta; in zares je vsako nedeljo duhoven tje šel, včasi pa jest; in hvala Bogu, samo en mladeneč je odpadel, pa ni mogel tam biti, je mogel kmali drugam iti, in protestanška šola je letaš popolnama jenjala. učitelj je od svojih višjih dobil povelje, hiše prodati, ker so obupali, katoličane v krivo-vero spraviti. Ta vas mi je nar več skerbi delala v mojim pervim misijonu. Hvala Bogu, za enkrat je velika nevarnost odpravljena. Kakor veš, pri sv. Križu sim bil le nekaj čez eno leto; tje so namreč Indijani druge duhovne z ne-k ter i mi brati in sestrami iz tretjiga reda sv. Frančiška poklicali in škof so v trt dovolili; tako sim mogel jest v drugi misijon iti. v l.ittle Traverse, to je stari Arbre 1'roche. Ta vse to ti jc že iz mojih mnogih pisem znano. Tudi tam sim imel tri vasi; nobena ui enaka uni pri sv. Križu; v vsaki je sicer precej dobrih, posebno v domači, kjer navadno duhoven stanuje, pa veliko je tudi mlačnih. Tukaj je bilo veliko več skerbi, kakor pri sv. Križu, desiravno manj duš; pa ena sama duša ima neizrečeno veliko ceno. in duhoven pastir ne more pokojin biti. če le eno na poti proti peklu vidi. Tudi tukaj sim mogel v vsih treh vaseh (v poprejšnjim misijonu samo v eni) zoper protestantizein se vzdigovati, pa so vender 4 odpadli. Vender pa je protestantizein svojo moč tamkej precej zgubil, tudi je lansko leto minister (protestanški duhoven) proč šel. Prav v serce se mi smilijo ubogi Indijani; ko bi bili sami. bi spoštovali iu ubogali duhovne, in bi jim bili v veliko veselje; Ame-rikauci pa marsikterim glave zverte in jih z mnogimi rečmi ob spoštovanje do duhovnov in nektere celo ob vero pripravijo. Vender upam, de Bog jih bo varoval, in bodo večidel še dobri katoličani ostali. Ker so tam trije duhovni popolnama zadosti, in so tudi drugi Indijanski misijoni v tisti škofii z duhovnimi preskerbljeni, sim v drugo škofijo prišel, gosp. Pircu pomagat. Visokočastiti škof Baraga so me radi imeli, bolj kakor sim vreden, pa so mi vender privolili iz škofije iti. Tukaj v ti škofii je še veliko ne-vernikov, gosp. Pire pa so že prestari, de bi si sami upali deleč iti. in nar manj ti dni hoda. to je. ko bi peš šel, od duhovniga biti. Tako bova oba š!a, in če je Bog sklenil, nevernike k sv. veri poklicati, bo še drugih delavcov poslal. Gosp. Pire so še popolnama terdni. mislim, de ložej več prestoje kakor jest; žive prav revno, iu tam pri nevernikih bo pa še hujši. Za kratek čas ti pišem, kako so neke krat i tri umirajoče otroke skrivaj kerstili. Pri enim so dolgo staršem govorili, de naj ga puste kerstili; ker niso privolili, pravijo, de mu hočejo zdravilo dati (zakaj dober homeopat so), tode se mora popred umiti, ker jc ves umazan po obrazu, kar tudi zdravju škoduje, tako so ga lepo umili, pa med tem tudi njegovo dušo oprali v kopli sv. kersta. Pri drugim so skrivaj ruto z vodo namočili, in, ko so dolgo zastonj govorili, so djali: Moram vender ubo-gimu otroku pot s čela obrisati, in so mu tako tudi nar gerši madež izvirniga greha s sv. kerstam zbrisali. Pri tretjim so dolgo zastonj govorili, pa še vode niso imeli; tedaj so prosili vode, de bi jo pili, in so urno pri tem ruto namočili in otroka kerstili. Vsi so kmalo umerli. Tukaj je vreme neizrečeno spremenljivo. 14 dni je bilo tako vroče, de sim se celi dan tudi v stanici potil, zdaj je pa tri dni deževalo, iu danes je tako mraz, de bi se skorej v plajs zavil, kadar pri miru sedim, pa bo kmalo spet gorko. Se ve de nekaj tudi to stori, ker truplo zdaj ni navajeno na merzloto. zato jo bolj čuti. Tudi v naši, to je, v Sent-
pavlski škofii je pomanjkanje duhovnov. — Berem v časniku, de je bil kardinal Scitovskv v Ljubljani; še nisim pozabil tega častitljivima cerkveniga vikšiga, ko je bil mende kot škof v Pečuhu v alumnatu ravno takrat, ko smo bili mi v njem. Tudi smert Stelcih-a sim bral; Knobleher-ja se ve de tudi; njegovo življenje od Kluna sim tudi bral; vidiš, de marsikaj še zvem po tukajšnjih časnikih iz vaših krajev. Vender pa mi le še pišite, ker časniki le nar splošniši reči naznanujejo.	Lavtizar.
Hude rremena, toča.
(Dalje io konec.)
Veliko ljudi nc spozna, ali pa noče spoznati, de Bog zavoljo greha večkrat žito na polji s točo pokonča. Naj taki neverni pomislijo, de neskončno sveti Bog vedno sovraži greh iu ga po svoji pravici pogosto tudi že na zemlji z mnogoterimi šibami kaznuje, popolnama ga bo pa na unim svetu. Ravno pri obdelovanji žitniga polja se stori silno veliko greha: koliko kletve, opravljanja, koliko nečistih pogovorov in norčij, koliko prepirov, krivice, zavolj meja na njivah? Koliko greha se stori pri spravljanji žitnih pridelkov in druziga sadeža, na pr., pri mlačvi, pri metvi prosa, pri trenji lanu itd.! Koliko se denarja od prodaniga žita grešno obrača v požrešnost, pijanost, nečistost, v presilni lišp pri obleki, v napuh, vir toliko grehov — zlasti pri mladosti! .le Ii čudo, ako Bog tu in tam s točo žitno polje vdari? V čimur kdo greši, v tem bo tudi po pravici kaznovan (b. modr. 11. 17).
Kako malo zahvale za dobre pridelke ljudje Bogu skažejo, kako raztresene so večidel vse molitve pred jedjo in po jedi, razun tega. de jih veliko vso to molitev popolnama opuša! Nasproti, če dobrotljivi Bog bolj rodovitne letne daje. bolj ljudje razgrajajo v vsakterih naj hujših pregrehah in razuzdanostih! Kako nam more biti Bog vedno dobrotljiv in radodaren.
In še dalje, koliko ljudi obilne pridelke le svoji razumnosti v obdelovanji polja prilastujc, ne pa Božjimu blagoslovu. Koliko jih jc, ki nadlogo hudih vremen z vraž-nimi pripomočki hočejo odvernili! Koliko jih je. ki hudo uro in točo. kakor druge nadloge, slepi naključbi in mertvi natori prilastujejo in tako taje. de le Bog ves svet vlada in ima vso natoro v svoji oblasti! Je li čudo. de se Bog tako pogosto nam v hudih vremenih razodeva Gospoda vsih reči. vsih stvari, in v nič dene vse naše prizadevanje, vso človeško razumnost in napihovanje.
Bo pa kdo rekel: Je li to modro, de Bog da žito tako lepo na polji rasti in zoreti, na to ga pa s točo pokonča? Kristjan! pomisli de Bog nam po svoji dobroti pokaže obilne darove: ker jih pa vredni nismo, jih nepokor-niin otrokam po svoji pravici vzame, kakor je bil na gori Sinaji pri oznanovanji svojih zapoved zažugal. Ali ne pokaže včasi tudi oče otroku, kaj bi mu bil dal, ako bi bil pokoren? Tako Bog kot modri in pravični Oče svoje otroke spomni na njih greh in jih vabi k pokoršini. Bi utegnil pa kdo reči: Zakaj pa Bog le nektere kraje s točo obiše, druzih pa ne. desiravno so tam ravno tako veliki ali pa še veči grešniki?*") •j Vem, kako bodo nekteri ugovarjali in rekli: ..Kako pa de nektere kraje zmiraj toča. druge zmiraj slana, druge zmiraj suša zadeva; druzih pa nikoli ne. ali pa le poredkama. desiravno po ravno tako pregrešni, kakor uni? Odgovorimo, de toni noben izgovor, de bi take nesreče ne bile šiba Božja. Bog ima razločne in mnoge hibe, za en kraj take, za druziga druge, nobeden pa nc odide kazni, ko greši. Ako ni toče v kakini kraji, ko so ljudje pregrešni, pride pa bolezen pri ljudeh ali živini, požar, suša ali kej druzira hudiga. Kadar oče strahuje otroka, vzame v roko tisto šibo. ktera mu jc nar bližej; tako tudi Bog, kadar hoče kake kraje pokaznovati. prime v svojo pravično roko tisto šibo. ktera je kakimu kraju nar bolj lastna (sej tudi to je Božja naredba): točo v krajih, kteri so zavoljo svoje lege toči boij jzpostavljeni, sušo. kteri imajo veči last-nijo za sušo itd. Če je pa vsiga ze preveč, pa pridejo tudi
Kdor koli je grešil, je tudi vreden kaznovanja, in ako ga je došlo, naj ga sprejme v duhu pokore, nikar naj pa ne bo nevošljiv unim, ki jih šiba ni zadela. Kaj bi bilo, ako bi povsod toča žito pobila, kjer so grešniki, od kod bi pa potem takim ljudje živeža dobili? Bog nas je učil prositi za vsakdanji kruh, in nam ga tudi hoče dati; torej vselej ohrani toliko poljskih pridelkov, de se zarnorejo ljudje preživiti, — če jih nimajo doma, jih pa iz ptujih krajev dobijo; uni ki jih imajo, pa imajo s tem priložnost, dobre dela usmiljenja skazovati. Bog po enih krajih ljudi kaznuje s točo, drugim v svarjenje, de jih take in še huji kazni čakajo, ako se ne spreobernejo; Bog kaznuje pa milost ska-zuje in jo ponuja grešnikam. Ktere ljubi, tiste tukaj tepe (Ilcbr. 12, 6). Gorje pa grešnikam, kterim je vsa kazen do sodbe prihranjena. Nekiga dne so bili Kristusu povedali, de je Pilat nektere Galilejce pri njih daritvi dal pomoriti; in de se je stolp v Siloe poderl in 18 ljudi pokončal: in Kristus jim odgovori: ^Menite, de so ti pobiti veči grešniki bili od vsih druzih ljudi v Jeruzalemu? Rečem vam, de ne, in ako se ne spokorite, bote vsi poginili**. Te besede nas uče, de Bog včasi manj i grešnike kaznuje, de jih tukaj spokori, pa v svarjenje večini grešnikam, de naj se k njemu spreobernejo, sicer bojo gotovo pogubljeni, kar je nar veči kazen.
Se bi utegnil kdo reči: Pri hudih vremenih je tudi več pravičnih poškodovanih, je li to po pravici?
To se ne zgodi samo ob času hude ure, ampak pri vsih občnih nadlogah. Majhnim nedolžnim otrokam Bog starše vzame; oginj, vojska pokonča vasi, mesta; kuga mori ljudi brez razločka. Adamovi otroci smo v dolini solz, v grehih spočeti in rojeni, — nadloge izvirniga greha tarejo vse ljudi. Grešniki smo tudi vsi, tudi pravični sedemkrat na dan greši, in kdor pravi, de je brez greha, je lažnik; tedaj smo vsi kazni vredni po meri greha. Velike grešnike Bog z nadlogami k pokori vabi: Greh stori ljudstva uboge f prip. 14, 34); išite Gospoda in bote živeli, (Amcs. 5, 4 ''.). Pravične pa Bog očišuje od malih madežev, z nadlogami, kakor se mora tudi zlato v ognji očiševati: jih varuje v prihodnje, de hujši ne gre-še; jim daje priložnost, si v poterpežljivosti lepši nebeški venec pridobiti, in poskuša njih pravičnost drugim v lep izgled, kakor je poskusil Jopa in Tobija, de je njuna po-božnost bila prava, ker sta v sreči in nesreči stanovitno Boga ljubila. Tistim, ki Boga ljubijo, vse v dobro služi, je pravičnim rečeno v tolažbo ob času nadlog.
Zadnjič tudi pomislimo, de so sklepi Božje previdnosti nezapopadljivi. de pa vender Bog vse modro ravna in za nas vse prav stori v dosego svojih svetih namenov. Zato se vselej Božji previdnosti voljno podverzimo, tudi ob času hude ure in toče. Varujmo se pri hudih vremenih vsiga vražniga početja. Zvoncnje naj nas na to opomni, kadar se huda ura bliža, de berž obžalujmo svoje grehe iz ljubezni do Boga. ga s terdnim sklepam poboljšanja prosimo, naj inilostljivo odverne protečo kazen, ako je njegova volja. Ako nas je le vender s točo vdaril, se pa varujmo, de nas ne zadene očitanje pri Ageju preroku: „Tcpel sim vas i n dela vaših rok s s in o d e č i m v e t r a m. s s e n t-j c ni, s točo, in ni ga bilo človeka med vami, d c bi se bil k meni spreobernil!* (Ag. 2. 18). Zdi-hujmo veliko več v duhu pokore z Jopam: „Bog je dal in Bog je vzel, Njegovo sveto ime bodi češenou! (Jop. 1, 21). y\ko smo dobrote od Boga prejemali, zakaj bi nadlog ne sprejeli?" (Jop. 2, 10J. Tako bo tudi nam vse v dobro zaleglo.	Burja.
občne stiske: kolera, punti. vojske, draginc itd. To razjas-njenje naj si k sercu vzamejo sumljivi dvomljivci in še bolj lažnjivi modrijani, ki vse le natori ali slepimi! naključju pripisujejo in ne pomislijo, de jc Bog tudi natoro stvaril in se mora ona po Njegovi volji ravnati, kakor voz po volji voznikovi, in de slepiga naključja ni, ker vse vlada Božja roka. Vr.
tLina in keršanska rera.
(Spisal Valentin Sežun.)
Kina (Čina, Tšin, Sin, Kitaj) se imenuje deržava v jutrovi in srednji Azii, ktera je za Rusovsko nar večji na zemlji. Obsega namreč do 250.000 četertnih milj, kterih do 00.000 razpada na Kino in do 190.000 na une dežele. ki so Kini podveržeuc, ali v njenim varstvu. Kina je zmed dežel, ko so z ljudmi nar bolj iiagnječcne; v nji prebiva do 395 milijonov duš. Kiiiezam podveržeuc ali od njih varovane dežele jih imajo kakih 18 milijonov.
Delavnost, oniikavuost, inirljivost se pri Kiuezih hvali; so pa tudi neusmiljeni, maštovavni, goljufui, lažnjivi, nečisti, v svojih starih šegah nepremakljivi. Njih pokoršina iu spoštovanje do staršev slovi sicer dalječ; ali prav reči, so starši trinogi svojih otrok, ker imajo oblast čez njih življenje. kakor jo ima njih cesar čez življenje svojih nodlož-nikov. — Neusmiljeno serce Kinezov priča njih gerda navada, rojene otroke moriti, ki jih nočejo ali ne morejo rediti. V glavnim mestu Peking-u lazijo vsako jutro najeti služabniki z dvekolesnicami (šajtergami) po ulicah in pobirajo deteta, ki so bile čez noč ua ulicc položene, ter jih odpeljejo ven iz mesta v jame, kjer morajo poginiti, ali jih psi in prešiči pojedo. Samo v Pekingu jih po 24 na dau tako pogine, kar pri silni velikosti tega mesta 9.000 na leto znese. — Keršanska družba sv. Detinstva-) pobira take popušcnc in še žive otroke, ter jih kersti in redi. Ranjki škof v Nanci-u ua Francoskim, K o r b i n Jan s on. ima v tem sv. delu neprecenljive zasluge.
Kinezi so ajdje v treh ločinah. Vikši stanovi se der-žijo naukov Konfuci-a; druga ločina je l.aokuug ali Taosse (nauk izuma), tretja in nar obiiuiši ločina je F o. ktera je ravno to, kar Buda v Indii, na levi strani Gangesa, ali Lama v Tibetu, in Sige mu ni pri Mongolih. Cesarska lodovina je te ločine. V severnih straneh je veliko muhainedancov; tudi judov je nekaj, namreč, mlajših unili Izraelcov, ktere je bil I. 740 pred Kristusam Tiglat Pilasar in 25 let pozneje Salmanasar v asirsko sužnost odpeljal. Nar več jih je v mestu Kajfougfu v deželi llonav.
Dc bi bil že sv. apostel Tomaž v Kini sv. evangelj oznanoval, ni gotovo. V sedmim stoletji so bili Nesturjani seme keršanske vere v Kino zanesli. V 13. stoletji sta bila v Kini. frančiškan č. O. Janez Karpiu in kapucinar č. O. Vilhelm llubruijuis. S posebnim pospeham je frančiškan Janez d c M o n t c K o r v i n • delal v Kini. Poslan od papeža Nikolaja IV. I. 1289 v jutrovo Azijo, jc prišel I. 1294 v glavno nesto Kainbalu t zdaj Peking imenovano), kjer jc Timur-kan gospodaril. Do leta 1305 je bil že <».000 ljudi keršanski veri pridobil. Papež Klemen V., to slišati, povzdigne neutrudljiviga misijonarja v velikiga škofa v Kainbalu ju I. 1307. iu mu pošlje nekaj ininoritov kakor sufraganske škofe v pomoč, kteri so ga I. 1308 v Kainbalu ju v velikiga škofa posvetili. Nagajali so pa temu možu ncstorjaiiski kri.overci. ter so ga s svojim obrekovanjem celo v ječo pripravili, kjer je mogel pet let zdihovati. Sploh se jc bilo število kristjanov v Kini tako narastlo, de so ondotni verni osem let po Korvinovi smerti papeža Benedikta XII. po poslancih prosili, dc naj jim no-viga vikšiga pastirja pošlje. — Vender Portugalci. ki so 1. 1517 pervikrat v Kino prijadrali, tam nobenima sledu keršanstva več našli niso.
Nova doba za keršansko vero sc je zdaj odperla. Ze sv. Frančišk Ksavcrjan jc hotel v Kino priti, pa je na njenim pragu — na otoku Sancian-u umeri. L. 15N4 so Portugalci pričeli v Kantonu prebivati, in odslej se je lepa zora za keršanstvo v Kini čezdalje bolj kazala. Redi sv. Frančiška, sv. Dominika iu sosebno sv. Iguacja (jezuiti) so pošiljali t je svoje ude. Jezuiti: Roger, Valignaa. Franc Pasi, in posebno M a t c v i R i c c i, so z besedo
*) Za ktero podobice „Danicau ima.	Vr.
in pismi veliko ljudi za sv. vero pridobili, zlasti tudi s tem, de so vedili umno sklepati z verskim naukain tudi človeško učenost, ktera pri Kinezih toliko velja. Po silnih težavah pride Ricci 1. 1601 notri v cesarski dvor, in si s svojo lepo obnašo in darovi (podobama Jezusa in Marije, umetno uro z mu/.iko in drugimi dragimi rečmi) privoljenje dobi. v Peking-u prebivati. Ricci je umeri I. 1609. Njegovim tovaršem se je zdaj hudo godilo, vender ker so Ki-nezam koledar popravili, jih v vojski s Tartari kanone liti učili in jim strategiško pomoč skazovali, so jih cesar Tien-ki in njegovi velikaši spet bolj jeli čislati. Zdaj pride jezuit Janez Adam Šal iz Kolina (Kelna) kakor nov steber sv. Cerkve v Kino. Akoravno je bila takrat v Kini velika pre-kucija, se je vedil Sal vender s svojo razno učenostjo in priljudnostjo prikupiti. Misijonarji so smeli povsod Kristusa oznanovati, in ni je bilo skorej kineške okrajne, kjer bi ne bilo tistikrat kaj vernikov. L. 1663 je bilo njih število že blizo 300.000. V Peking-u samo jih je bilo do 5.000, in so imeli lepo veliko cerkev, kteri je bil cesar Sunši sam napis naredil, namreč, de je keršanska vera nar boljši in prava pot v nebesa. Vender je cesar malikovavec ostal, ker se nečistima življenju ni hotel odpovedati. Po njegovi smerti jc vstalo hudo preganjanje; štirje keršanski mandarini (vikši uradniki) so bili umorjeni, misijonarji v ječe potaknjerii iu potlej razun treh pregnani. Sal je umeri za velikimi stiskami. Njega je dobro namestoval jezuit Ferdinand Ver bi est. Novi cesar Kang-hi je vladal od I. 1667 do 1722. in v tih 55 letih se je kristjanam v Kini nar bolje godilo. Verbiest je umeri I. 1688; njega sta dobro namestovala pp. Tomaž in Perejra; tadanji francoski minister Kalbert jc dalje na vso moč podpiral 15 jezuitov, ki so prišli I. 1687 v Kino. Tih eden — Gerbillon in omenjeni Perejra sta pomirila Ruse, ki so se tistikrat s Ki-nezi kavsali. Vse to in prošnja princa Sosan-a je storilo, de jc Kang-hi I. 1692 pisemno privolil, de se sme po-kristjaniti kdor hoče. Množile so se zdaj keršanske srenje, kjerkoli so se misijonarji zamogli vstanoviti, in bile so prav keršanskiga duha.	(Dalje si.)
Obhafanfe gotlu r. e. O. rektorja r pen z iona tu ,, Sle Ua mat al i na" r Wetit-ki rit - u. 12. tnal. serpana 1&H&.
Sv. Klemen zadene 23. listopada; ker je pa tistikrat že mraz, kratek dan in velikrat tudi sneg, so v. č. O. rektor praznovanje svojiga godu odložili na ta dan. V predvečer, nedeljo, II. mal. serpana smo šli pol ure po večerji, ob 8., zopet v obeduic-o, in potem so prišli v. č. O. rektor, spremljani od vsih patrov, in so se vsedli na sedež, ki je bil za nje pripravljen. okoli njih pa drugi patri. Pervo je bila muzika s trobilnimi orodji, potem je grof Strachvvitz v imenu vsih za god vošilo opravil. Potem so peli neko pesem s klavirjem spremljano. Med 9. in 10. so prišli gim-nazialci s svojim banderam in muziko in so naredili baklado. To baklavico je poskerbel in vravnoval grof Strachvvitz, brat tega, ki je v penzionatu. Ko so prišli na dvoriše. se je zastavnik (banderar) v sredi ustavil, okoli njega pa mu-zikanti v krog. in okoli teh njih 12 s takimi tulipani, v kterih je luč gorela (kakor so bili v Ljubljani v zvezdatim spre-hajališu ko jc bil ce.^ar pričujoč); v ravni versti se jih je potlej ustavilo spet 12, ki so deržali na palicah narejene kakor tarče iz papirja, v kterih je tudi luč gorela, in na eni strani je bil na vsih čem c. k. orel, na drugi strani pa po ena rudeča čerka, ki so vse sostavljene pomenile r„Un-serem VaterttU. Ustavili so se tako, de je na eni strani bilo brati „Unseremu, in na drugi strani tega kroga „Va-teru. Okoli teh so se vsi drugi z baklami v rokah tudi v krog postavili po vsim dvoriši. Bila je muzika in nekoliko ognjila. k koncu so trikrat na dvoriši z majhnimi kanonami Vhtrclili. in vsi vpili «,P. Rector soli leben Potem so gim-
nazialci šli vsak na svoj dom. Zjutraj ob 3. smo vstali in šli z muziko in banderam, kakor po navadi, do Riiti-ške, vasi unkraj Rajna. Tam smo se vsedli v vozove in se peljali po železnici do Rorschach-a, mesta ob boden-skim jezerji v šent-galskim kantonu. Od tukaj smo se peljali po jezerji na 18 barkah v „Hornu, vas na polotoku, uro deleč peljaje se po jezerji. V pervo so šli v. č. O. rektor v en čoln; grof Strachvvitz in barou Humbracht sta posebno čast in srečo imela ter jih vozila. Pri naj več barkah so učenci sami veslali; samo pri nekterih so imeli najete veslarje. Ko smo v Horn prišli, je bilo majhno kosilce v gostišu (tam so tudi toplice). Potem smo šli na sprehod po cesti ob bregu bodenskiga jezera. Ko smo se vernili, so se eni šli v jezero kopat, drugi so se vozili semtertje. Ob 4. je bilo veliko kosilo. Pri tem je zopet grof Strachvvitz imel nagovor do O. rektorja in muzikanti so tudi svojo zagodli. Bili so z nami veči del skorej vsi patri, zunaj unih, ki niso mogli od doma, zmed 42 tedaj mende njih 6 ali 7. Bila sta z nami tudi šolski oglednik, gg. Kohler in okrajni poglavar v Feldkirh-u. Ko smo odkosili, smo se podali proti domu. Eni so šli po suhim v Rorschach, drugi pa zopet po vodi. Muzikanti so bili vsi skupaj v eni barki in v zavetje se peljaje so jo prav prijetno delali: Magnificat anima mea. Od Rorschach-a smo se spet po železnici peljali do Riiti-ške vasi. Tam pa je začel tako zlo dež iti, de smo pol ure mogli vedriti, preden je odjenjalo. Pre-peljamo se čez Rajno in od tam so se eni peljali, eni pa peš dam šli. Pešci so prišli ob 10., drugi pa ob 1/2lldam. Nazaj grede smo imeli od Rorschach-a dalje 5/4 ure na železnici posebni vlak (Extrazug), kar samo je veliko stalo. Kaj je pa še drugo vse veljalo! Vse so O. rektor ta dan sami plačali! Doma smo imeli še k koncu za večerjo malo čaja, ker nismo mogli na odločenim štacijonu ostati, kakor je bilo dogovorjeno in tam tudi pripravljeno, zato ker niso še dvojne šine položene, tedaj bi se naš vlak ne bil imel nikjer poštnimu umakniti. O. rektor so ostali prav do zadnjiga konca med nami — dokler nismo šli k počitku. Za šolske praznike (vakance) so v Ilohenembs-u, mestu blizo Bodensee-a, pristavo (villa) najeli, kamor pojdejo patri s tistimi čez vakance, ki ne gredo domu. Za skomino (Nachgefiihl) dans popoldan ni šole (dopoldan je bila) in pojdeuio se kratkočasit k jezeru, uro od Feldkirh-a, ki se imenuje „Bankvveilerseea. Je pa sila majhno. Nad jezeram je ccrkev Marije Device na gričku, Božja pot in silo stara cerkev.
V Feldkirh-u 13. mal. serpana 1858.	J. Kaiba.
Glasi zastran KnobleherJeviga spominka.
(Dalje.)
Z Dunaja od si. odbora Marijne družbe naznanimo naslednji dopis, ki sega v Knobleherjevo zadevo. „Odbor poterdi, de je prejel 29. u. m. poslanih 140 gold., zahvali za druge naznanila, in bo vse pripomogel, kolikor je v njegovi moči, de bi se spolnila želja, v Ljubljano dobiti telo ranjciga provikarja, dr. Knobleher-jaa.
Na Dunaji, 3. vel. serpana 1858. Spens. s. r.
Iz Goriškiga. Kar zadene gosp. Knobleher-jev spominek, sim te misli, naj bi se ostanki častitljiviga misijonarja v ljubljansko veliko cerkev pripeljali in tam naj bi v rakah (žorhu) počivale tiste neutrudne krajnske kosti, ki so toliko prehodile in skoz 9 let veliko napravile v blagor nesrečnih Kamovih otrok. Posodo take Bogu ljube duše, ki je že toliko nevernikam vrata v nebesa odperla, tako posodo, pravim, v svoji sredi imeti, mislim, je več vredno, kot zgol kamniten spominek. So se potegnili v tretjim stoletji ne dalječ od Ogleja poleg vode Natisone stanujoči pre-bivavci iu tudi mestnjaui kristjanski iz Vičence, de bi imeli
*) Uimnazialci so zase z enim patram doma god praznovali.
v svojim posestvu svoja rojaka Feliksa in Fortunata, kterih god mesca rožnika obhajamo (Propr. Ss. dioec. Goritiensis die 16. junii), zakaj bi si mi ne prizadevali, truplo tega našiga rojaka v svoji sredi imeti? Vem. de bo marsikdo zoper to kaj ugovarjal; pa nobedin naj čez to mojo misel hud ne bode, temuč naj se potolaži iu naj mi nikar ne zameri. Kar imam na sercu, le to povem pisemno. De bomo hitro in gotovo svojo keršansko dolžnost do svojiga nekdaj v Gospodovim vinogradu težavno delavniga brata dopolnili, hitro segnite v žep in dajte za ranjciga Knobleher-ja, kar premorete!
Iz Pazna. Tudi tukaj želimo, de bi se telo pokoj-niga v vinogradu Gospodovim neutrudljiviga provikarja Knobleher-ja, našiga rojaka, v domačijo prepeljalo; kako in kam naj se mu spominek postavi, hote nar bolj po mno-goverstnih okolnostih razsodili in odločili.	Jože.
Košček peklenske komedije.
Osebe: Slaščičar ali medeninar. Pesnik. Rajda fan-tovavcov in vasovavek. Peklenšek. Vsi v peklu.
I.	prikaz.
(Slaščičar in pesnik sta si v laseh in oginj krog nju šviga. Peklenšek se jima spakuje.) Pesnik.
Gerdiin ti gerdi! z dnaram s' me sleparil. De sim nesramne pesmice pisaril Za serčke. medenino v prodaj tvoj: Preklet sim zdaj in ti z menoj!
Slaščičar.
Si bil nad mene učen, zakaj me nis' posvaril? Novine in mladost z zaljubljenim si smradam kvaril: V mladosti meni to spačilo je serce. De tukaj večno zdaj terpim. gorje, gorje! Peklenšek (poskakovaje.)
Pozdravljeno delo. Ki v moje mi žrelo Mušice lovi. In tičke slepi: Ze dobro tako. De b' več jih le blo!
II.	prikaz.
(Kmetišk fant in dekle, z živimi kačami zvezana, zgrizujeta serce z nesramnim napisani; kup druzih se na čelo s pestjo bije, lase si rujejo in tulijo.) Dekle.
O joj, prejoj ! nesrečni dan, K' sim pervikrat spoznala te; Serce le-to me v greha stan In zdaj v pekel pahnilo je!
Fantova ve c.
Slaščičar tam na božji pot' Mladini um z napisi blod'j Sim kupil v medu mišico, Ostrupil sebe 'n deklico: Zdaj serce me strašno boli. Oh, več — nič več pomagat' ni!
Vsi skupaj.
Nam tavžentkrat je vsim gorje, Zgledujte se nad nam' ljudje! Gorje, gorje, gorje, gorje!
Peklenšek.
Ze dobro tako, De b' več jih le blo!
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Nji c. k. veličanstvi Ferdinand in Marija Ana sta 1.000 gold. darovala za zidavo nove cerkve na Selih pri Kamniku. Iz hvaležnosti za ta veli-koserčni dar so imeli ondotni duhovni pastir v, č. gospod Blaž Artel sv. Ane dan vpričo vse srenje slovesno sv. mašo.
Iz Ljubljane. Pretečeno nedeljo je pričel č. O. HinterOcker iz Freinberga pri Lincu iz Jezusove družbe pri čč. gg. Uršulinaricah duhovne vaje; potem pa se bo podal v Skofjo Loko v ravno tem namenu.
Iz Ljubljane. Iz prijatelskiga dopisa zanesljivo vemo, de je v. č. škofijstvo v Bukarestu sklenilo, bratovšino ss. Cirila in Metoda za spreobernjenje ubozih ločenih gre-kov v Bulgarii vstanoviti. — Tudi nam piše gosp. dr. Fr. Richter, bivši propagandist, ondotni škofijski kancler, de se je v Delu ni cerkev poderla, de tedaj prav pobožna srenja, 1,500 duš. Božje hiše nima; in ko pozna posebno pobožnost in radodarnost naše dežele, ker je lansko leto iz Rima tod popotval, torej prosi, ako bi kdo blagovolil unim revežem kaj pomagati, de bi zopet cerkev dobili.
Iz Ljubljane. Veliki Š marin, t. j.. 15. t. m. je bila zopet v Ljubljani nova maša, in ta je zlasti zato spomina vredna, ker je bila p e r v a nova in a š a v t e r no v s k i novi cerkvi. Imeli so jo z veselo slovesnostjo čast. g. Mihael Kotnik v lepo spodbudo pričujoče obilne verne množice iz vsih stanov. Duhovni pomočnik stolne cerkve v. č. gosp. dr. Henrik Pavker so v lepim in olikanim cerkvenim nagovoru prav živo razkladali, kako de je duhoven vernim kristjanam u č c n i k, zdravnik in besednik. Slovesnost v cerkvi je bila s posebnim dobrim delam ovenčana; bilo je namreč po sv. maši darovanje ali ofer iu novi mašnik so vsiga cerkvi prepustili. Obilni povabljenci so bili naslednjič v veseli družbi z gostoljubnim kosilam radodarno pogostovani.
Iz Ljubljane. 7. t. m. ob osmih so imeli šolski svetovavec in vodja normalnih šol, v. č. gosp. Janez Nep. Sla ker. vitez Franc-Jožefoviga reda, sveto mašo, potem šolsko poslednje izpraševanje, in s tem so dokončali svoj čez štirdesetletni tek trudniga dela za mladinsko oliko, ker podajo se zdaj v dobrozasluženi pokoj.
Šolske mladosti je bilo v 4 oddelkih ljubljanske izgledne šole 798 duš; v nedeljski šoli pa njih 277. — Solaric v ljubljanskih uršulinskih šolah pa je bilo z znotranjo šolo vred 870; med temi v ponavljavnim oddelku njih 61. v notranji šoli pa 112 šolaric. — V 2 oddelkih nove šole pri sv. Jakopu je bilo 115 otrok.
Se nas dolžnost veže. dobrotnikam naših zamureov naznaniti, de so vsi trije svoje šole opravili. Starji nastopi zdaj drugo latinsko šolo, eden 4., eden pa 3. klas nemških šol. Mala dva bota pričela začetno šolo. Slavnima šolskima vodstvama, častitljivim gospodam učenikam in vsiin blagim dobrotnikam naših černih rejeneov v imenu srednje-afrikanskiga misijona očitno zahvalo za njih trud naznanimo, in upamo, de jim bodo tudi rejenci enkrat deleč tam v vroči Afriki hvaležni, ko se bodo dobrot bolj za ved il i, ako jih previdnost Božja kterikrat v njih domačijo nazaj pelje.
Od Xove cerkve na Staj., 16. vel. serp. Ker. draga Danica", ne samo veselih, ampak tudi žalostne novice po svetu razglasuješ, naj ti tudi jaz danes žalostuico naznanim. — Pretečeno saboto 14. vel. serpana popoldan so na južno izhodnji strani čemi oblaki nebo zakrili. Vročina je zelo pekla. Naenkrat se dež ulije, oglasi se germenje. Ravno so šolarji iz šole šli. Deklica, pozahljivša na šolsko svarjenje, bolj naglo stopi, in naenkrat strela v njo vdari; zadene jo ravno na glavo iu jo naglo ubije. Tudi dva druga mladenča sta pri tej čudni prikazni padla; vender pa jima se škoda zgodila ni. K sreči je bila ubita deklica lepiga življenja, in upati smemo, de ji je bil Bog milostljiv sodnik. Danes so jo žalostni šolarji in šolarice k grobu spremljali; njim in drugim nazočim so tukaj duhoven posebno tiste besede Jezusove na serce položili, kjer pravi: „Ob uri, ko ne mislite, bo Sin človekov prišel". — Naj pri tej priložnosti enake žalostne prigodbe omenim, ki se je pred nekimi tedni v sosednji fari prigodila. Tam je neka žena ravn3 angelsko češenje molila. Vzdigne se nevihta, blisk šviga in naenkrat zadene pobožno ženo. Rani nekoliko tudi drugo osebo, vžge neko posteljico; pa vse se je pogasilo in pozdravilo; samo za ženo, ki je hitro očernela. ni bilo zdravila. Bog jima daj večni mir in pokoj! Mi pa si globoko vtisnimo in spolnujmo svarila, kakoršne ^Danica1- v 13. listu v ozir letašnjiga vročiga poletja priporoča. J. N.
Iz llartunia od 14. rožnika med drugim tole pišejo: Zmirej bi se imeli skorej zakaj ustrašiti, kolikorkrat od mene kak list prejmete, ker vsakikrat imam kako smert naznaniti. Takrat je družnik našiga misijona, ki je s poslednjo odpravo 8. prosenca tekočiga leta sem prišel; Izidor Zilli mu jc ime in jc doma 3 ure od Gorice, na Furlanskim. 1'merlje 11. t. m. ravno tisti dan kakor g. Gerbl lansko leto.
Kakor strela z jasniga nas je zadelo H. t. m. smertno naznanilo gospoda provikarja, našiga vikšiga pastirja, dr. Ign. Knobleher-j a.
Iz mojiga poslednjiga I. veste, de je Gospod, — kteri pa pri vsim tem nam vse v prid obrata, — od vsih 3 misijonskih stani* njih glave v boljši življenje vzel; — nismo pa scrčnosti zgubili, ter si mislili: prečastitljivi gospod provikar. na cigar strani jih je že toliko lodnimu obnebju zapadlo. nam bodo že spet novih delavcov poslali, ki bodo delali v vinogradu Gospodovim; todc, oh! tudi to pričakovanje nas je grenko okanilo. ko smo zvedili smert našiga višjiga pastirja.
Iu zdaj. ali hočem zasluženja v misel jemati, ki so si jih ranjki skoz In lit neutrudeniga dela za Koga in za vero pridobili? t), sej so vsi katoliški Nemčii. pač bi smel reči. vsi Evropi znane. Torej naj 'e samo prijatlam in do-brotnikam srednje -afrikanskiga misijona v njih tolažbo še pristavim, de naš sedanji iu prihodnji stan ni nikakor brez upanja in tolažila. Gospod namreč, ki v njegovim imenu začeliiiinu delu svoje pomoči nikoli popolnama ne odtegne, in ve dobro /.voliti orodja v svojo ča>t in poveličevanje, si jc tudi že v llartumu praviga moža izbral v preobračanje in razširjanje velikiga dela — prečastitiga gospoda Mat. Kirchner-ja i/. Ilamberga na Parskim, kije blizo z vsimi lastnostmi previden, ki so k taki visoki časti potrebne, ki je vajen že obnebja, jezikov, šeg iu navad, in si je prijaznost iu ljubezen pri vsih narodih v visoki stopnji že pridobil. Ta bo zanesljivo naslednik gosp. Knobleher-ja. k koncu tega tedna popotvajo torej ta gospod v Evropo in se podajo čez Tcrst in Dunaj v Kini. Gospod bo vladal stopinje svojiga služabnika iu bo njegovimu jeziku moč dodelil čez katoliške serca; — mi vsi pa vošimo. de bi se zdrav in z vsimi oblastimi previden zopet med nas poveruil.
Sploh se govori, de je koptiški patrijarh v katoliško Cerkev prestopil, vender ne morem zato zanesljiv porok biti.	Jož. S p a n r i n g.
Hm g leti po kersanskim mre hi.
Dunajski vikši škof in kardinal so napovedali posebni cerkveni zbor. ki se bo začel v dan sv. Luka evang.. to je. vinotoka (oktob.) ua Dunaji. V poklicnim listu vabijo na ta zbor sebi področne škofe, kakor tudi kapitelue in samostane, de naj svoje namestnike na zbor pošljejo, rekoč: Revcrcndis-imos Episcopos comprovinciales nec non Rev. Episcopum auviiiarem \ostrum ut statuto tempore Con-cilio adsiut. monemus et rcquirimus. Advocamus insuper venerabilia 1'apitula metropolitanum ct cathedralia nec non venerabiles Abbates, Pracpositos, Priores conventuales et Superiores proviueiales regularium, <|tii aniinaruni c ti ram aguut itd. — Ravno taki deželni ali posebni cerkveni zbor bo 17. nedeljo po Kinkoštih v Ostrogonu za vse tiste, ki so v področje ogerskiga kardinala in pervostolnika. — V Zagrebu je bilo letaš 9 novih mašnikov posvečenih. — V Far i z je nedavno prišel duhoven Moczvgcba. kteri se je bil pred nekaj leti z izseljenci iz Slezije v Te\as v Ameriko podal. Sleskih naseljeneov v Teiasu je tri občine in 200 podobčin, in dajejo lep zgled mirnosti, delavnosti in bogoljubnosti. Je med njimi tudi nekoliko Poljakov. Imenovani duhoven bi rad dobil za svoje naselce nekaj duhovnov in učenikov, iu gre zavolj tega v Rim, kjer so DO. Vstajenja od inertvih šlesko semenišč založili. — V Rimu so v cerkvi sv. Klemena, iskaje trupli ss. Cirila in Metoda,
našli pod sedanjo novo cerkevjo staro baziliko, kije mnogo veči od sedanje; trupel pa dosihmal še niso mogli najti, desiravno so že veliko prekopali. O ti priložnosti se išete po nalogi sv. Očeta tudi trupli ss. Klemena in Ignacja mučeneov.
Drobtine.
Pesem s ka kuga. Kako nevarne de so nesramne in sploh počutnost zbudujoče pesmi, kaže zlasti tudi to, ker pesem ko med ljudstvo pride, se tako težko pozabi. Včasi se valja umazanka cele stoletja v kakim kraji, potem jo pobere še kak nespremišljenež, jo zopet na svitlo da in še bolj razširi. Kakor iskra, ki je že dolgo pod pepelam tlela, potem ko je bila že poprej velik oginj napravila, naenkrat spet dobi sapo in vnovič začne še hujši požigati; tako delajo tudi mnoge pohujšljive tako imenovane narodne pesmi, pravljice itd., ki so strup tistim, ki jih poslušajo in meč v serce nedolžnosti. In če so take reči bolj tenko spredene, bolj globoko serce ranijo, kakor nabrnšeni mee hujši reže. Torej so tenke počutnice velikrat nevarniši kot debele kvante, kakoršne tudi zamašene ušesa žalijo. Kakor cn sam škripač celo hišo ljudi ošemi, tako utegne marsikdo z debelimi bukvami spotikljivih berklarij celimu narodu ušesa šegetati in ob enim pod klobukam ^narodnosti-' njegov pravi blagor podkopovati. Svetujemo torej pobiravcam in razšir-javcam narodovnib reči, de naj se varujejo zaljubljenih sanjarij. ako nočejo biti mesarji ter rabeljni nedolžnosti in si težkiga zadolženja na svojo vest nakopati.	Vr.
Pogorori z gg. ttopisorarei.
G. Z.: Prejeli list; peregrin. post Dom. 13. p. P. — O. V.: Hvala Vam in unim. — Nominari nollcnti: Gratias! Ceterum: Fiat voluntas Dei! — G. C. v W.: Smo poravnali in upamo, de bote prejeli. — G. B. R.: Prav lepa hvala! — G. pri slov. Kist.: Drugo dalje odrajtali. — Dobrotniku v Paznu zamurci: „Katter hejrak41, Rog oblagodari Vašo srečo! — X. KI.: Lepo hvalo za tisto okroglo reč! — A. S. v L.: Dobra volja je hvale vredna; bomo skusili drujikrat. - Rož. K.: Za zdaj prepozno; škoda! — G. J. X.: Prav drago! —
Jtiii Uarori.
Za afrikanski misijon:
Kadar bodo prišli od izhoda in zahoda, takrat tudi nas Rog ne zaverzi! 3 gold. — (1 gold. pa ravno tisti za misijon gosp. Olivieri-a.)
Duhorske zadere.
V ljubljanski škofii. Ker so prečastitljivi gosp. Anton Kos, vitez Franc-Jožefoviga reda, častni korar. dekan in fajmošter itd. od Xjih svetosti v ljubljanskiga prošta izvoljeni, je mestna fara v Krajnu 16. t. m. razpisana. Lok. Po-Ijanica je g. Jak. Grudnu podeljena. — G. Prim. Zadergal, d. p. v Cerklah, v kerški dekanii, je ti. t. m. umeri. R. L P.!
Za tir. Minobteherfer spominek.
Prencsek od 1. —4. naznanila 4 cckini in 463 gold. 9 kr.
Gospod Greg. Riliar...........gold. — kr.
Gert. Riliar..............2 „ — „
Iz Teržiča po gosp. F. V..........1
Duhoven iz Goriškima ..........2
Gospod Nace Gratel...........
Janez Zaje. c. k. peneznik v Paznu . . Bi\ši součenec pokoj, provikarja . . . . . . . Trije neimenovani: In memoria aeterna erit justus .
Duhoven iz Ljubljane ..........
K. S. iz V..............
Kadar bodo prišli od izhoda in zahoda, takrat tudi
nas Bog ne zaverzi ...........
Gospod Peter Siudenac. fajmošter v Kanafaru . .
Val. Pretner, fajmošter pri sv. Križu . .
Jan. Sajcvic, kaplan pri sv. Križu . . •
Skupaj:
30
S poprejšnjim: 4 cekini in	T/
30 39
Odgovorni vrednik: Lukd JeT&D-
— Založnik : Jožef Blaznik-