GEOLOGIJA 45/2, 485–492, Ljubljana 2002
Naravovarstveno ovrednotenja nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih severovzhodne Slovenije
Geoconservation evaluation of the sites of Miocene sedimentary rocks in the quarries of north-eastern Slovenia
Mojca PLANJŠEK1, Breda MIRTI^2 & Bogoljub ANI^I]3
1 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – OE Maribor, Slom{kov trg 6, 2000 Maribor, Slovenija
2 Oddelek za geologijo, NTF, Univerza v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija
3 Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Klju~ne besede: geolo{ke naravne vrednote, nahajali{~a sedimentnih kamnin, kamnolomi, miocen, severovzhodna Slovenija
Key words: valuable geological natural features, sites of sedimentary rocks, quarries, Miocene, north-eastern Slovenia
Kratka vsebina
Prispevek obravnava nahajali{~a miocenskih sedimentnih kamnin v Slovenskih Goricah in delu Haloz. Zaradi velike pora{~enosti terena in posledi~no redkih izdankov kamnin so bili predmet evidentiranja in vrednotenja predvsem opu{~eni kamnolomi. Na osnovi meril vrednotenja po Zakonu o ohranjanju narave in Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot je bilo od 28 evidentiranih lokacij izlo~enih 6 naravovarstveno pomembnih. Te so predlagane za geolo{ke naravne vrednote. Nahajali{~i Osek – nahajali{~e oolitnega apneca in pe{~enjaka in Zgornji Duplek 1 – nahajali{~e litotamnijskega apnenca sta predlagani za geolo{ki naravni vrednoti dr‘avnega pomena.
Zaradi nekdanje rabe kamna pri gradnji danes pomembnih kulturnih spomenikov imajo nekatera obravnavana nahajali{~a miocenskih sedimentnih kamnin tudi velik kultur-no-pri~evalni pomen.
Abstract
The article deals with the sites of Miocene sedimentary rocks in north-eastern Slovenia. Due to dense vegetation cover and consequently rare rock outcrops mostly abandoned quarries were elaborated. According to evaluation criteria defined by Nature Conservation Act and Decree on the categories of valuable natural features, out of 28 examined locations 6 were selected as important from the nature conservation point of view. These sites contain mainly the fossilferous lithothamnian limestone and they are proposed to be listed as valuable geological natural features . The quarries Osek – oolite limestone and sandstone site and Zgornji Duplek 1 –lithothamnian limestone siteare proposed as geological natural values of national importance. The lithothamnian rocks used to be important building stone. Nowadays we find it in some of important cultural monuments like castles, churches and other cultural monuments. In this respect some of the sites of Miocene sedimentary rocks have significant cultural value as well.
Uvod
Varstvo narave in naravnih vrednot je urejeno z Zakonom o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, {t. 56/99, popr. 32/00). Ta v 4. ~lenu dolo~a pojem naravne vrednote, ki obsegajo vso naravno dedi{~ino na obmo~ju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del ‘ive ali ne‘ive narave, naravno obmo~je ali del naravnega obmo~ja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.
Na podlagi Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, {t. 52/02) delimo
naravne vrednote na: povr{inske geomorfo-lo{ke, podzemeljske geomorfolo{ke, geolo{ke, hidrolo{ke, botani~ne, zoolo{ke, ekosistem-ske, drevesne in krajinske naravne vrednote. Zvrsti sta tudi mineral in fosil. Med geolo{ke naravne vrednote spada del narave, ki je z vidika sestave in oblike zemeljske skorje ter procesov v njeni notranjosti in na njenem povr{ju ter z vidika zgodovine Zemlje in evolucije ‘ivljenja na njem, izjemen, tipi~en, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno – raziskovalno ali pri~evalno pomemben. Mednje uvr{~amo nahajali{~e minerala ali fosila, tektonske, mineralo{ke, petrolo-{ke, paleontolo{ke, stratigrafske, glaciolo-
486
Mojca Planj{ek, Breda Mirti~ & Bogoljub Ani~i}
{ke, pedolo{ke, hidrolo{ke ali sedimentolo-{ke naravne oblike, ki izpolnjuje eno ali ve~ strokovnih meril ovrednotenja.
Ve~ji del severovzhodne Slovenije gradijo terciarne kamnine, predvsem miocenske starosti. Zaradi razmeroma velike geografske raz{irjenosti pogosto na prvi pogled ne opazimo njihove naravovarstvene vrednosti. Njihovo evidentiranje in ovrednotenje ote‘u-je pora{~enost terena, zaradi ~esar so izdanki kamnin redki. Najpogosteje jih najdemo v kamnolomih. Kot geolo{ke posebnosti mi-ocenskih kamnin izstopajo zlasti fosili, se-dimentolo{ki in tektonski pojavi. Zaradi tega so deli nekaterih kamnolomov predlagani za geolo{ke naravne vrednote, ki jih je smiselno predstaviti {ir{i javnosti in nameniti izob-ra‘evalni in raziskovalni dejavnosti. Ob tem je treba upo{tevati tudi vrednost teh kamnin pri ohranjanju kulturne dedi{~ine. Nekateri kamnolomi lahko namre~ zagotavljajo primarno kamnino za obnovo stavbne in druge kulturne dedi{~ine kot so mostovi, portali, nagrobniki, kamnite plastike in vodnjaki.
Metode dela
Podro~je evidentiranja in ovrednotenja so bile miocenske sedimentne kamnine in njihova nahajali{~a v severovzhodni Sloveniji, predvsem v Slovenskih Goricah in delu Haloz. Ozemlje je razdeljeno na sedem manj{ih obmo~ij. Evidentirani so opu{~eni kamnolomi miocenskih sedimentnih kamnin in nekateri drugi izdanki. Nahajali{~a so geografsko opredeljena na TK 25 oz. z Gaus – Krüger-jevimi koordinatami, poimenovana, na kratko opisana in fotodokumentirana. Nahaja-li{~a, ki so na podlagi ovrednotenja opredeljena kot geolo{ke naravne vrednote, so podrobneje obdelana. Poleg osnovnih podatkov vsebujejo {e podrobnej{i opis, podatek o stanju, naravovarstveno ovrednotenje in predlagani status. Evidentirane geolo{ke naravne vrednote so z navedenimi podatki ter dodanimi varstvenimi in razvojnimi usmeritvami vpisane v register naravnih vrednot.
Pregled obravnavanih obmo~ij in izdankov
Na terenu smo preverili 28 nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin. Podatke o
lokacijah smo pridobili iz literaturnih virov (Ani~i} & Ramov{, 1999; Baron – Szabo, 1997; Buser, Ani~i}, & Ter-zan, 1987; Gole‘, 1999; Hlad, 2000; J er {e , 1987; Kirali, 1997; Rokavec 1996; Š k e r l j , 1976; T e o d o r o v i ~ & P a v -l o v e c 1999), nekatere pa smo na novo evidentirali sami. Objavljene ter lastne podatke smo za vsako nahajali{~e zbrali v opisu, na osnovi katerega je bilo pripravljeno {e naravovarstveno ovrednotenje. Seznam evidentiranih kamnolomov in drugih nahajali{~ mi-ocenskih sedimentnih kamnin je podan v tabeli 1.
Pregled obmo~ij, njihova geolo{ka
zgradba in predlogi geolo{kih naravnih
vrednot
1.  Hrastov{ki gozdovi
Obmo~je Hrastov{kih gozdov ju‘no od Hrastovca v Slovenskih Goricah gradi sred-njemiocenski badenijski (tortonijski) apnenec svetlo sive do sive barve, ki je precej kavernozen in pe{~en, tako da ve~krat prehaja v apnen pe{~enjak. Ponekod nastopa v tanj{ih polah med pe{~enim in glinastimi laporji. Apnenec vsebuje {tevilne litotamnije in druge organogene tvorbe (@nidar~i~ &   Mio~, 1987).
Na obmo~ju Hrastov{kih gozdov je bilo pregledanih in ovrednotenih sedem lokacij, vendar ni kakih pomembnej{ih izdankov, ki bi jih lahko opredelili kot naravne vrednote.
2.  Sveta Trojica v Slovenskih Goricah – Osek
Obmo~je med Sveto Trojico v Slovenskih Goricah, Zgornjimi Verjanami in Osekom gradijo pe{~eni lapor, pesek in prod miocen-ske starosti. Plasti sarmatijske starosti sestavljajo pe{~eni in glinasti lapor, pe{~enjak, pesek, prod in konglomerat. V spodnjem delu prevladuje pe{~eni lapor, med katerimi so tanj{i vlo‘ki peska, v zgornjem delu pa sljud-ni pesek, z do nekaj centimetrov debelimi vlo‘ki glinastega laporja. V tem delu se pojavljajo {e tanj{e pole kremenovega pe{~e-njaka. Barva kamnin je siva, sivo rjava do rjava. Prodniki in zrna so ve~inoma iz kremena ter drugih matamorfnih in magmatskih kamnin.
Poleg sarmatijskih plasti so na obravnavanem obmo~ju raz{irjeni tudi panonijski
Naravovarstveno ovrednotenja nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih …            487
IME	OSEK – nahajali{~e oolitnega apneca in pe{~enjaka
OPIS	Opu{~eni podzemni kamnolom Osek, v osrednjem delu Slovenskih Goric, le‘i ob makadamski poti v gozdu, severno od doma~ije Poli~. Predstavlja nahajali{~e oolitnega apnenca in pe{~enjaka. Apnenec in pe{~enjak sta rumeno rjave barve. Neizkori{~ena plast oolitnega apnenca, debeline okoli 20 cm, vsebuje {tevilne, lepo ohranjene lupine fosilnih pol‘ev in {koljk.
STANJE	Vhod v podzemni kamnolom se zara{~a, nekaj 100 m dolgi jamski rovi so stabilni in se ne ru{ijo.
OVREDNOTENJE	Opu{~en kamnolom predstavlja nahajali{~e tipi~nega miocenskega oolitnega apnenca in pe{~enjaka (Ani~i}, ustni vir 2001) z lepo ohranjeni {tevilni fosilni ostanki pol‘ev in {koljk. Kamnolom je eden redkih v Sloveniji, v katerem so kamnino podzemno pridobivali, zato ima poleg znanstveno – raziskovalnega, u~no – vzgojnega tudi pri~e-valni pomen. Te kamnine so uporabljali kot gradbeni kamen, vgrajene so v cerkvi v Benediktu, v cerkvi Svetih Treh Kraljev v Slovenskih Goricah in gradu Negova.
STATUS	Predlog za geolo{ko naravno vrednoto dr‘avnega pomena.
IME	ZGORNJI DUPLEK 1– nahajali{~e litotamnijskega apnenca
OPIS	Opu{~en kamnolom le‘i v gozdu v Zgornjem Dupleku, severovzhodno od Maribora. Predstavlja nahajali{~e badenijskih (torotnijskih) plasti litotamnijskega apnenca in apnen~evega pe{~enjaka. Bel litotamnijski apnenec je pe{~en in prehaja v rumenkast apnen~ev pe{~enjak. Na sti~nih ploskvah se pojavlja mehkej{a glinasta plast. Apnenec vsebuje {tevilne fosilne ostanke litotamnij, {koljk, pol‘ev, koral, mahovnjakov, morskih rakov in bodic morskih je‘kov.
STANJE	Kamnolom se zara{~a, izdanek je velik okoli 100 m in visok okoli 13m.
OVREDNOTENJE	Opu{~en kamnolom Zgornji Duplek 1 predstavlja bogato nahajali{~e miocenskih fosilov. Po podatkih K. Kirali (1997) so bili najdeni fosili, ki pripadajo enajstim rodovom in sedmim vrstam. Na podlagi evidentiranih fosilov je bilo interpretirano paleookolje. Pred okoli 20 milijoni let je ozemlje preplavljalo plitvej{e, do 60 m globoko morje normalne slanosti. Njegova temperatura se je gibala med 20 in 25 oC, kar dokazujejo grebenske korale. Da je bilo morje plitvo pa dokazujejo pol‘i in {koljke rodov: Lithophaga, Chlamys, Ostrea, ceripedni raki, morski je‘ki in mahovnjaki. Po podatkih Baron – Szabo (1997) pripada koralna favna skleraktinijskim koralam centralne paratetide. Vsebuje le {est vrst koral, toda vse so zastopane s {tevilnimi primerki. Pripadajo {tirim rodovom masivnih oblik. Trije (Favia, Solenastraea, Tarbella-straea) so plakoidnega tipa, Mussismilia pa je vejnato meandri~na. Vse sodijo med grebenotvorne tipe koral. Stratigrafi ne izklju~ujejo bade-nijske (tortonijske) starosti nahajali{~a, saj so {tiri vrste lahko primerjali s koralami in miocenskih nahajali{~ Evrope in srednje Amerike.
STATUS	Nahajali{~e fosilov v kamnolomu v Zgornjem Dupleku 1 je z Odlokom (Medob~inski uradni vestnik, 17/1992) zavarovano kot geolo{ki naravni spomenik, sicer pa je predlagano za geolo{ko naravno vrednoto dr‘avnega pomena.
488
Mojca Planj{ek, Breda Mirti~ & Bogoljub Ani~i}
IME	ZGORNJI DUPLEK 2 – nahajali{~e litotamnijskega apnenca
OPIS	Opu{~en kamnolom le‘i na jugozahodnem pobo~ju Kamen{~aka. V njem izdanja bel apnenec, zgrajen iz {tevilnih litotamnij, ki tvorijo kopu~e. Opazni so tudi fosilni ostanki {kolj~nih lupin in lupin pol‘ev.
STANJE	Kamnolom le‘i v gozdu in se postopoma zara{~a, izdanek je dolg okoli 20 m in visok okoli 10 m.
OVREDNOTENJE	Opu{~en kamnolom Zgornji Duplek 2 predstavlja bogato nahajali{~e miocenskih fosilov in nahajali{~e tipi~nega litotamnijskega apnenca. Litotamnije tvorijo kopu~e, kar daje kamnini zelo atraktiven izgled. Najdeni so bili tudi fosilni ostanki pol‘ev in {koljk. Glede na relativno bli‘ino kamnoloma Zgornji Duplek 1, v katerem je bilo evidentiranih in dolo~enih enajst rodov, je mo‘no sklepati, da bi podrobnej{e raziskave razkrila podobno raznoliko in bogato nahajali{~e fosilov tudi v opu{~enem kamnolomu Zgornji Duplek 2. Litotamnijski apnenec iz Zgornjega Dupleka so v preteklosti uporabljali v neposredni okolici kot gradbeni material za gradnjo hi{, danes ga uporabljajo predvsem kot naravni kamen (za {karpe, ograje).
STATUS	Nahajali{~e fosilov v kamnolomu Zgornji Duplek 2 je z Odlokom (Medob~inski uradni vestnik, 17/1992) zavarovano kot geolo{ki naravni spomenik. Po ponovnem ovrednotenju je predlagano za geolo{ko naravno vrednoto lokalnega pomena.
IME	BRLOGA – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka
OPIS	Pod kapelico na Brlogi izdanja rumen drobnozrnat miocenski pe{~e-njak. Slabo vezana drobnozrnata kamnina vsebuje {tevilne fosilne ostanke {koljk in morskih je‘kov. Na vzhodnem pobo~ju izdanja litotamnijski apnenec, ki ga gradijo kopu~e litotamnij. Brloga predstavlja tudi rasti{~e termofilne flore in habitat redkih ‘ivalskih vrst.
STANJE	Izdanki kamnin na obmo~ju Brloge niso ogro‘eni.
OVREDNOTENJE STATUS	Brloga predstavlja obmo~je na katerem je med seboj kompleksno povezano ve~ pojavnih oblik. Obmo~je prestavlja nahajali{~e tipi~nih miocenskih kamnin, ki vsebujejo {tevilne fosilne ostanke, rasti{~e termofilnih rastlinskih vrst in habitat redkih ‘ivalskih vrst. Predlog za geolo{ko, botani~no in zoolo{ko naravno vrednoto lokalnega pomena.
sedimenti, ki so zastopani s sivim pe{~eno – glinastim laporjem, sivo rjavkasto pe{~eno glino, sivo rjavkasto do svetlo sivim peskom, polami pe{~enjaka in pe{~enega proda (@ni-dar~i~   &   Mio~, 1987).
Od {tirih lokacij je za geolo{ko naravno vrednoto predlagana lokacija Osek.
3. Kamen{~ak – Duplek
Obmo~je obsega Kamen{~ak, Zgornji Du-plek in Hum in je del zavarovanega obmo~ja Krajinski park Kamen{~ak – Hrastovec (Od-loko o razglasitvi naravnih znamenitosti na
obmo~ju ob~ine Maribor, Medob~inski uradni vestnik, 17/1992). Predstavlja del t.i. osamelega krasa, ki se razteza med Duplekom na jugozahodu in Hrastovcem na severovzhodu. Gradijo ga badenijske (tortonijske) plasti, ki se za~nejo ponekod s slabo vezanim konglomeratom, prodom in peskom, drugod pa s peskom ali pe{~enim laporjem. Nad peskom in laporjem le‘i litotamnijski apnenec (@nidar~i~   &   Mio~, 1987).
Od petih lokacij sta za geolo{ki naravni vrednoti opredeljeni dve lokaciji, Zgornji Duplek 1 – nahajali{~e litotamnijskega apnenca in Zgornji Duplek 2 – nahajali{~e lito-tamnijskega apnenca, ki sta z Odlokom (Med-
Naravovarstveno ovrednotenja nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih …            489
IME	HUM PRI ORMO@U – nahajali{~e apnenca in konglomerata
OPIS	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu na Humu pri Ormo‘u le‘i pod vinogradi. V zgornjem delu kamnoloma prevladuje kalkarenit, v spodnjem litotamnijski apnenec. Ta se menjava s kremenovim konglomeratom, ki je zgrajen predvsem iz kremenovih zrn, vezivo je karbonatno.
STANJE	Nahajali{~e miocenskih kamnin na Humu se nekoliko zara{~a, a ni ogro‘eno. Izdanek v opu{~enem kamnolomu je dolg okoli 70 m in visok do 10 m.
OVREDNOTENJE	Opu{~en kamnolom predstavlja reprezentativno nahajali{~e tipi~nih miocenskih kamnin. Vidni so prehodi iz apnenca v konglomerat, prav tako se lahko makroskopsko dolo~i mineralna sestava konglomerata. Na podlagi postopne zrnavosti je mogo~e dolo~iti lego plasti, prav tako se vidne meje med njimi. Nahajali{~e predstavlja enega redkih ve~jih izdankov na obmo~ju ob~ine Ormo‘, kje lahko vidimo razli~ne miocenske kamnine.
STATUS	Del nahajali{~a je predlagan za geolo{ko naravno vrednoto lokalnega pomena.
ob~inski uradni vestnik, 17/1992) ‘e zavarovani kot geolo{ka naravna spomenika. Pri ponovnem ovrednotenju je prvi predlagan za geolo{ko naravno vrednoto dr‘avnega pomena, drugi pa lokalnega pomena.
4.  Ciringa
Obravnavano obmo~je Ciringa obsega {ir-{o okolico Ciringe in skrajnega severnega dela Sve~inskih goric tik ob mej z Avstrijo. Gradijo ga klastiti ottnangij-karpatijske (helvetijske) starosti. Na povr{ini se pojavljajo pe{~en lapor, pe{~enjak in konglomerat in na skrajnem severu litotamnijski apnenec.
Od dveh lokaciji, Ciringa – nahajali{~e litotamnijskega apnenca v opu{~enem kamnolomu in Brloga – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka, je za geolo{ko naravno vrednoto predlagana Brloga. To obmo~je predstavlja tudi predlog za botani~no in zoolo{ko naravno vrednoto.
Opu{~enega kamnoloma v Ciringi sicer ne predlagamo za geolo{ko naravno vrednoto, vendar pa je pomemben kot nahaja-li{~e apnenca, ki je bil v preteklosti uporabljen za zidni kamen, pa tudi za portale, okenske okvirje in spomenike (Vesel et al., 1992).
5.  Zavr~ – Hrastovec
Ozemlje med Zavr~em in Hrastovcem gradijo srednje miocenske bre~e, konglomerati, litotamnijski apnenec, pesek in lapor (Mio~
& Markovi}, 1998), kjer ni kakih pomemb-nej{ih izdankov, ki bi jih lahko opredelili kot naravne vrednote.
6.  Hum pri Ormo‘u
Na obmo~ju hriba Hum izdanjajo sarma-tijski laminiran lapor, pesek in glinasti apnenec ter badenijske (tortonijske) plasti, ki so zastopane z bre~o, konglomeratom, lito-tamnijskim apnencem, peskom in laporjem (Mio~   &   Markovi}, 1998).
Kot geolo{ko naravno vrednoto lokalnega pomena predlagamo le del nahajali{~a apnenca in konglomerata v opu{~enem kamnolomu na Humu pri Ormo‘u.
7.  Dolina Vundu{ek
Obravnavano obmo~je obsega zahodni del Haloz – dolino Vundu{kega potoka in njegovo levo pobo~je. Geolo{ka podlaga Haloz je iz terciarnih kamnin ve~inoma helvetijske (ottnangijske in karpatijske) starosti. V spodnjem delu prevladujejo laporji, pe{~eni laporji in glinavci. Vi{e se ponekod menjavata pe{~enjak in lapor. V severnem delu Haloz se v zgornjih delih plasti ottangijske in kar-patijske starosti pojavljajo konglomerati in pe{~enjaki. Med pe{~enjakovimi plastmi so tudi tanke pole laporja, glinenega laporja ali glinavca (Ani~i}   &   Juri{a, 1985).
Od devet lokacij je le del Ob~inskega kamnoloma predlagan za geolo{ko naravno vrednoto lokalnega pomena.
490
Mojca Planj{ek, Breda Mirti~ & Bogoljub Ani~i}
IME	OB^INSKI KAMNOLOM – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka v dolini Vundu{ek
OPIS	Okoli 200 m nad dnom doline Vundu{ek je na njenem levem pobo~ju, v gozdu ob makadamski cesti opu{~en Ob~inski kamnolom. Predstavlja izdanek sivozelenkastega pe{~enjaka, vmes se pojavljajo tudi plasti rjavorumenkastega pe{~enjaka, debele od nekaj centimetrov do 2 m.V njem se pojavljajo manj{e le~e drobnozrnatega konglomerata in do 8 centimetrov debele pole laporja in glinavca. V pe{~enjaku in drobno-zrnatem konglomeratu je pogostna postopna zrnavost. Konglomerat sestavljajo drobni kremenovi, apnen~evi in dolomitni prodniki ter prodniki magmatskih in metamorfnih kamnin. Plasti so v normalnem polo‘aju, presekane so z manj{imi prelomi.
STANJE	Ob~inski kamnolom je najve~ji kamnolom v dolini Vundu{ek.
OVREDNOTENJE	Opu{~en Ob~inski kamnolom je najve~ji kamnolom v dolini Vundu{ek in predstavlja nahajali{~e tipi~nih in {tevilnih miocenskih kamnin. Na podlagi postopne zrnavosti kamnin je mo‘no sklepati na njihov polo‘aj, opazno je menjavanje plasti. V plasteh pe{~enjaka so {tevilne le~e debelozrnatega konglomerata, pa tudi tokovni odlitki, na podlagi katerih lahko sklepamo na sedimentacijo okolja. Kamnine so presekane le z manj{imi prelomi in zmiki, ki dokazujejo na dokaj stabilno tektonsko aktivnost ozemlja. Kamnolom ima kulturno – pri~evalni pomen, saj so v njem vidni tudi sledovi ro~nega in novej{ega strojnega pridobivanja kamnin. T. i. ptujskogorski pe{~enjak ali vundu{ki pe{~e-njak iz kamnolomov v dolini Vundu{ek so v preteklosti pogosto uporabljali kot gradbeni kamen. Danes ga lahko vidimo v {tevilnih pomembnih kulturnih spomenikih, npr. stebri in portali ter stopni{~e cerkve na Ptujski gori, spodnji del Florjanovega znamenja na Ptuju in Florjanovo znamenje na Grajskem trgu v Mariboru. V Mariboru so ga uporabili tudi pri gradnji starega ‘elezni{kega mostu, kamnitega cestnega mostu ~ez Dravo, pri gradnji stolnice ter za izdelavo portalov gradov Vurberg, Ravno polje, Gori~ko in Štatenberg (Buser et al., 1987).
STATUS	Del Ob~inskega kamnoloma je predlagan za geolo{ko naravno vrednoto lokalnega pomena.
Zaklju~ek
V severovzhodni Sloveniji je bilo na ob-mo~ju Slovenskih Goric in delu Haloz naravovarstveno ovrednotenih sedem obmo~ij (Hrastov{ki gozdovi, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah – Osek, Kamen{~ak – Dup-lek, Ciringa, Zavr~ – Hrastovec, Hum pri Ormo‘u, dolina Vundu{ek) in skupno 28 iz-dankov miocenskih sedimentnih kamnin. Od teh je bilo {est nahajali{~ predlaganih za geolo{ke naravne vrednote. Za vrednoti dr-‘avnega pomena sta predlagani:
1. Osek – nahajali{~e oolitnega apneca in pe{~enjaka,
2. Zgornji Duplek – nahajali{~e litotam-
nijskega apnenca, ki je z ob~inskim odlokom ‘e zavarovan kot naravni spomenik.
Za naravne vrednote lokalnega pomena so predlagani {e naslednji objekti:
3. Ob~inski kamnolom – nahajali{~e mio-censkega pe{~enjaka v dolini Vundu{ek,
4. Brloga – nahajali{~e miocenskega konglomerata,
5. Hum – nahajali{~e apnenca in konglomerata in
6. Zgornji Duplek 2 – nahajali{~e litotam-nijskega apnenca, ki je ‘e zavarovan naravni spomenik lokalnega pomena.
Pri ve~ini predlaganih geolo{kih naravnih vrednot gre za nahajali{~a litotamnijskega apnenca, ki je izjemno bogat s fosili. Ostala
Naravovarstveno ovrednotenja nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih …            491
Tabela 1. Seznam evidentiranih kamnolomov in drugih nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin v SV Sloveniji, z navedenim imenom ter kratkim opisom vsakega nahajali{~a.
Table 1. Checklist of recorded quarries and other Miocene sedimentary rocks locations in NE Slovenia, with given name and short description of each location.
	IME NAHAJALIŠČA Name of locations	KRATEK OPIS Short description of locations
1.	Hrastovec 1 – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Na nekdanji kamnolom v Hrastovcu v Slovenskih Goricah lahko sklepamo le na osnovi morfologije terena.
2.	Lormarje – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Sledovi odkopov pri Hrastovcu v Slovenskih Goricah so le s te‘avo opazni, kosi apnenca so najdeni v preperini.
3.	Zgornja Voli~ina (Ornik) – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Zara{~en odkop za hi{o v Zgornji Voli~ini pri Hrastovcu v Slovenskih Goricah.
4.	Preska gora – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Opu{~en odkop apnenca v gozdi~ku v Hrastovcu v Slovenskih Goricah.
5.	Pesjak – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Odkop apnenca za kapelico v Zgornji Voli~ini pri Hrastovcu v Slovenskih Goricah.
6.	Zgornja Voli~ina – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Opu{~en odkop apnenca v gozdi~ku v Zgornji Voli~ini pri Hrastovcu v Slovenskih Goricah.
7.	Hrastovec 2– nahajali{~e litotamnijskega apnenca	litotamnijskega apnenca v Hrastovcu v Slovenskih Goric Delno zara{~en in zasut opu{~en kamnolom ah.
8.	Dobrava (jugovzhodno od Svete Trojice v Slovenskih Goricah) – nahajali{~e apnenca	Opu{~en kamnolom apnenca jugovzhodno od Svete Trojice je v naravi zaradi mo~ne pora{~enosti terena te‘ko prepoznati.
9.	Osek – nahajali{~e oolitnega apnenca in pe{~enjaka	Ve~ji podzemni kamnolom, v Oseku v osrednjem delu Slovenskih Goric.
10.	Spodnji Osek – nahajali{~e oolitnega apnenca in pe{~enjaka	Manj{i podzemni kamnolom oolitnega apnenca v Spodnjem Oseku v osrednjem delu Slovenskih Goric.
11.	Zgornji Osek – nahajali{~e laporovca in konglomerata	Izdanek laporovca in konglomerata v Zg. Oseku v osrednjem delu Slovenskih Goric.
12.	Hum pri Vini~ki vasi – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Opu{~en kamnolom litotanijskega apnenca na Humu vzhodno od Maribora.
13.	Pe~ice – nahajali{~e litotamnijskaga apnenca	Nahajali{~e litotamnijskega apnenca v opu{~enem kamnolomu v Pe~icah vzhodno od Maribora .
14.	@ite~ki potok – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Manj{i izdanki litotamnijskega apnenca ob @ite~kem potoku vzhodno od Maribora.
15.	Zgornji Duplek 1 – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Nahajali{~e litotamnijskega apnenca v opu{~enem zgornjem kamnolomu v Zgornjem Dupleku vzhodno od Maribora.
16.	Zgornji Duplek 2 – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Nahajali{~e litotamnijskega apnenca v opu{~enem spodnjem kamnolomu v Zgornjem Dupleku vzhodno od Maribora.
17.	Ciringa – nahajali{~e litotamnijskega apnenca	Nahajali{~e litotamnijskega apnenca v opu{~enem kamnolomu pri Ciringi tik ob avstrijski meji.
18.	Brloga – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Izdanek miocenskega apnenca in pe{~enjaka pod kapelico na Brlogi severno od Maribora.
19.	Hum pri Ormo‘u – nahajali{~e apnenca in konglomerata	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu na Humu pri Ormo‘u.
20.	Ob~inski kamnolom – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka v dolini Vundu{ek	Nahajali{~e razli~nih miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah
21.	Brglezov kamnolom 1 – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka v manj{em kamnolomu za doma~ijo Brglez v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah..
22.	Brglezov kamnolom 2- nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka v opu{~enem kamnolomu v neposredni bli‘ini doma~ije Brglez v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah.
492
Mojca Planj{ek, Breda Mirti~ & Bogoljub Ani~i}
		
23.	Gojkovi~ev kamnolom – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah.
24.	Medvedov kamnolom – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah.
25.	Korazov kamnolom – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah.
26.	Furmanov kamnolom – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah.
27.	Pruh pri krmi{~u – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v zahodnih Halozah.
28.	Purgov kamnolom – nahajali{~e miocenskega pe{~enjaka	Nahajali{~e miocenskih kamnin v opu{~enem kamnolomu v dolini Vundu{ek v osrednjih Halozah.
nahajali{~a so predlagana za geolo{ke naravne vrednote zaradi nekaterih sedimen-tolo{kih in tektonskih posebnosti (npr. tokovni odlitki, postopna zrnavost, zmiki). Nekateri kamnolomi imajo zaradi pretekle rabe naravnega kamna tudi kulturno-pri~evalni pomen.
Pri~ujo~i seznam evidentiranih objektov obravnava le del Slovenije, ki ga v naravovarstvenem oziru pokriva mariborska ob-mo~na enota Zavoda RS za varstvo narave. Za ustreznej{e naravovarstveno ovrednotenje nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin bi bilo tako treba najprej izvesti poenoteno evidentiranje in ovrednotenje na celotnem obmo~ju Slovenije, kjer te kamnine izdanjajo. Na tak na~in bi z dodatnim primerjalnim ovrednotenjem pri{li do bolj objektivne podobe, katera nahajali{~a zaslu‘ijo naravovarstveno pozornost na nacionalnem ali regionalnem oziroma lokalnem nivoju. Pri~ujo~e delo ponuja v tem oziru le enega od mo‘nih pristopov k obdelavi te teme in {e zdale~ ni kon~ano, saj je dodatno evidentiranje in ovrednotenje nahajali{~ mio-censkih sedimentnih kamnin potrebno tudi na obmo~ju severovzhodne Slovenije.
Literatura
A n i ~ i } , B. & J u r i { a , M. 1984. Osnovna geo-lo{ka karta SFRJ 1: 100 000, List Rogatec. Zvezni geolo{ki zavod Beograd, Beograd.
A n i ~ i } , B. & J u r i { a , M. 1985. Osnovna geo-lo{ka karta SFRJ 1: 100 000, Tolma~ za list Rogatec. Zvezni geolo{ki zavod Beograd, 76p, Beograd.
Ani~i}, B. & Ramov{, A. 1999. Vundu{ki pe{~enjak namesto ptujskogorski pe{~enjak -zahodna Haloze.- Geologija 41, 103 – 108 (1998), Ljubljana.
Baron – Szabo, R. C. 1997: Miocene (bade-nian) corals from Duplek, NE Slovenia. – Razprave IV. razreda SAZU, XXXVIII, 5, 97 -115, Ljubljana.
B u s e r , S. A n i ~ i } , B. & T e r z a n , M. 1987: Terciarne arhitehtonsko – gradbene kamnine vzhodne Slovenije. – Geolo{ki zbornik, 8, Arhi-
tehtonsko gradbeni kamen v Sloveniji in njegova uporaba, 37 -40, Ljubljana.
G o l e ‘ , M. 1999: Geolo{ko vrednotenje kamnitih izdelkov iz miocenskih pe{~enjakov vzhodne Slovenije. – Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, NTF, 122pp., Ljubljana.
H l a d , B. 2000: Kamnolomi, dedi{~ina in mi. – Geotrip ’99 v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor – uprava Republike Slovenije za varstvo narave, 26 – 37, Ljubljana.
J e r { e , Z. 1987: Geolo{ke raziskave litavskega apnenca severno od Maribora. -Raziskovalna naloga, Geolo{ki zavod Ljubljana, 27 pp., Ljubljana (arhiv ZRSVN, OE Maribor).
K i r a l i , K. 1997: Fosili iz zgornjega Dupleka in njihov pomen. – Diplomski delo, Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Oddelek za biologijo, 83 pp., Maribor.
Mio~, P. & Markovi}, S. 1998: Osnovna geolo{ka karta 1: 100 000, Tolma~ za list ^akovec. – In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, In{titut za geolo{ka istra‘ivanja, 84 pp., Ljubljana, Zagreb.
Mio~, P. & Markovi}, S. 1998: Osnovna geolo{ka karta 1: 100 000, List ^akovec. – In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, In{titut za geolo{ka istra‘ivanja, Ljubljana, Zagreb.
M i r t i ~ , B. et al. 1999: Slovenski naravni kamen. – Geolo{ki zavod Slovenije, 130 pp., Ljubljana.
R o k a v e c , D. 1996: Evidentiranje in vrednotenje kamnolomov kot objektov geolo{ke naravne dedi{~ine v vzhodni Sloveniji. – Kon~no poro~ilo. Geolo{ki zavod Ljubljana, In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, p.o., Ljubljana.
Š k e r l j , J. 1976: Geolo{ka prospekcija ob~ine Lenart. III. faza. – Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana (arhiv GeoZS Ljubljana).
T e o d o r o v i ~ , S. & P a v l o v e c , R. 1999: Ptuj-skogorski pe{~enjak, naravni kamen. – @ivljenje in tehnika, 68 – 70, Ljubljana.
Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, 2002: Uradni list RS, {t. 52/02.
V e s e l , J. et al. 1992: Naravni kamen. – Kam-narsko geolo{ki leksikon. Geolo{ki zavod Slovenije, 100 pp., Ljubljana.
Zakon o ohranjanju narave, 1999: Uradni list RS, {t. 56/99, 32/00.
@nidar~i~, M. & Mio~, P. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100 000, Tolma~ za lista Maribor in Leibnitz. – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, p, Beograd.
@nidar~i~, M. & Mio~, P. 1988: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100 000, Lista Maribor in Leibnitz. – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, Beograd.