Dr. Josip Šilovič — sedemdesetletnik.
Ne sme ostati neopaženo v našem pravniškem svetu, da je dovršil dr. Josip Šilovič dne 8. septembra t. 1. svoje 70. leto življenja.
Ta izredni mož je sin kršnega hrvatskega Primorja. Narodil se je 8. seiptemlbra 1858 v Praputnjaku. Oče mu je bil gozdni delavec, ki se je moral vsled (bede i'zseHt!i v Ameriko. Tam^ najde pri gradrtji železnice nesrečno smi^t. Josip je imel takrat 12 let, pa je moral zamenjati knjige za motiko in služiti si kruh na železniški progi Reka—^Za'greb. JVlati sama ni mogla utešiti gladu štirim nedoraslim otrokom. Ali darovitost mladega Josipa je spoznal domači župnik v Bakru Vinko Stiglič in ga spravil v gimnazijo v Senju. Tu je, še sam deček, poučeval škofovega nečaka in opravljal tudi cericveniške posle v kapeli sv. Ambroža, da si je prislužil stanovanje in hrano. Ko pa je bil škof Sonjič uipakajen, usahne ta ¦pomoč in mlladi Šilovič gre v Zagreb, da nadailjuje študije. Z instrukcijami si j« pridobil toliko, da je mogel gimnazij skončati — z odličnim uspehom.
Rad bi bil šel študirat medicino, a prošnja za deželno ustanovo v to svrho ni uspela. Učil se je prava, posital doctor iuris leta 1884, vstopil pri sodišču, prišel v službo k vladi, kjer je doibil precej
i.s
226 Dr. Josip Šilovjč — se<leiiTuiesetl€tnik.
prilike potovati. Če je imel prostega časa, je rad ztoiral preprosto ljudstvo okoli sebe in ga učil čitofci in pisati.
V znanstvu se je obrnil h kriminalni pravni stroki. L. 1886 in 1887 je študiral na Dunaju, v Lipsiji, Bologni in Neaplu. Poslušal je Bindinga, Wundta in bil zlasti marljiv učenec pl. Liszta, ki se ga je tudi še v poznejši doibi prav prijateljsiki spominjal. Leta 1890 se je Šilovič habilitiral v Zagrebu za docenta kazenskega prava, a leta 1894 je bil imenovan za rednega profesorja, najprej za stolico civilnopravdnega postopanja, ki jo je pa zamenjal 3 leta pozneje za stolico kazenskega prava, kazenskopravdnega reda in filozofije prava.
Plodoviti pisatelj obogati hrvaško pravno književnost za mnogo prelepih dd. Ureljeval je pravni strokovni list Mjesečnik od leta 1892 do 1913 v imenu Pravniškega društva in privedel ta list, neumorno ga zalagajoč tudi sam z aktualnimi, instruktivnimi razpravami, na impozantno višino. Dne 22. februarja 1913 je bil radi zaslug za imenovano društvo izbran za njega častnega člana.
V tej dobi je izdal tudi mnogo monografij, od katerih -naj omie-¦nimo vsaj nekatere: »Nuždna obrana« (izšla v 2 izdajah). »Sloboda volje i kazneno pravo« (izšlla todi v 2 izdajah), »Uvjetna osuda«, »O razvoju krivnje u hrvatskem kaznenom pravu«, »Uziroci zločina«. Spisal je učbenik svojim slušateljem »Kazneno pravo«, ki je izšlo navsezadnje v 5. izdaji. Zlasti je vzbujalo veliko pozornost dek) iz 1. 1912 o razvoju krivde v hrvatskem kazenskem pravu: Odprlo mu je vrata v Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrdbu. Delo o vzrokih zločinov, spisano v 1. 1913, pa se nam zdi za kažipot v drugo, novo ddbo Šilovičevega plodonosnega delovanja na karitativno-ipedagoškem' polju, o katerem še spregovorimo posebej.
Še prej naj se mi, Slovenci, hvaležno spominjamo moža iz njegove prve, rekli bi: čisto znanstvene dobe, predvsem radi njegove velike ljubezni do nas: Otv-arjal je na široko predale Mjesečnika tudi nam, da smo mogli tu tudi razprave v slovenščini priobčevati, pomagal je dalje širokogrudno pri halbilitacijah slovenskim docentom na zagreibškem vseučilišču in slednjič je rad hodil med Slo-,vence predavat in z živo besedo naš pravniški živelj krepit. Po dvakrat je predaval (1. 1911, 1912) v Ljubljani lin v Oorici, po enlkrat pa v Trstu in v Puli. Predmeti predavanj so bili: »»Pijanstvo i zlo-
Dr. Josip ŠO.oV(ič — sedamdesetletmk. 227
čim«, »Uslovna csuda« in »Hrvatski pravni spomenici«. Zadnje navedeno predavanje je v Ljubljani in Gorici pričelo z ilirsko pesmijo:
Slavjani, Slavjani, Tudji Vi robovi.
Vi naroda sluge, Tudji vi vojaci, —
Vi čuvari carstva, Gdje su Vaša prava?
a drugovi tuge —; Gdje su vam barjaci?»
Da policija teh predavanj s prozornimi aluzijami na srčno že-Ijeno narodno samostojnost ni zabranila — je bil pač čuden slučaj...
Prišla je svetovna vojna! Kriminalist in filozof Šilovič je rodil že prej sociologa Šilovlča, ta pa sedaj v najbednejših časih naroda — velikega filantropašilovičallz lastne mladosti je le predobro poznal bedo, ljubil je vsekdar svoj narod, osobito pa trpeče preprosto ljudstvo, z vsem žarom svojega primorskega srca: Že 1. 1914 je zasnoval dve ligi za zaščito rodbin in za zaščito mla-deži mdbiUziranih in v vojni umrlih vojaikov. Iz teh se razvije kmaliu »iN a ir o d m a zaštita« kot zveza vseh hrvatskih kairita-tivnih društev. Od leta 1914 dalje izdaja »Narodna zašttta« svoje društveno glasite, seveda — pod uredništvom Šiloviča. Od navedenega leta pa do 1. 1924 je poklonila »Narodna zaščita« nabrano vsoto blizu 25 milijonov dinarjev v podporo potrebnim in rešila preko 62.000 dece od gladu iti moralne propasti! Ves čas odtleij do danes je bil in ije še predsednik »^Narodne zaštite« — on sam!
Šilovič je bil duševni vodja zalkonodaje Hrvatske in Slavonije. Njegovi SO' osnutki zlasti zakona o dečjih domih z dne 11. januarja 1918 in naredbe o kaznovanju in zaščiti mladeži od 13. decembra 1918. V novi državi je zasnoval uredbo od 5. februarja 1919 o posebnih oddelkih za zaščito dece in mladeži; njegov je 'bil načrt za zakon z dne 28. februarja 1922 o zaiščliti dece in mladeži. Razen tega je sodeloval (od 1. 1924 dalje kot upokojen vseučiliški profesor) pri kazenskopravni zakonodaji kot redni član zakonodajnega sveta mlinistrstva pravde v Beogradu, teakor tudi pri nekih drugih osnutkih, n. pr. glede pomorskega prava. Red sv. Save I. razreda je bil seveda le majhno plačilo za ves njegov trud v prid novi naŠi domovini.
Mož nosi svojih sedem križev čudovito lahko! Pozna ga širni slovenski svet izza naših pravniških kongresov. Ves je kipeče življenje, neumoren, vnet za,delo, vedno pripravljen pomagati,   pa
15*
228_Preigtled socialnoipolitične uprave v Sloveniji.
bodisi bjeritoli z besedo in z dejanji. Občudovanja vrednemu možu znansitva in dobroitvornosti, ki spaoa vse vrline velikega uima z vUlinami zdatega srca, želimo tudi slovenfski pravniki: Bog ga živi in o h t a ni v vsej njegovi sve-žosti še mnogo mnogo let v ponos naši lepi domovini, v k o r i s It zlasti naši bedni d e c i !
Dr. M. D.