l,MnTOI lom >16.' V.-1931 Poštnina plačana » eotovini LETO LIX V Ljubljani, v soboto 16. maja 1931 - ^T^T.1 it)9ir" Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak poudeljka in Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 dan zjutraj, razen duevn po prazniku Prezident Doumer Volitve novega predsednika francoske republike so se končale manj z uspehom predsednika senata Doumerja kakor s porazom zunanjega ministra Arlstida Brianda. Z Doumer jem jo prišel v elizejsko palačo državnik s slavno prošlostjo, izrazit predstavnik one linije političnih poštenjakov, ki so se priborili do politične slave edinole s svojim delom, katerega jc plodila velika nadarjenost in vodila brezkompromisna poštenost. Doumer je slar 73 let in je torej bolj predstavnik predvojne dobe, kakor pa politične moderne, toda ako presojamo sodobni položaj Francije in posebno njen vpliv na politično stabilizacijo Evrope, bomo priznali, da so osebnosti, ki imajo za seboj desetletja političnih izkustev in ki so skozi dolga desetletja političnega udejstvovanja rešili neoporečno poštenje, neizmerne važnosti, ker se bo prav na njih in z njimi gradil mir v Evropi. Evropsko časopisje je la izid imenovalo veliko senzacijo, ker je z gotovostjo pričakovalo, da bo odnesel palmovo vejico s slavo ožarjeni in neštetokrat v Ženevi aklamirani pauevropejec namesto tihega in molčečega predsednika senata. Po pravici rečeno se je francosko javno mnenje globoko oddahnilo, ko so fanfare iz versajske palače naznanile, da je narodna skupščina pravilno izbrala. Volitve predsednika francoske republike so v bistvu notranja zadeva naše zapadne prijateljice in nam ne pripada nikaka pravica, da bi glede tega vprašanja izražali svoje posebne želje, dobro vedoč, da bi in bo.sleherni šef Francije vztrajal pri svetih tradicijah, ki vežejo med seboj Francijo in našo domovino. Težko pa tudi mi prikrijemo zadoščenje, da se v elizejski palači ne bo nahajal Aristide Briand, katerega zunanja politika ni vedno upoštevala naših narodnih potreb in je končno ceio omogočila to grozeče grupiranje Nemcev na naši severni meji, ne da bi nam bila istočasno potisnila tudi orodje v roke. da se ubranimo premočnega gospodarskega in kulturnega vpliva germanskega magneta. Prav posebno pa čestitamo francoskemu narodu, da je po svojih zastopnikih odklonil kandidaturo siccr velikega in naravnost genijalnega državnika, pri katerem so so na stara leta in po dolgih krivuljastih potih na enkrat zopet porajale marksistične simpatije v toliki meri, da so Brianda kandidirali prav za prav marksistični socialisti. Francoski državljani, ki je vajen svobode in svo-boduegu izražanja svojih misli, najsi bodo kakršnekoli, mnogo prenese, toda niti on ni mogel prevzeti odgovornosti nase, da odda najvišjo službo v domovini osebi, ki se je iz Francoza prelevila v brezbarvnega Panevropejca. nazadnje pa v brezdomo-vinskega iuternucionalista. Francozi niso hoteli, dn bi izvolitev novega predsednika pozdravila junaška inarseljcza. prevpita po grozonosečili zvokih inter-nacionale. V vprašanjih narodnega blagra in nacionalne časti je velika večina Francozov še vedno odklonila sufliranje svobodomiselnih lož. To i" nauk francoskih volitev in v tem moramo iskali razloga, zakaj so poslanci poiskali tihega sivolasega starčka, namesto Brianda. Pavel Doumer, novi predsednik francoske republike. prihaja iz Auvergne, odkoder je prišlo že nebroj prvovrstnih državnikov v zgodovini Francije. Z 31. letom je zapustil časnikarsko službo ter prešel v parlament, kjer sc je z naravnost čudovito marljivostjo usposobil za izvedenca v financ, vprašanjih. V tem je ostnl samo zvest resnim sposobnostim svojih ožjih sorojakov. ki brez dvoma imajo v rokah dve tretjini francoske trgovine. Ko je 1805 Leon Bourgeoi sestavil vlado »čistokrvnih radikalov , je pozval tudi Doumerja in mu poveril finančno ministrstvo. Takrat že, torej 1805, je v svojem slovitem proračunu prvič v zgodovini uvedel dohodninski davek, ki pa je bil za državni zbor še pretrd oreh in je povzročil Doumerjev padec. 18 let pozneje se je dohodninski davek uvedel v francosko državno finančno politiko in je danes običajna postavka vsakega proračuna. To samo na sebi že dosti označuje velike finančne sposobnosti Doumerja, katere je še bolj razvil, ko je 180ti bil imenovan zn general, guvernerja francoskega Indo-kitaja, kjer je vztrajal 7 let. Tam si jc Doumer pridobil sloves enega največjih kolonijalnih upravnikov. kar jih pozna zgodovina francoskega koloni-jnluega razmaha. Doumer je za časa svojega vladanja v Indokitaju brez vsakega krvoprelitja edino le s prijateljskimi pogodbami razširil francoska posestva v smeri proti Kuugčeuvanu in Tonkittu, gradil železniško omrežje po načrtu, ki še danes ni dodelan in ki tvori neobhodno potrebno gospodarsko živčevje te prostrane kolonije. Indokitaj je danes cvetoča kolonija, netzčrpljiv vir bogatih dohodkov in niti škandalozni režim generalnega guvernerja socialista Varennn v povojnih letih ui bil v stanju, omajati solidnih stebrov, nu katerih je Doumer svoje dni zgradil blagostanje francoskih posestev v Aziji. Razumljivo je. da se je vrnil z velikansko avlo-rllelo v domovino in da je bil že 1905 izvoljen zu predsednika državnega zbora. Prihodnje leto je kandidiral proti Fallieresu za predsed. republike in mu jc manjkalo samo 71 glasov. Takrat je bil Doumer na višku svoje politične slave. Poslej ga najdemo še večkrat na važnih mestih, bodisi kol predsednika finančne komisije v senatu, bodisi kot ministra v raznih ministrstvih od Painleveja 1915, pa do Rrianda 1921, ko je bil finančni minister in je moral svoje uspešno delo prekiniti vsled političnih avantur svojega šefa na konferenci v Can-nesu. On je bil tudi zadnji finančni minister pred katastrofalnim padcem francoskega franka 1025, ki so jo trudil uvesti odrešilne reforme, katerih pn od političnih slrasti popolnoma zaslepljen parlament takrat ni maral sprejeti, katere je pa brezhibno izglasoval pod železno pesljo Poincareja, ko je moral kloniti pred nujnostmi bližajoče se katastrofe. Leta 1027. je bil soglasno Izvoljen za predsednika senata kot kandidat enotne uarodne liste. n „Po 40 letih" nno expleto a Nova socialna enciklška papeža Pija XI. — Jugoslovani na proslavah Rini, 15. maja. Izv. Preil par dnevi so je razširila po Rimu novica, tla ho papež o priliki 1(1 letnice enciklike »Rerum novaruni« izdal novo socialno pastirsko pismo. Danes se je na merodajnih mestih ugotovilo, da te vesti popolnoma odgovarjajo resnici. Papež Pij XI. je že dalje časa pripravljal za vclilvi socialni jubilej delavske enciklike Leona XIII. neke vrste dopolnilno oncikliko, ki hi se pečala s socialnimi problemi, ki še niso obstojali takrat, ko je Leon XIII. nastopil za krščansko rešitev socialnih krivic in za krščansko preosnovo moderne družbe. V razdobju 10 let so nastali novi gospodarski pogoji, ki so povzročili povsem nove socialne razmere. Po informacijah vatikanskega državnega tajništva in sicer iz ust Msgr. Pizzardo, ho en-ciklika Pija XI. nosila ime »Quudrage*imo anno cxpleto« (po 10 lotih). Uvodne besede same, ki po starem običaju dajejo tudi ime vsaki papeževi eucikliki, povedo že same, da je nameravano pastirsko pismo v resnici dopolnilna študija k pismu velikega prednika sedanjega papeža. O vsebini .še ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti, pač pa se zdi zelo verjetno, da se lin pečala z vsemi zablodami na socialnem polju, ter bo preti vsem dala novih smernic za boj proti boljševizmu, to se pravi za ustanovitev družabnega reda, ki ho slonel na pravičnosti in ljubezni. Tekom prihodnjih dni ho nova enciklika objavljena v službenem listu in istočasno razposlana po vsem svetu, kjer se z veliko nestrpnostjo pričakuje, tako od katoliške in krščanske, kakor tudi od brezverske in proti krščanske strani. Rini, M. maja. AA. Agencija Štefani poroča: Povodom 10 letnico dneva, ko jo Leon XIII. izdal oncikliko »Rerum novarum«, v kateri je obrazložil socialna vprašanja in probleme, so delegati raznih organizacij iz 18 držav, ki sodelujejo na proslavi, imeli popoldne po službi božji v cerkvi sv. Ivana Lateranskega v palači kancelarije sestanek pod predsedstvom vikarja kancelarije Selvagi-anija. l*o on delegat za vsako delegacijo poedinih držav je imel govor o vplivu enciklike »Rerum novarum« na socialno zakonodajo svojo domovine. Predstavnik slovenske katoliško delavske mladino Langus jc naglasil v svojem govoru vso večjo po-trebo katoliškega socialnega pokreta. Rokol jo. dr sedanji poganski kapitalizem iu brezbožni komunizem ustvarjata opasno zlo, ki postane lahko usodno za človeštvo. Na kraju govora jo izrazil priznanje Leonu XIII. in Piju XI., ki jo ponovno potrdil načela Leona \III. je porazen ali Briand ali njegova politika Pariz, 15. maja. Medtem ko jc oficijolno še vedno negotovo, kaj bo z Briandoui, ki je odpotoval v Ženevo in statu demissionis , je politična javnost popolnoma prepričana, ila bo Rriaiiduvn demisija oliciclno sprejeta takoj, ko -o vrne i/ Ženeve, nakar bo vodstvo zunanje politike sprejel ministrski predsednik Laval, in sicer do 13. junija. Tega dne bo namreč po parlamentarnem običaju podala demisijo celokupna vlada v roke novemu predsedniku Doumerju. Naj se potem imenuje katerakoli vlada, g. Rrianda med ministri no bo več. Večina politikov je prepričana, da ho Uri-and sploh za vedno izločen iz političnega življenja, dočim seveda njegovi prijatelji zatrjujejo, da bo njegova zvezda kmalu zopet vzšla. Toda razpoloženje francoskega naroda govori vseskozi v neprilog. tej tezi. Zdi se namreč, da se pripravlja v Franciji nova politična orientacija, ki je čisto nasprotna Briandovi, iu sicer tako v notranjepolitičnem pogledu kakor z ozirom na odnošaje z inozemstvom. Ta orientacija jc desničarska naztiolraj in nacionalistična uazunaj. Je sicer najodločneje in odkrito za mir, kojega stabilizacijo pa hoče doseči po drugi poti nego Briand in njegovi prijatelji: s poudarjanjem in odločnim vzdrževanjem nacionalnega prestiža Francije brez popuščanja, ki po mnenju desničarjev samo daje poguma neprijateljem Francije. Najbolj -o zaradi poraza Rrianda ogorčeni in razljučeni radikali in socialisti. Organ socialistov Populaire je ves iz sebe. Doumcrjevo izvolitev je oznanil kot izvolitev kandidata reakcije in izdajstva . Kratko biografijo novega predsednika ie isti lisi priobčil pod naslovom Karijera izdajalca . Parlamentarni klub socialistične stranke je izdal vehementen komunike, podpisan od vseli članov, v katerem med drugim pravi: . Izdajstvo velikega dela senatorjev in poslancev. ki se imenujejo republičani in pacifisti, se ie pridružilo zločinski kampanji obrekovanja in groženj desničarskega časopisja, tako da je bil zasi-gurun uspeh podpihovalcev mednarodnega sovraštva in vojne. Obsojamo nevredno obnašanje vseh onih politikov, ki so strahopetno, bodisi iz Interesa, bodisi iz strahu, podprli načrte sovražnikov miru s tem, dn so z dvolično igro na eni strani pri javnih glasovanjih v zbornici pred narodom hinavsko odobravali politiko gospoda Brianda, v lainem glasovanju v Versaillesu pa so gn, skriti v senci in dvoumnosti, vrgli. Naj francoski narod izve. da so te volitve potvorile njegovo voljo. Slovesno iz- javljamo, da svet ne sme soditi Francije po tem krivem izidu. Jeza socialistov je torej tolika, da so kršili tradicijo Francije, ki prepoveduje, da bi katerakoli stranka napadala predsednika republike, če je enkrat izvoljen. Desničarsko časopisje zato Ijuto napada socialiste in levičarje sploh, ki da so arobokopi Francije . pravi njeni izdajalci . ki dn v zvezi z. Nemčijo, središčem II. internacionalc, prodajajo francoske interese tujini Tem izdajalcem da je enkrat za vselej odklenkalo. Socialisti odgovarjajo, da je izvolitev Doumerja izzivanje iu du bo narod na lo provokaeijo odgovoril pri volitvah v parlament leta 1932. V resnici bodo volitve prihodnjega lila zelo burno in odločilnega pomena za Francijo. Na i-iti strnili bosla bili boj za življenje ali smrt svobodomiselna levica in desničarski narionalizom. na drugi lioilo skušali izrabiti položaj komunisti z n.ijve-honienlnci-o revolucionarno agitacijo. Inozemstvo Briandov poraz in Doumerjev uspeh komentira različno. Časopisje IJSA meni, da se je Francija usmerila v nacionalističnem pravni, kar da ho izzvalo analogno reakcijo v Nemčiji. Svet so ho še ostreje razdelil v dva sovražna tabora: na eni strani Francija - svojimi za ezuirami. na drugi strani Nemčija, podprla »d Vv«trije. Ma djarske in Italije. Vendar pa bo la položaj dovedel do nemogoče situacije, tako da se bo treba zopet zateči k Hriandu. Tako World Telegraph . V Angliji presojajo položaj veliko bolj mirno iu trezno. Menijo, da se zunanja politika Francijo bistveno no ho nič izpreinciiiln. lo bolj nacionalno noto ho dobila. To pa ua siv ari ne ho izpreiuenilo niče-H r. Češkoslovaško časopisje pripisuje poraz Brianda Curtiusu, ki je presenetil svojega kolego z nemško-avstrijsko carinsko unijo, pa tako llriiin-dovo panevropsko politiko nekoliko osmešil. Socialdemokratski tisk pa meni, ila so Francozi izvo-I lili Doumerja zato, ker da sploh nočejo politično i preveč izpostavljene osebnosti na predsedniškem mestu, dočilll Doumer. oče osmih otrok, od katerih so štirje padli v svetovni vojni, predstavlja za francoskega meščana izredno simpatičnega patrijarha. Italijansko časopisje se zadrži popolnoma ne-| vtrulno. Lavoro fascista pravi, da je Italijanom ! Briand ali Doumer vseeno. Ce mogoče volitev g. • Doumerja pomeni, dn dosedanja hegemonističn i politika Francije ne bo več nosiln pacifistične krin-i ke g. Brianda, nismo mi prav ničesar izgubili« — j meni tašistični organ. Energičen tržaški škof Dr. Fo-iar proglasil inierdikt nad župnijo iz prolesla proli fašistom Krkover, 13. maja. ž. Katoliki škof msgr. Fogar jo proglasil natl župnijo v Krkoveu iulordikt in dal zapreti cerkev. Te more jo pov rol vslcil tega. ker so fašistično ohliisli do sedaj že izgnalo iri -tovonsko župnike. Zadnjega župnika jo ndpokliral škof nu sahlevo pulj-kega pretekla. Fašis ične ohladi xi zahtevale, ila so iz cerkve odstrani slovenski jezik lor da »o mašo in pridige vr^o v italijanskem jeziku. škof jo dovolil, da v župniji uradujo v ilalijaii»kom jeziku. Fašisti so namreč h lom hnloli dovoli, da slovenski joiik popolnoma iilrobijn. Sedaj pa so jo >kof zatekel k tej mori, dokler mu italijansko ol>ia-li uo zajaničijo svobodno uporabe oheli jriiknv v cerkvi r Krkoveu. Tako se prsprni>lia „Anschluss" Innshruck. 15. maja. AA. Tu so se vršili razgovori med zastopniki nemških in avstrijskih železnic. (Ire za pogodbo o ureditvi novih zvez in prehodov na mejah. Pogodbo bodo v kratkem podpisali v Berlinu. Nad razvalinami samostanov vlada popoien red in mir, tako pravi nova španska vlada Madrid. 15. maja. A A. Vlada jo zaplenila v«e privadili pri močenje bivšega kralja Alfoura. Mod zaplenjenimi gradovi jo tudi Alfonzova poletna rezidenca »Palacio de Miramar«. Madrid. 15. maja. A A. Vlada jo izdala odlok, ki ž njim pooblašča finančnega ministra, da takoj zasezo vse zasebno premoženje bivšega španskega kralja Alfonza. Odlok navaja, da si jo bivši kralj Alfonz pod prejšnjimi režimi nagrabil veliko premoženje iu da si ga je na nezakonit način pomnožil. Rim. 15. maja. A A. Poučeni krogi potrjujejo, ila jo sveta stoliea pozvala svojega poslanika v Madridu, naj protestira proti razdejanju samo-la-nov in cerkva iu naj zahteva primerno odškodnino. Prolesl jo bil lako sestavljen, da ae vključuje preloma ndiiošajev mod sveto stolicn in novo špansko. Jorga Država na robu propada Bukarešta. 15. maja. ž. Predsednik Jorga jo dal izjavo, v kateri pravi, da mu je kralj poveril vodstvo države v nionieulu, ko bi moral mimo živeli. Sramota jo za celo državo, da jo morala v V svetovni vojni je Doumer izgubil vse štiri sinove. Sedaj stoji kot -tur osamljen hrast. Njegov rod se nc bo nadaljeval, pač bo šel poznejšim rodovom spomin nn državnika, ki ie svate domovino liubil in nošten ostaL Sveia stoliea hoče počakati na izid parlamentarnih vvlilov in na sestavo nove vlade, preden zavzame končno stališče. Madrid. 15. maja. AA. Predsednik vlado Zamoril jo izjavil novinarjem, da so pri zadnjih neredih sodelovali delničarski cementi s komunisti. Parit, 15. maja. AA. Ilavas poroča iz Madrida. da se jo v Španiji vrnil mir. Mir vlada ludi v Šivilji in I.aroroni, kjer so duhovniki zapustili svojo hišo in odšli k zasebnikom. Paril, 14. maja. AA. Ilavas poroča iz Madrida, da vlada v vsej Španiji mir. Duhovniki za-puščajo v krajih samostane in greda k privatnim osebam. Po vesteh i i Poreže so ponoči napadli dva samostana, pri čemur je Iti I ranjen en napadalec. obupan — „Ce ne bo šlo - grem" njej lako daleč padla. Našel jo velikanski nered v državni administraciji. 5 mesecev država se ui mogla izvršiti plačilnih obveznosti in je lii In na rnhu propada. V mnogih ministrstvih je našel lako stanje, a&ntaiun>fteHa Ma 186 f. _ T yvi~avio a/ Mšm SADJEVEC (jabolčnik) in prvovrstna jabolka ima v zalogi po zelo ugodni ceni Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ulica 2. Naročila se izvršujejo točno in solidno. "otvoritev VETJI bo v nedeljo 17. maja v gostilni pod gozdom »Pri Plankarju«. Nova dobra vina, raznovrstna mrzla in gorka jedila, pivo v sodčkih, specijaliteta zeleni majnik. Gugalnice za otroke, lepo balinišče. — Priporoča se JOSIP PLANKAR, gostilničar. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za dan 15. junija 1931 ob 11 nabavo: Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. oriprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni kregar m sinova št.Vid nad Ljubljaun — nasproti kolodvori' P VIII 221/30/95. Pri odraslih in otrocih ,, FIGO L" ie mnogo zahtevano zdravilo za čiščefi/e želodca m C-rev, kakor tudi za zdravljenje bolezni ledvic, jeter in hcme-roidov. kadar so iste v zvezi s slabo prebavo. F t gol se dobiva v vsaki lekarni, po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. SemeUč, Dubrovnik 2144 3 stekl. s poštnino 105 Din. S steklenic 245 Din. I steklenica 40 Din. It ste že naročnino? Mestna občina L j n b 1 j a n a sporoča narodni javnosti, da je v njenem zavetišču dne 14. t. m. ob 21 umrl gospod Aleksander Toman sobojevnik vojvode Petra Mrkonjiča v bosanski vstaji v letih 1875—1876, odlikovan po državi z dekretom kot nacijo-nalni dclavec. Blagopokojnega jugoslovanskega rodoljuba pokoplje naša občina v soboto, dne 16. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice hiralnice na Vidovdanslci cesti. Vabimo vsakogar, da izkaže staremu poborniku našega narodnega pokreta poslednjo čast. V Ljubljani, dne 15. maja 1931. Tužnega srca naznanjamo prežalostno vest, da nas je naša nad vse ljubljena KATICA po dolgi, mučni bolezni, vdana Gospodu, za vedno zapustila. K večnemu počitku jo spremimo v soboto 16. maja ob pol 4 iz hiše žalosti, Krekova ulica 4 na pokopališče k Dev. Mariji v Polju. Priporočamo jo v blag spomin! Moste pri Ljubljani, dne 14. maja 1931. Žalujoči ostali: Franc in Katarina Zupan, starši. Herman, Kristina in Rihard, brata in sestra. Pavla roj. Aleš, svakinja in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Vodmat - Moste. Prostovoljna javna dražba v Št Vidu nad Ljubljano V nedeljo 17. maja ob 13 se bo nadaljevala dražba in sc bo med drugim prodalo 16 stavbnih parcel v izmeri od 600 do 800 nr, ki ležijo ob Škofovih zavodih. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37. Pričetek dražbe ob 13 pri hiši št. 17 — Cirman vulgo Lovrenc v Št. Vidu poleg cerkve. OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, ODD. VIII, dne 15. maja 1931. Zahvala 1 1 Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše nepozabne, srčno ljubljene soproge, mamice, stare mamice, tašče, gospe H S Jožeiine Murgel roj. Appey 9 I za poklonjene krasne vence in lepo cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vclespošto-vani rodbini Andrijanič v Novem mestu za izredno ljubeznivost, izkazano nepozabni v zadnjih letih njenega življenja, častiti sestri prednici in ostalim usmiljenim sestram javne bolnice v Krškem za obilni trud in negovanje. Osobito se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in čč. oo. kapucinom, Glasbeni matici v Krškem za krasno pelje in vsem mnogobrojnim, ki so spremili nam nepozabno na njeni zadnji poti. Krško-Kočevje-Dunaj, dne 11. maja 1931. I ŽALUJOČI OSTALI. i VIM iz vinske razstave v steklenicah in sodčkih prodaja od sobote od 8. ure naprej v dvorani »Union« po znižani ceni. Vinarsko društvo. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate ii) dobite razne iniormacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do po) 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telelonska štev. 3030. BSBSBH51 Ljubljani: Karel Cefi. izdajatelj: Ivan Kakovca. Urednik: Prane Kremiar, Zopet obsojen istrski duhovnik Prod pnzinskiln sodnikom se je le dni zaključila obravnava proti č. e. .lurci, župnemu upravitelju v Trvižu, ki je bil obdolžen, da je v javnih prostorih širil krvaške knjige s propagandno vsebino. Orožniki so nJemu in cerkovniku Martineiču naložili tako zvani kontraveneijon , to je denarno kazen, ki jo mora stranka plačali, ako ne vloži rekurza na sodišče. Sodniku je g. .jurca razložil, da ni knjig prodajal, temveč, da jili je kot poverjenik Mohorjeve družbe za Istro ie razdelil mod naročnike. Gre namreč zn Mohorjeve knjige, ki jili je dalo Društvo sv. Moliora zi Islru natisniti v Gorici in ki so jih oblastva tudi potrdila. Orožnik Riiialdi je sodniku pripovedoval, kako je razkril tajno organizacijo, ki je prekupčevala s hrvaškimi knjigami. Zvedel je, da je župnik s prižnice naznanil, da so knjige prišle, Potem jih je delil kmetom v zakristiji cerkovnik Martitlčič. To se je ' dogajalo v Trvižu in Permu. Nato je bil zaslišanj še drugi orožnik, ki je ludi govoril o tajni proti- I 85 let 851etnico rojstva obhaja danes v ožjem krogu pri svoji omoženi hčeri gospej Bergantovi na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani eden najstarejših naročnikov našega lisla in naročnik Domoljuba« od njega ustanovitve, svojedobni zvest sodelavec na prosvetnem in gospodarsko osvoboditveneni polju g. Ivan Korče, zasebnik iz Cerknice na Notranj- skem. G. Korče je bil rojen 1804 v Blatili Brezovici pri Vrhniki kot sin poštene kmečke hiše. Ze v zgodnji rtsJivlosti je moral za kruhom po svetu, pred 51 leti pa se je stalno naselil v Cerknici. Tu si je z velikim trudom, marljivostjo io varčnostjo s sodelovanjem soproge, pridne gospodinje, ustanovil lep dom V njegovi trosloljub n hiši — do pričetkn svetovne vojne je imel gostilno — so se ob prvih početkih kršč. «oc. gibanja v cerkniški in sturotrški dolini češče zbirali borci zn ljudsko pravdo in ondi uganili marsikatero pametno za nadaljuje delo. G. Korče je bil dolgo lel navdušen član cerkniškega gasilnega društva in več let tudi njega načelnik; bil je skozi daljšo dobo v omloluem občinskem odboru ter vnet sodelavec pri domači hranilnici in posojilnici in kons. društvu. — Vojska mu je ugrabila sina edinca. Po smrti soproge 1. 192(1 se je stalno naselil pri svoji hčeri goslil-ničarki Bergant v Ljubljani, kjer uživa v krogu vnukov povsem zasluženi pokoj. Gospodu jubilantu izraža ob današnjem dnevu tudi naš lisi najsrčnejša voščila. Ohrani naj ga Bog do skrajnih mej človeške dobe! Smrtno ponesrečen športnik Ljubljana. 15. maja. Včeraj, na praznik, je prišla v Ljubljano žalostna vest o smrtni nesreči Antona Gu^rie, sina uradnika TPD. Anton Guerra se je ponesrečil pri lnotorikliBiičnem izletu v Gradec. Vesl o tej nesreči je prišla po telefonu najprej na TPD. ki pa ni ua praznik uradovala. Zato jo je sprejeta vzgojiteljica v družini g. generalnega ravnatelja Skubica. Nato so o nesreči skrajno previdno in obzirno obvestili ludi ponesrečenčevega očeta. Pokojni Anton Guerra je živel zadnja lota stalno pri svoji teti, lastnici vrelca in zdravilišča Slatina-Radenci. Ljudje so govorili, da je bil pokojnik ludi določen za dediča tega zdravilišča. Iz Slatine-Kadencev pa jc Guerra rad in pogosto obiskoval z motornim kolesom svoje sorodnike v Gradcu. Na takem izletu se je včeraj " bližini Kahlsdorfa pri Gradcu smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Poleg sorodnikov bo vest o tragični smrti simpatičnega mladeniča posebno užalostila naše turiste in plezalce. Pokojnik je bil namreč od vsega začetka član TSK >Škale ■ in se je postavil že z lepimi turistovskimi partijami in zelo težkimi plezalnimi turami. Bavil se je rad tudi z zimskim športom. Motorno kolo pa si je nabavil zadnje čase. da je lažje delal izlete. Njegovo truplo pripeljejo najbrže v Ljubljano. Užaloščeni rodbini naše sožalje, njemu pa naj sveti večna luč! Žrtev podivjanega bika Murska Sobota, 14. maja. V tukajšnji bolnišnici je po hudih mukah za-fisnil oči k smrtnemu spanju 32 letni mož Janez Herič iz Grlave, ki je postal žrtev podivjanega bika. Heričev sosed ima močnega bika (tehta okrog 800 kg). Ker je bil precej divji, je bil vedno privezan od dveh strani — z verigo in vrvjo. V nedeljo je bilo živinče prav |»sobno razposajeno. Tako je poskakovalo in stresalo z glavo, da se je vrv nretrgaia. Komaj je začutil bik, da jc od ene slrani prost. je še bolj zdivjal. Začel je r ju t i m lako divje skakali, da se je bilo bati. da so tudi veriga utrga. Ropot je privabil v hlev služkinjo, ki jo bila sama doma. Kar streslo jo je, ko je zagledala podivjanega bika. Približuj i se mu ni upala, da bi ga privezala. Tekla je k sosedovim. Iloriču je povedala, kaj se v hlevu godi in ga je prosila, naj gre z njo, da bika priveze. Sosed ji je tako! sledil. Slopil je v hlev in se podal z vrvjo v rokah k jaslim. Ko je bik zagledal tujega človeka, Je popolnoma zdivjal. državni propagandi s knjigami. Državni pravdnik je zahteval, da se župnemu upravitelju prisodi globa 500 lir. cerkovniku Martinčiču pa enomesečna ječa. Zagovornik dr. Marotli iz Gorice je predlagal oprostitev, -ker je vendar jasno, da sla obtoženca delila le kol poverjenika Mohorjeve družbe knjige, katerih natis so oblastva dovolila. Sodnik je ugodil zahtevi državnega pravilnika in obsodil č. g. Jurco na 500 lir denarne kazni in g Martmčiča na en mesec zapora. Obsojenca sla vložila priziv. Kakor znano, je nedavno pazinski sodnik obsodil župnika 1'ruliča iz Grdega sela iz istega razloga na 500' lir globe. Gonja proti slovanski duhovščini je lorej v polnem razmahu. Bojno znamenje jo dal glavni državni pravdnik v Trstu s svojim znanim govorom proli slovanski duhovščini. G. Maudrazzalo zahteva, da se morajo vsi do-i mafii duhovniki odstranili iz Istre. Iz Sirakuze do Pulja. Ob slovesu puljskega i prefekta Leone, ki je doma nekje iz Južne Italije, Krim j, 13. maja. | Pred kakimi dvomi leti so je \ Drulovki \ obsavski vasici, ki spada v šmnrtinsko furo. naselil v hiši št. S s svojo družino Frane Gro-šelj, krovec po poklicu. Ker ni imel obilnega lista, so gn njegovi konkurenti večkrat založili oblasti. Letošnjo zimo se mu jo pn posrečilo. du je na banski upravi izposloval obrtno dovoljenje z.a izvrševanje svojega poklica. Komaj je sedaj na spomlad pričel z. delom, ki mu gu kot dobremu delaven ni manjkalo, pa mu je smrt prekrižalu načrte in ustav ila delo. Grošelj se jo na praznik, dne 14. t. m., podal v Radovljico, kjer je prevzel različna krovsku delil. Ko se je vračal iz Rudovljioe, so je pu peljal naprej v škof.jo Loko, kjer je imel podoben opravek pri g. dekanu. Večerni vlak. ki prihuju v Kranj ob 8. je Grošelj najbrže zamudil iu se je vračal kar ob progi domov. Blizu žabniške postajo jo pa postal utrujen in se je vsedel prav blizu proge, kmalu je privoz.il po progi br/.ovlak. ki prihaja v Kranj okrog pol 10 zvečer. Ljubljana, 13. iiiuja. Spielinami jo odigral v sredo zvečer v veliki dvorani Kazino« veliko sinuiltunko. zn katero je vladalo med ljubljanskimi šahisli veliko zanimanje. Šahistovskenm mojstru jc priredil pripravljalni odbor lo opoldne kosilo v l iiiouuc, katerega udeležilo več članov odbora, tako dr. Gn dr. Sta- re. ing. šuklje, Danilo Gorup. t. j.i.k Industrijske zveze, in oba mojstra, gost in naš prof. dr. Milan \ idmar. Zvečer ob 8.25 je dr. Stare otvoril simul-lanko. Nato je Spielmnnn začel partijo. Zanimivo jc to. (hi ni nikjer začel z. damskim gambitom. Mojster je igral izredno preudarno, tako da so trajale runde, v katerih je obhodil vse šahovnice, v začetku okrog 15 do 20 minut. Siniultankc se je udeležilo 41 igralcev; mod njimi ni bilo nobene dumo. Sinuiltunko je prišel pogledat tudi naš mojster dr. Milan Vidmar in nekaj časa zasledoval razvoj igre. Spiclmann je imel jako težavno stališče, ker je bilo med udeleženci siniultankc nekaj zelo močnih igralcev. Prvi igralec jo zgubil partijo ob 21.25, nakar jc nastala dolga bitka, ki ni prinesla nobenih rezultatov. Simultanko je vodil naš mladi mojster Pire. Nekatero partije so bilo jako zanimive. Tako je bila zlusti zanimiva iu polna peripetij partija Spielmann-Milan Vidmar, ki je končala remis. Igra se je močno zavlekla in ob 5 zjutraj je bilo razmerje sledeče: Spiclmann je dobil 7 partij. 8 pa remiziral, vse ostale so še viselo. Partija s Furlanijeni, ki je bila izredno lepa, se jc končala ol> 3.27. IJdul se je Spiclmunii in jo bila torej to prva zmaga enega naših igralcev. Medtem sta tudi realizirala Ciril Vidmar in Danilo Gorup. Ob 4.43 je zgubil Spiclmann drugo partijo proti člunu narodnega gleduli- llerič ga je poskušal pomiriti, a ko se mu to ni posrečilo, je stoje pri jaslih čakal ugodno priliko, da bi biku zadrgnil vrv okrog rogov. To se mu je naposled posrečilo. Pri privezovanju pa je bil premalo oprezen. Bik se je bolel rešiti vrvi in tujca. Za korak je slopil nazaj, potem pa se je zagnal proti Iloriču. Zadel ga je in ga s tako močjo pritisnil k jaslim da so revežu počila črevn. Glas o dogodku se je takoj raznese]. Prišli so sosedje in so ranjenca spravili iz hleva. Pomagati mu niso mogli, rndi tega so ga naložili na voz in ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa ni bilo več pomoči zanj. so žene iz Sirakuze poklonile prapor predstavnicam istrskega ženskega fašja. Pi efekt Leone je dejal, da vidi, kako si Istra gospodarsko zopet pomaga na noge... Pozabil je, da je šlo v kratkem času samo v Poretini 800 premoženj na dražbo! Proli tržaškemu škofu. Corriern Istrinno očita škofu Pogarju, da je ob priliki oglejske obletnice -icer patriolično govoril, v resnici pa ruje proti fašistom v Istri. A zmedenosti je svojo družino zaklal Anton Krzetič, posestnik v Krmlncu. Erzotič je bil v zadnjem časti živčno bolan in včasih jo tudi kazal znake duševne zmedenosti. V torek zjutraj je s sekiro ubil ženo Justino, ki je doma iz Rožičeve družine v Sežani, nato se jo spravil na Pilotnega sinčka Aniona, ki je spal v sosedni sobi. Nazadnje je šel sam v smrt: vrgel se ie namreč s podstrešja svoje hiše in se na mestu ubil. Hčerka Miroslava, ki se zdravi v goriški bolnišnici, jc edina v družini, ki je ostala pri življenju. Grošelj hrzovluku najbrže ni slišal in se priha ja jočemu lirzov laku ni izognil, tuko. du g u jc stroj ziidol od zadaj v glavo mu razbil črepinjo in ga vrgel s proge proč vtrojevodja jo Grošlju opazil in jo ustavii v Lik. vendar jo bila vsaka pomoč izključena. Grošelj jo imel razbito črepinjo in jo podlegel poškodbam. Bilje ga je pred prihodom vlaku nek moški svaril in ga spravljal s progo, pa se mu je šo branil. Grošlja liodo pokopali v Žobnici, če njegovi sorodniki no bodo hoteli izposlovuti dovoljenju od političnega oblastva. Gliisu naroda . Dalje je ustanovil s-Narodno podporno jednolo . sedanjo tretjo veliko gospodarsko organizacijo ameriških Slovencev. Ta organizacija še je izkazala svojemu ustanoviteju pozneje zelo hvaležno, namreč, da se ga v bodi ni prav nič spomnila. Aleksander Toman ie imel tudi velike načrte s kolonizacijskinii deli Slovencev in je v Texasu osnoval veliko kolonijo, ki pa je ob splošnem ameriškem železniškem polomu propadla. Lela 1910 se je vrnil Toman v domovino. Leta 1914 je bil zaradi svojega slovanskega mišljenja obsojen od avstrijskih vojaških oblasti na štirinajst mesecev ječe. Po prevratu je slopil v slu/bo k Motna Company«, s katero je imel celo mezdni spor. Nekoliko zadoščenja za svoje delo je dobil šele lela 1925, ko mu je narodna skupščina priznala 1100 Din mesečne pokojnine. Pogreb Aleksandra Tomana bo v sobolo ob 5 popoldne Iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa. Pogreb se vrši na mestne stroške. Aleksandru Tomanu ohranimo svetal spomini ""■■■■»■■■■■■"■■■■■"'"■""f'!!. * J 'IBBgA'—ifSff!''* ** Še ena otroška nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v vasi Glinek v občini Šmarje pri Ljubljani. 3 letna hčerkica posestnika Stanislava Grba se je smukala v kuhinji, kjer so pripravljali krmo za prašiče. Vtaknila je roke v škaf z vročo krmo ter si je opekla obe roki do komolca. Vsi ti ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico, kjer se sedaj zdravijo. Brzavlak povozil popotnika Smrtna nesreča ua gorenjski progi Spietmanova stmuUanka Prišel femaš slo-vJ®" Zakon o> odobritvi stabilizacijskega 99 Briand, žalosten pojav v Ženevi vseh strani M Sožalje od Pariz, 15 nm.in. Ig. Ko sc jo llriniul pripeljal v '/.ciicmi, so mil nn kolodvoru prijatelji priredili velike ovacijc. Zastopnikom listov je Mrinnd izjavil, da ne lio ostal v Ženevi ves čas zasedanju. Pti pol-nmilnem komunikeju -r hoče samo posloviti oil Sveta Društvu narodov in odložiti tudi ?voje ineijo kot predsednik evropske komisije. Iixcel-siori pričakuje, da se bo Briund vrnil v Pariz v ponedeljek. V evropski komisiji ga bo nadomlsstovnl 'iržavni j oiltujnik. Pmicel, v Svetu Društva narodov pa ministrski predsednik LaVtil. >'a;prutno upa .loutualv, li.i i.i' lio Briand po kaki zmagi v Ženevi rrliiihilitiml za svoj poraz Versaillesu. vendar pa mora biti njegov uspeli v Ženevi res kaka frnu-coskn zmaga, ue pa samo kako mednarodno darilo r.;i t< hifcho. Zanimiv je prepir med llerriotom in Populairom . Ui je ceilul l-lerriotu, ila je agitiral proti Briandu. Ilernol j" lo zanikal. Leon Hitim pu v Populairu ponavlja, da jo llerriot svojim zadnjim iiafrlolienim govorom proli Anselilussti za-ilal Kriaiidu -mirt ono.e« uflafee, Ui je stal zunanjega ministra pri volitvi predsednika 10 do 50 glasov uasi jo Herriot sam morda glasoval zanj. Ženeva. 15. maju t;.' Ke je Hriand dospel v Ženevo, kjer je izjpvil. da se smatra i bil izključen od izvolitve. Ženeva. 15. maja. tg. Danes popoldne ob I -o se v hotelu Beuurivage pri angleškem zun.\-njem ministru začeli razgovori velikih štirih držav, katerih so se zaenkrat udeležiti llenderson. Grm-di. Briand in dr. Curtius, Konferenca se bo najbrže buvila v prvi vrsli z gc-podarskimi programi evropske komisije, z nemško-avatrijskim načrtom carinske unije. •/, Rriamlovjiui predlogi in s prijavljenim italijanskim predlogom. Ni pa izključeno, da se ne bi dotaknili vprašanj ruzorožilvcne konference, ki pridejo na vrsto na prihodnjem z.sedanju Sveta Društva narodov. Posebno stališče, ki ga zavzema Briand radi svoje demislje, očitno vpliva tudi itn potek razprav, llenderson je lo tudi danes v uvojeni nagovoru ua Brianda označil, ko je govoril o tem, da se ne sine prezreti, da Briundov položaj danes ui več listi, kakor je bil prej... Za skupne zbornice! V četrtek, na praznik, so v Unionu sklicali neki ljudje sestanek, na katerega je prišlo 100 obrtnikov. Zborovanje sta sklicala in vedila gg. Fr. Ravnikar, industrijalce in obrtnik in Lovro Pičman. Zborovanje se je pokazalo, da sc obrtniki zelo živahno gibljejo in da so vsi za to, da se zboljša današnji slab gospodarski položaj. Podpredsednik Zbornice z» TOI g. Ivan Ogrin jc podal kratko in jedrnato poročilo, kaj vse da Zbornica dela in koliko jo to stane. Skoro vsi zboro-valci so bili za to. da Zbornica res tudi dela za obrtnike. Poslovanje Zbornice bo veliko dražje, če se loči v tri zbornice, ki bi prav za prav noj-večkrat vršile eno in isto delo. Gosp. Ogrin jc obljubil, da bo Zbornica po možnosti v najkrajšem času objavila tozadevne garancijske podatke. Ker je bila večina zhorovalccv za to, da sedaj glasovanje o sestavi Zbornice nima smisla in ker ministrstvo ludi še ne dela na tozadevnem zakonu, se glasovanje ni vršilo. Pa tudi sicer bi tako glasovanje res bilo brez pomena, ker sklicatelji tega nc bodo rešili, kajti za kaj takega bi bila pristojna le Zbornica sama. Razprava o umoru Slegla Zagreli. 15. maja. ž. Danes s<> je nadaljevala razprava proti liruniloviču in drugom. Zaslišan je bil glavni obtoženec llranflovič. Obtožen je, da je bil vodja Hrvaške prnvaške delavske omladine in da je na dan umora sledil šlegljit. tla je sodeloval pri ntenlntu nn orožniško vojašnico in umoru tajnega agenta Trenskega. Ilranilovič prosi, dn mu sodišče dovoli, dn čila svojo obrambo. Po posvetovanju mn predsednik dovoli. Njegov bral Stanko je bil ravno tnko član hrvaške narodne omlniline. Po odhodu njegovega brata v inozemstvo, je Omlu-illna oslnla brez voditelja in je maral vsak odhor-1 nik vršiti svojo dolžnost sam. Po ti. januarju niso imeli nobenega sestanka več. Hodil je v gostilno Vranišič, kamor so prihajali luili llnhič. 1'nspišil in Soldin. V Inozemstvu ni bil nikdar. - 11 ranilo vi ču so pokazali pisma, ki so jih našli pri nje-govi sestri Mariji, katerih pa noče poznati. Zanika vse izpovedi, ki jih je dal na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Dunaj-ka vremenska napoved. Toplo vreme Ik) trajalo še dalje. Morda pride do krajevnih neviht. Belgiad, 15. maja, /. Službene Novine- prinašajo zakon o orlobrilvi mednarodnega stabilizacijskega posojila v zlatu. V zakonu so omenjene nekatere njegove poedinosti, ki doslej javnosti sc niso znane. Člen t. odreja, da je nominalni iznos lega posojila 1025 milj. francoskih frankov, ali 2 milijardi 280,141.510 zlatih stabiliziranih dinarjev. Iz tega posojila jc znesek do 1.4CO.OCOOOO a!i protivrednost tega zneska namenjena za ustvaritev programa za stabilizacijo dinarja, ostanek pa za narodno gospodarstvo kraljevine, posebno za graditev železnic in cest. V tem členu sc nadalje pravi, naj se to posojilo imenuje mednarodno stabilizacijsko posojilo v zlalu 7% od leta 1931 in predstavlja direktno obveznost za našo državo iz službe tega posojila. Garantirano je z vsemi čistimi dohodki monopokke uprave kraljevine pod pogoji, da s tem niso krnjene pravice ostalih upnikov, katerim jc isia monopolska uprava garantirala odplačila danih posojil.. Takih posojil je U) in sicer 50 to posojila.: posojilo iz leta 1881 v znesku 33 milj. francoskih frankov, posojila iz lela 1888 v znesku 10 milj. francoskih frankov, posojilo 1855 do leta 1975 4%, v znesku 355 milj. 292.000 francoskih frankov, posojilo iz leta 1920 do 1975 5%, v znesku 60 milj, francoskih frankov, posojilo iz leta 1906 do 1975 i'A% za graditev železniških prog in za oborožitev v znesku 95 milj. francoskih irankov, posojilo iz leta 1909 do 1975 4% za do-•v ršitev železniških prog in za oborožitev v znesku 150 milj. francoskih frankov, posojilo iz leta 1930 do 1975 5?« za likvidacijo vojnih stroškov in za državne potrebe 250 milj. francoskih frankov, posojilo kraljevine Črne gore iz leta 1909 do 1947 v znesku 250.000 funtšterlingov, posojilo iz leta 1922 do 1962, katerega prvi del je emitiran 1922 z 8",', v znesku 15,250.000 dolarjev, drugi del emitiran 1927 s 7% v znesku 30 milj. dolarjev. Posojilo iz lela 1928, monopolsko posojilo (>'A% v znesku 22 milj. dolarjev. Nadaljni členi govorijo o obveznicah in siccr bodo za enkrat dane v promet začasne obveznicc po 10C0, 5000, 10.000 in 25.000 francoskih frankov. Obresti na obveznice se bodo plačale za kupone in siccr pričnejo leči obresti 1. junija 1931 v letnem znesku 7",;, ki sc ga plača v polletnih obrokih in sicer sc bo prvi 6 mesečni obrok plačal 1. decembra 1931. Izplačila 6 mesečnih izteklih kuponov -e bodo vršila pri bankah, ki iih bo odredila finančna skupina Nominalni znesek je 1000 francoskih frankov 77.858 zlatih dinarjev. Nadaljnje odredbe govore o amortizaciji in o podrobnostih izvršitve posojila. Kuponi in obveznice so prosti vseh državnih, sedanjih in bodočih davkov in taks. V slučaju, čc bi ne zadostovali dohodki monopolske uprave, potem so odplačilo posojila vrši iz izrednega proračuna. Nadalje pri-občujejo Službene Novine pogodbo o prevze- Imestovanla v zdravniški slažhi Belgrad, 15. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravie ler s soglasjem predsednika ministrskega sveta so postavljeni dosedanji šefi oddelkov v dosedanjih banovinskih bolnišnicah za šefe oddelkov, in sicer: V državni bolnišnici za duScvne bolezni v Ljubljsni-Stodencc v 3. skupini dr. Fran G o c s t 1, dr. Štefan Divjak, v državni bolnišnici v Ljubljani, oddelek za notranje bolezni v 3. skupini ' dr. Ivan Jenko, v oddelku za živčne bolezni 1 v 3. skupini dr. Ivan Robida, v kirurškem od-' dclku v 4. skupini dr. Franc Derganc, v od-| dclku za bolezni grla. nosu in ušes v 4. skupini dr. Josip P o g a č n i 1; . v oddelku za očesne bolezni v 4 skupini dr. Leopold J e š c , za šefa lekarne v 5. skupini magister Ciril G a r t u š. Za primimc zdravnike v isti državni bolnišnici v 6. skupini dr. Robert Blu man er, v 7. skupini dr. Sibin Praprotnik, dosedaj asistenta v banov inski bolnišnici. Z« ekonome dižavnib bolnišnic dosedanji ekonom banovinske bolnišnice na Studencu v 5. skupini Vinko Logar, v Ljubljani pa Josip Sar a bon, za ekonomskega uradnika v Ljubljani v 6. skupini Frailjo P e t r o v e c. Prihodnja olimpljada v Berlinu. Bern, 15. maja. AA. Mednarodni odbor za olimpijske igre je z veliko večino sklenil, da sc vrše prihodnje igre 1936 v Berlinu. Belgrad, 15. utaja. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in nnrodno zdravje ho postndjeni zu sekundarne zdravnike v 1-0 dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnišnico v Ljubljani, iu to v državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani dr, Maksu Pelevc, v državni bolnišnici v Ljubljani dr. Oto Baje iu dr. H. Grosman, v državni bolnišnici za ženske bolezni dr. Ivan MarinčiF, v državni bolnišnici v Ljubljani dr. R. Perhan ln dr. Vladimir Kaželj, v bolnišnici za duševne hole/.ni na Studencu dr. Fran Pestotnik, v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vladimir Premru, v državni bolnišnici v Ljubljani dr. Slavko Bukovec, dr. Josip manju posojila in so tu naštete vse banke, ki to posojilo dajejo, in sicer: 1. skupina so številne Irancoske banke, na čelu z banko pariške urtije, švicarska bančna društva iz. Bazla in Credit Suissc iz Curiha, g. Mcndcison Hi Comp. iz Amsterdama Niederlandischc Handelbank iz Amsterdama. Kracger in Toll iz Stockholma, Zivnostenska banka iz Prage in Državna Hipotekama Banka kraljevine Jugoslavije, Zakon je stopil s tem v veljavo. Naše stabilizacijsko posojilo Emisija jugoslovanskega deleža 50 milij. frankov Kakor posnemamo iz. izjave dr. V. Gjuričiča, ravnatelja Državne hipotekarne banke, bo jugoslovansko tranšo emitirala Drž. hipotekama banka. Skupna vsota našega posojila znaša I miljnrilo 25 milijonov francoskih frankov. Od le vsote od-pade 075 milijonov ua francosko skupino, v kateri so nahajajo pod vodstvom ]iauque de 1,Union Pari-sienhe Se le-le banke: Credit Lyonnais, Contptoir National, d.Escompto de Pariš, Societe Generale, Banquc Nationale de Credit, Credit Cotnmorrial de France, Lazard Freres & Co., Societe Financiere d.Orieiit, l!attque Franco-Serbe, Bantpie de Suede et de Pariš, (.'redit Mobilier Francais, Bauque de Pays ilu Nord. Ostali del posojila prevzame: švicarska skupina 125 milijonov, češkoslovaška KM) milijonov, švedska in jugoslovanska po 50 milijonov in holgndska 25 milijonov francoskih frankov. Kakor smo že omenili, pride na Jugoslavijo 50 milijonov frankov, odnosno 50.000 obveznic po 1000 frankov. Vpis teh obveznic sc začno 18. maja, tnko pri nas kakor tudi v vseh ostalih državah. Emisijski tečaj znaša lako pri nas kakor v ostalih državah 87.5. kar pomeni pri obrestni meri 7%, ilu znaša reirfabilitcta 8% in tla je tako papir gotovo lak, da bo vzbudil interes najširše publike, kajti tudi danes jo tečaj 7% investicijskega posojila na naših borzah ua tej višini. Znano pa je, da je zn lo posojilo bil velik interes in da je skoraj vse blago v čvrstih rokah. Obveznice novega posojila bodo kotirale na borzah v Parizu, Amsterdamu, Curilm, Stockhohuu in v Pragi.. Važno je zabeležiti, da so kuponi tega posojila prosti vseh državnih in samoupravnih dajatev. Vpis se bo lahko vršil pri Državni hipotekami banki. Narodni banki. Poštni hranilnici odnosno njenih podružnicah kakor liuii pri večjem številu znatnejših privatnih denarnih zavodov. Že danes lahko rečemo, da je pri letu tečaju uspeli emisije zasiguran, ke,r jc vsota tudi za naš denarni trg razmeroma majhna. Petrič in dr. KI i za bo tu Groselnian. v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu dr. Andrej Svelk. v državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Frane Puc in dr. Pavel Luuačok. (Prenos imen telefonski.) Znižanje diskonta v Angliji kakor poročajo iz. Londonu, jc iluc 14. t. 111. Bank of Knglaml znižala svojo diskontno obrestno mero od ">% nu -'A%. ko je Ncvvvork znižul dne 7. t. tn. svojo obrestno mero od 1% ua \'A%. se je sicer govorilo, du Anglija ne bo /ttižalu svoje obrestne mere. toda potrebni) jc bilo znižanje, ker je liilu razlika prevelika in ker se je privatna obrestna ineru z.nižulu nu 21/k%. ludi gibanje zlata je bilo ugodno. Vsn tu znižanji! obrestne mere jc smatrali kot posledico depresije. Na drugi struni pa je to /nižanje neke vrste motor zu pomoč gospodu rjitvii. Obrestna meru 5% je veljala v \11gliji nnd IMji dni. / znižanjem iin 2'A% se je približnih obrestni meri v Franciji, ki znaša 2%. ravno toliko v Švici. Obrestna mera % je v veljavi \ lloluutliji iu Belgiji. .Švica pa ima oficielno obrestno mero 2"r Znižanje obrestne mere v \11gliji je ponoven dokaz, kuko likviden je mednarodni denarni trg sedaj v dobi gospodarske depresije, laku nizkih obrestnih mer, kakor so sedaj nu svetovnih trgih, nismo zabeležili /e celo vrsto let sem, po vojni pu sploh nc. le nizke obrestno mere kažejo, du je gospodarska kriza hiln sednj znatno hujša kakor prejšnje, tui drugi struni pu so tudi znak. da bo \ kratkem zopet nastopil preokret, kuteregu ravno oz.nu-njiijejo li dogodki 1111 mednarodnih dcintrnil' trgih. Telirran, 15. maja. AA. V Taebrisu, ki je drugo največje inesto Perzije, je bil včraj hud potres. Mnlrialmt škoda je ogromna. Podrobnih poročil še ui. Kulturni obzornik Korošci v ljublj. gledališču Uprizoritev Miklove Zale . Med gosti, ki jih naše Narodno gledališče F-prejema zadnjo lela v vedno večjem številu, ni bil še nihče tnko prisrčno sprejel, knkor igralci izobraževalnega društva Kot iz št. Jakoba v Kožni dolini na Koroškem. Zalo je hilo dramsko gledališče na Vnebohod popoldne, kljub najlepšemu vremenu lako polno, kakor najbrž šc nikoli ne. Zastopani so bili vsi sloji, ženice v rutah, ki so prišle glodal Miklovo Zalo . nnšo najpopularnejšo Ljudsko zgodijo, mladina, izobrnženstvo. koroški rojaki od Iu in od onstran moje, prava narodna prireditev. pn ne niknk zunanji vriši, ant|>ak svečanost, ki se obrača vsi na vznoter iu požene korenine vprav v srcu. Prireditvi je prisostvoval ludi g. ban dr. D. Marušič. Za nas je bflo prav, da so prišli ti idealni igravci in nuni pokazali moč svoje idealne, narodne zvestobe in svoje kulturne volje. Bilo pa je ludi prav, de. so li idealni sinovi in hčere slovenskih očetov ln mater videli nnšo iskreno ljubezen iu hvaležnost njihovega truda. ITvbdne besede prircililelja Miklove Zale in režiserja g. J. ftplcarja so dale slavnosti prav posrečen začetek; spomnili smo se na razpršeno slovensko družino, ua svojo skupnost in ludi na bridkost. lii loči brate od bratov. Nato so igravci v sveenni lišini začeli z igro. 7. odra so jc glasila skrbno .negovana rožanskn govorica igravci so jo bolj poslovali kakor igrali iu mi smo io lovili v uho kakor morda sumo šc pri prvih gostovanjih Hudožehtveiiikov. V vsem gledališču je vladala tihota in v lo lihoto so udarjale preproste ritmične koroške kndence kakor elegija o davili in sedanji usodi. Toliko ljubezni do leksta še niso pokazali nobeni diletnntl - šlo je štiri ure gladko — ves, ne kaj prikladen in zn dialekt nič srečen tekst Miklove Znle so od začetka do konca govorili kakor bi iim bil svet. Domislil sem se. kaj bi li igravci storiti s krepkim, živim odrskim jezikom iu dobrim delom — lahko jih vsako leto povabimo in nihče več ne bo šel gledal Tegoriiseer- II v . tgrnvci kakor slari Serajnik, Sernjniea, Zala. pa tudi Mirko. Tresoglav in še mnogi drugi so s svojo preprosto, tiho igro naravnost priklepali nase. Nič umetnosti, sama vdanost dobri stvari. Nekaleri prizori, zlasti nočni prizor pred Scrajnikovn hišo in posamezni trenotki nn svatbi, zlasti pa prizor med Markom in Zalo na Turškem so prav zato globoko učinkovali. Igru sama je res najbolj znana koroška zgodba, toda prireditev, ki je menda prvo Špicarjevo odrsko veselje, spada še v tiste čase, ko so ljudski odri gojili narobe obrnjeno dramatiko: pripovedovanje pred dogodkom in pa z,elo papirnat jezik naših starejših ljudskih pripovesti. Zgodba sumu je polita zanimivih epizod in ostrih značajev, zalo je res škoda. 0). Belgrad. Narodna banka 7S40 den., 7 /v III V-pos. 87—80 (t35.01 Ml), agrarji 51.50 52. vojna sko da 424.25—425.50, 6% begi. obv. 67.25 (300.000), S?/, Bler. pos. 93 bi., 7','» Bler. pos. 82—83.50, 1'!!, pos. Drž. hip. banke S4.50—85. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: T-"« Bler. |xi>. 81.50—82, .\evvyork: S"„ Bler, po.- 91 92, T!„ Bler. pes SI.50 82, 7?. pos. Dr/, hip. banke 82- 83. Dunaj. Podon.-savska-j.uli anska 93, \\ iener Bankverein 15.20, Escompicges. 152, 1'nion 20.70, Aussiger Clieiiiischo 132, Alpinc 13.90. trboveljska 34-50, Leykam 2.80, Rima Murauv 43.25. Žilni I m I endenca za pšenico iu moko je nadalje čvrsta in cene še vedno naraščajo, lako jc danes noti-rala pšenica franko Srbobrau /e 215 denar brez blaga. Drugi predmeti so pa ostali neuprcnicnjenj. Kar sc tiče moke je zanjo tendenca čvrsta in se začenjajo njene notacije okoli 300. Nekateri mlini pu so svojo prodajo ustavili, ker jim primanjkuje pšenice, oziroma so /anio cene zelo visoke. Novi Sad. Pšenica 79-SO kg rbč„ buč. okol. Novi Sad 195—200, srbač. okol. Sotnbor 18) l»H), bač., potiska šlep 202.50—207.50, gbn. in ban. Bega šlep 200—205, sr„ slav. 7S kg 180- 185, sr.. slav. okol. Indjija 78 kg 185—190, sr„ slav. 77-78 kg 167.50 - 170, koruza bač., sr. 102.50—105. bač.. sr. ladja Donava, Sava 107.50 110, moka bač. 0 in 00 280 300. št. 2 250—255, št. 5 235-250, št. 6 210— 220, št. 7 175—190, št. S 130 135. Promet: 32 vagonov koruze, 63 vagonov pšenice. Vse ostalo brez izpremembe. Soitibor. Pšenica bač., pot., šlep 80 kg 202.50 —207.50. bač. okol. Sombor 78-70 kg ISO 185, gbč. 79-S0 kg 197—202.30, sr., slav. 78 kg 175 ISO, koruza bač. 102—104, bač. za inaj 102—105, bač. Donava slep 105—107, moka bač. 0 g in 0 gg 200 270, št. 2 230—240, št. 5 210—220, st. ft 200 -210. Tendenca neizpremenjenu. Promet: Skupno S3.'_-vagona. Budimpešta. Tendenca za pšenico mirna, ostalo: prijazna. Pšenica maj 15.33 15.37, zaklj. 13.34 — 15.35. junij 15.18—15.23, zaklj. 15.23—15.24, r/ maj 15.40—15.70, zaklj. 15.20—15.30, koruza utaj 14.36—14.60, zaklj. 14.57—14.60, julij 14.36-14.60, zaklj. 14.57-14.60. Les Na ljubljanski borzi je bilo danes eksekutivno prodanih ca. 70 m11 (5 vagonov) hrastovega rezanega lesa. Cena jc bila 760 Din za nis fko vagon državna meja. Šport na praznik llaili tekmovanja za tlržuvuo prvenstvo so nu praznik počivali miši klubi. Drugače seveda v Zugrobu. Tuiiikuj so imeli glavno tekmo; igrala slu Cjrudjunski in llušk. lo pa radi tegu, ker bo JI. linija meddržuv uu tekma / Mudžursko. Teknili je bila zelo burna in jo končala s 2 : 0 v korist Crudjiiiiskega. llušk je nastopil /. nekaterimi rezervami in pred-vedcl precej boljšo igro kakor v Ljubljani. Pa vseeno še premehkn. du bi dosegel uspeli proti -piirgerjein . No pa čisto počivali ludi niso naši klubi, litiriju je poslala kombinirano moštvo v Celovec, kjer je igrala proti KAC-u. Mladi rezervni igralci so dosegli proti močnemu nasprotniku lep rezultat I :l. Tudi v Mariboru so imeli mednarodno tekmo. Maribor jc imel v gosteli celovški llupid in ga odpravil s 4 : 2. Tekma ni bila v nobenem oziru propagandna za nogomet, ker so se gostje obnašali precej nesportno. Moštvo je celo zapustilo igrišče. Brez športnih prireditev pa tudi v Ljubljani uisiuo bili. I .uhkoatletska sekcija Primerja je priredila dobro uspeli jliuiorski luhkoutlctski miting, katerega so se udeležili tudi jiiniorji Ilirije. Proti dobrini mladini atletom Priuiorja pa niso uspeli. \ vseli disciplinah so dosegli jiiniorji Priinorja prva mestu. Doseženi rezultati so precej dobri. \ Celju je gostoval ljubljanski Slovan proli pomlajenemu moštvu ( olju. Tekniti, ki je bila /elo zanimiva, jc končala s 4 : 4. Zagrebška reprezentanca je bila v (.radcil poražena s 7 : 2. kar je dosedaj najtežji poraz zagrebške repre/entanee. Otvoritev luhkoutletske sezone. /r večkrat smo posvetili lahki atletiki članke, s katerimi smo hoteli dvigniti zanimanje zu tu lepi spori. .Naše prizadevanje ni bilo /uiiiun. l ani je bila dosc/cuu glede prireditev najnižja točka, letos pa bo. ako sodimo po že določenem programu, precej drugače Prvo srečanje najboljših atletov Slovenije in tudi v Zagrebu bo že v nedeljo. Iliriju priredi prvi letošnji miting, ki bo na vsak način dobro uspel, kajti luhkoutlctski šport je pridobil v zadnjem čusu toliko prijateljev, tla jc prijavilo samo Priinorje okoli >0 atletov. Gotovo tudi Ilirija ue bo zaostala, saj vodi utlete I Iitgu. najboljši trener v državi. Prvi uspehi se bodo poka/ali ž.r na tej prireditvi. Zato je razumljivo, tla vladu med športniki za prireditev veliko /uniniau je. sn j |,o startalo okoli 100 atletov, cvet naše lahke atletike. Metinp se prične ob pol treh na igrišču Ilirije. Radio Programi Hadio-Littblfana t Sobota, 16. maja: 11.45 Šolska ura: -Majnik izvaja III. razred vadnice. — 12 Slike iz narav.-. 12.15 Plošče (slov. glasba — potpuriji), — 12.15 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Viktor Pir-nat: Potovanje po Jugoslaviji. — 18.30 Plošče. — 19 Valek Kunaver: O Krasu. — 19.30 Gospa Ort-haber: Angleščina. — 20 Bogo Pleničar: Šah. — 20.30 Bizcl: Carmen (plošče). — 22 Časovna napoved in poročila. — 22,15 Harmoniko igra gosp. Rakuša. Drugi programi i Sobota, 16. maja. Belgrad: 12.35 Radio-orkester. — 17 Odlomki iz Koštane«. — 20 Vokalni koncert. — 20.30 Prenos koncerta iz Subotice. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20 Belgrad. — Budapest: 17.30 Koncert. — |U Orkestralni koncert. — 20.20 Jetnik«, komedija, nalo ciganska glasba. — Dunaj: 17.15 Lirika in balade. — 20.05 Simfonični koncert. — 20.35 V eseli dediči«, opereta, Weinberger. — Milan: 19.05 Vesela glasba. — 21 Pester koncert. — 21.50 Koncert: soli in orkester. — Praga: 20 Komični prizori — kabaret. — 22.30 Moravska Oslrava. — Langenberg: 20 Vesel večer. — 23.30 Plesna glasba. — Rim: 17 Instrumentalni koncert. - 20.40 Don Carlo«, melodrama, Verdi. — Berlin: 20.30 Radio-polpouri: Amerika — Evropa. — 22.30 Plesna glasba. — Katovicc: 20.30 Varšava. — 22.15 Chopinov koncert. — 23 Plesna in lahka glasba. Stuttgart: 20 Jabuka , opereta, IJavis in Naibeck — London: 19.15 Orkestralni koncert. — 20.15. -Gozd«, igra. — 22.35 Plesna glasba. — Barcelona: 21.05 Radio-orkester. — 21.30 Prenos iz Madrida. — Moravska Ostrava: 18,25 Mandoline in kitare. — 19,15 Brno-Praga, Oiai pravite? Zadnjo soboto so dijaki ljubljanske humuni-Hičnc gimnazije priredili lep koncertni večer pod vod sirom svojega profesorju petju II. ttepovša. Na vsak nathl je treba, dn slovenska javnost — posebni) dandanes — pozdravlja kulturno prizadevanje mladih študentov in njihovih vzgojiteljev 0 koncertu, ki je bil sijajno obiskan, skrbim pripravljen ■in prav lepil in dostojno podan. so slovenski listi prinesli laskave ocene. (Ilasbeni poročevalec Slov. Navodil ■ pa je o prizadevanju na.iili mladih študentov napisal omalovažujočo kritiko lir glasbeno sposobnos/ naših fantov primerjal s reško filharmonijo. To je dalo '/. prof. Itepovšu porod, da je jamo odgovoril na luko kritiko, odgovoril v Slov. Narodu precej ur Ivo, a zrlo dostojno. V« ta odgovor pa je filurheni referent Štor. Naroda v petek odgovoril je lo eendnrh mogoče, dn je obče-r nI ni lun gospodu vzgojitelja tak in lukšen. se pa čudim S lov. \'u rodu , da tok ton objavijo. V.n Inke usluge lisiII Iie more bili hvaležna niti slovenska javnost niti gospod č sam. Celje Državna Krajevna zaščita dere in mladine v ('olju priredi v soboto, dne 0. junija cvetlični dan in prosimo vse društva, da se ozirajo na ta dan in jie prirejajo konkurenčnih prireditev, ti. junij naj bo posvečen izključno naši ubogi deei. Nabori. Kakor objavlja okrajno načelstvo, >e vršijo vojaški nabori za mesto Celje in občino Žalec v sredo, dne 20. maja, za občino okolica Celje ia Sv. Lovrenc pod Prožinom 21. t. m., za ostale občine celjskega sreza pa v času od 22. I. m. do 3. junija. Nabori se vršijo v telovadnici meščanske šole v' Celju, vhod iZ Strossmajorjeve ulice. Opozarjajo -e v-i gostilničarji io tudi zasebniki, da je prepovedano dajali nabornikom, ki prihajajo v mesto, alkoholne pijače. Poletni vozni red mestnih avtobusov ostane v splošnem dosedanji. Male izpremembo so samo: 1.) na progi Celje—Mestinje—Pri Insko odpade vožnja Mest in ji—Prelasko ia nazaj ter vozi avtobus, ki odhaja iz Celja ob 12.50 naravnost v Rogaško Slatino ter .se vrača od lam še i-ti dan ob 10.55 preti Celju. Večerna vožnja na isti progi iz Celja ob 18.15 v št. Peter poil sv. Gorami in od tam ob 5.45 zjutraj proti Celju ostane neizpremenjena. 2.) Večerna vožnja ob 20.30 iz Olja v Vojnik in iz Vojnika zjutraj proti Celju odpade, zalo pa vozi na tej progi iz 3.) Celja v Dobrno in nazaj po 5 krat na dan' v splošnem po lanskem voznem reda. Tiskani podrobni vozni redi eo bodo razposlali lekom prihodnjega tedna. & Umetniška razstava. V nedeljo 17. t. m. priredi g. A. Kos iz Ljubljane umetniško razsla-vo v mali dvorani Celjskega doma. Razstavljena bodo dela samih priznanih .slovenskih umetnikov io je priporočati zlasti šolski mladini, da >i razstavljena dela ogleda. .Sr V cinkarni pori, m- jo razlegal ljudski glas I«) Celju včeraj dopoldne, ko sla okrog 11. odhitela dva voda požarne hrambe proti Gaberju in sta nenadoma naznanila dva strela od Sv. Miklavža, da gori v bližini mesta. Prva je bila na mestu požarna hramba iz Gaberja, ki jo priskočila na pomoč tovarniškim delavcem, ki so že pridno gasili, samo da jim je kmalu zmanjkalo vode. katere je bilo treba precej; v onem delu tovarne, kjer se nahajajo naprave belila, se je samo od sebe vžgalo in v 2 minutah jo bilo vse v plamenu. Le nujni in hitri pomoči celjske in gaberske požarne hrambe se je zahvalili, da s<- ogenj ni razširil na ostale dele in 'la je bil ogenj v glavnem okoli I. že pogašen. Vodstvo cinkarne se če posebej zahvaljuje vojaški oblasti, ki je takoj odposlalo 2 četi, ki sla vzdržali red okoli cinkarne, škoda se ceni na približno 400.(HX> do 500.000 Din, ker se še ne. ve. v koliko so pokvarjeni -troji. Skoda je skoro povsem krila z zavarovalnino. O Smrtna kosa. Umrli so v celjski bolnišnici 14. I. m.: Jager Marija. 11 letna delavka iz Sv. Lovrenca pod Prožinom; 15. t. m. Vuheror Alojzij, 08 letni prevžitkar iz Konjic, nadalje 1-1. t. m. Mast-nak Boštjan, 81 letni delavec iz Sv. Lovrenca pod Prožinom. Ptuj Ljubljana Društvo državnih nameščencev in upokojencev v Ptuju vabi vse državne nameščence in upokojence. na občni zbor za soliolo dne 10. maja ob 20 v Narodni dom. Nedeljska tombola Prosvetnega društva v Ptuju je doživela krasen uspeh. Udeležba je bila tolika, da so se ljudje kar trli na Klorjanskeln trgu. In čeprav vreme ni bilo sigurno, saj je sredi tombole že škropilo iz oblakov, lo ni strašilo srečolovcev. Okolica čuli s svojo matico, lo se je lahko opazilo. Kolo je dobil Simonič s ['obrežja, kožo podplatov je zadel neki fant iz Vurberga. Da pa je odbor Prosvetnega društva tako zelo zadovoljen z izidom, imajo zaslugo številni prijatelji društva, ki so darovali zasloni večje ali manjše dobitke. Omeniti moramo tu .nekatere mestne trgovce ia predvsem rokodelce. zlasli zima rje in kolarje, iz mesta in okolice. Vsem izrekamo prav prisrčno zahvalo z željo, da bodo ludi v naprej podpirali kulturno stremljenje društva. Bog plačaj! Minoritska cerkev doživlja novo dolnj, pomlad prihaja v njeno notranjost, .šele par lol je, kar done v cerkvi velike orgle ua električni pogon. Še ni dolgo, kar so restavrirali pročelje. Sedaj je na vrsti svetišče samo. V cerkvi so zidarji. Nolrmijost bo popoluorra prenovljena. Odtrgali so že stari omot. Na novega so položili precejšnjo maso mašlika . radi katerega se v cerkvi čuli jako močan duh po razbeljeni smoli. Ta mnšlik bo ohranil zidovje suho, vlaga nc bo mogla prodreti skozi njegovo ne-propustljivo plast. .Mariborski umetnik g. Sojč popravlja štukaturo. V tem oziru bo doživela spremembo zlasli kapela sv. Aniona. Z novimi črnimi kamni bodo izmenjali spodnje dele pri stavbi. Ko bodo vsa la dela izvršena, pride iz Ljubljane slikar g. Zeleznik, ki bo prav originalno poslikal vso cerkev znotraj. Pogled bo tedaj v svetišče prav poseben: svetišče lxi nekaj mogočnega. Smrtna nesreča v Trnovem Ljubljana. 15. maja, V Trnovem se je pripetila v noči i.i! včeraj na danes nesreča, lil v goslilni pri Koscu pri mostu te/. Mali Graben, na koncu Opekarsko ceste. Iz lo i.itili.o je oo.šel ob 10 zvočer. Najkrajša pot od Koscu do doma bi bila na levo skozi .Icranovo ulic-.). Aiemm po pomoli ali pa z namenom, da obišče š.; kakšno drugo gostilno, pa je Sallor zavil na desno v vlito Veliki Stradon. Ta ulica se konča ■ stopnicami v Mali Graben. Satler najbrže teh atopnic n; opazil, zakaj opotekel se je po njih in padel s čelom naprej. Padec je bil najbrže takoj smrtonosen, zakaj Satler je imel prebito črepinjo in pokvarjen ves obraz. Satlerja so našli ljudje davi na vse zgodaj, ležečega na okrvavljenih stopnicam Obveščena je bila o smrtni nesreči policija. Na k.aj nesreče je prišla komisija policijskega zdravnika Ir. Avra-liioviča in dežurnega uradnika g. Florjana. Komisija jo po legi Irupla, po smrtni poškodbi in po drugih okolnoslih sklepala, da ip'3 nedvomno z.-i smrtno nesrečo. Na odredbo dr, Avramoviča in na prošnjo sorodnikov je bilo truplo prepeljano oa Satlerjev dom. Drugo vprašanje pa je nastalo, kaui ;e i„gi-nil del Satlerjovega denarja. Pri truplu so našli lo 1200 Din, zlato uro in verižico. Sinovi pa so zatrdili, da jo imel oče, ko io odšel z doma, pri sebi v listnici okoli 4000 Din. Manjka lirej okoii 2800 Din. Ni izključeno, da je Satler v četrtek popoldne sklenil kakšno kupčijo, zakaj, da bi kdo oropal mrtvega, ni verjetno, ker mu potem ne bi pustil še 1200 Din, zlato ure in verižice. Pokojni Franc Satler je bil v Trnovem splošno znana osebnost in je bil zelo marljiv človek. Svoj čas jo bil delavec v tobačni tovarni, na slara leta pa je prejemal skromno pokojnino. Naj mu sveti večna luč! Številne nesreče Ljubljana, 15. maja. Ilmla nesreča se je pripetila na praznik ob 11 dopoldne na letnem sokolskem telovadiSču v Sp. šiški. 15 letna dijakinja Cila Stadler, hči trg. potnika iz Zeleznikarjeve ulice 5, je pri telovadbi padla s krogov tako nesrečno, da si je nalomila hrbtenico in dobila notranje poškodbe. S Ceste dveh cesarjev, iz mestnih barak v Mestnem logu so na praznik prepeljali v bolnišnico 23 letno delavko Martino Š t a m p a r j c -v o. Ta se je pri kuhanju dne 13. t. m. opekla po obeh nogah. Na Ilovici 28 se jo včeraj ponesrečil 52 letni brezposelni delavec Ivan li račun. Padel je lako nesrečno, dn si jo zlomil desno nogo. Hujša nesreča se je pripetila danes opoldne v papirnici v Vevčah. 29 letnemu delavcu Ferdinandu M i h e I i č u , delavcu iz Vevč 29, je postalo pri delu naenkrat slabo. Padel je lako nesrečno, da se je poškodoval na glavi. V prvih popoldanskih lirah se jc ponesrečil \ Da I n j i vasi 8 letni Franc Zupan, sin delavca v Polakovi tovarni. Plezal je na kozolec in padel z njega. Pri padcu si je zlomil levo nogo v stegnu. Vseh pet ponesrečencev je prepeljal v ljubljansko bolnišnico reševalni avto. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 Kai bo danes Drama: Zeleni kakaduj . On je vsega kriv . Premijera. Red B. Opera: »Večni mornar-?. Red A. Nočno službo imata danes lekarni: mr. Sušuik, Marijin trg 5, in mr. Kurult, Gosposvelska c. 10. © Klub koroških Slovcncev v Ljubljani je prejel nebroj telegramov in pisem Grafenauerje-v ih soboriteljev in znancev, ki mu čestitajo k 70 letnici. Gospod župan dr. Dinko Puc je poslal iz Belgrada sledečo depešo: Zadržan se udeležiti večera, iskreno pozdravljam narodnega borca in mučenika Grafeoauerja. Iz Maribora so dospeli brzojavi dr. Miillerja, dr. Rudolfa Ravnika, Zore in Cede Ravnika, Katice Medved. Iz Sevnice je telegrafično čestital dr. Jcsenko, iz Šmarja pri Jelšah dr. Šašelj Josip, Svetina Anton. Gospod Janko Tavčar iz Maribora je čestital Grafenauer-ju kol svojemu tovarišu iz cclovške ječe. Gosp. ban dr. Marušič je iz svoje privatne blagajne podaril za Grafenauerjev dar 2000 Din, 0 Korošci iz Ljubljanr se pozivajo, da se polnoštevilno udeležijo pogreba koroškega rojaka in prvega slovenskega župana pri Sv. Jakobu v Rožu, Franca Kobenterja, ki bo danes ob 15.30 izpred mrtvaške veže državne bolnišnice k Sv, Križu. — Klub Koroških Slovencev v Ljubljani. © Dobrovoljci se udeleže v soboto 16. t. :n. popoldne ob 5 pogreba pok. našega najstarejšega tovariša Aleksandra Tomuna, sobojevnika pok. kralja Petra L Zbirališče ob tri četrt na 5 pri hiralnici na Vidovdanski cesti. — Odbor. 0 Zahvala. Mojo TOletnico spremlja precej opasna notranja bolezen in do danes se še ui nič spremenilo na bolje, vsled tega se polom : Slovenca najprisrčneje zahvaljujem vsem svojim starini prijateljem iu znancem za časlilke, izražene tako ali tako k moji TOlctnic.i. — -ložu Cotič. 0 V spomin i Iv. Kregarja je daroval zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano g. prof. Vojleli Hybušek 200 Din. Z iskrenim: Bog plačaj ko v imenu zavoda srčno zahvaljuje Vodstvo. 0 Krekova družina Sv. Peter, Ljubljana, sporoča vsem, ki se. jutri dne 17. I. m. izlola k Sv. Joštu udeleže, dn bo tam ob 10 dopoldne daroval sv. mašo g. dr. Josip Debcvc. — Odbor. 0 Oblastni odbor Jadransko Straže se je preselil iz. Kapiteljske ulice 3 v Vegovo ulico št. 8 (dvorišče). © Pravniški izlet. Opozarjamo na izlet društva Pravnik v nedeljo 17. I. m. Izhodišče 'zlela je Višnja gora in ue Št. Vid pri Stični, kakor je bilo prvotno objavljeno. 0 Obrtniška stavbna zadruga bo imela svoj IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 17. t. m. ob pol desetih dopoldne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. Zaradi izredne važnosti tega občnega zbora se zadružniki vabijo, da se ga zanesljivo udeleže. • \ ojaški nabori /a mesto Ljubljano se vrše lelo 20., 22., 23., 20. in 27. maja v Mestnem domu, Krekov trg St. 2, ler se prično vsak dan točno ob 7 zjutraj. Podrobnosti so razvidne i/, razglasa, ki je nalepljen po mestu, lahko pa se zve zanje luili v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trju šl 7-1. Vsakdo nuj se ločno drži v pozivu navedenega dneva in ure ter naj zanesljivo prinese s seboj polog pozivnico tudi vse ostale dokaze, :, katerimi hoče doseči kako ugodnost. Kdor bi pozivnico no prejel, uaj se zglasi v mestnem vojaškem uradu, kjer se morajo nemudoma prijaviti tudi vsi oni naborniki, ki se doslej y.n nabor sploh še niso priglasili in vojaškemu uradu tudi niso javili svo-jcisi bivališča. Opozarjamo, da za pravilno ureditev voj. obveznosti odgovarjajo po voj. kaz. zakonu tudi obveznikovi starši, sorodniki in služboda juh-i. © Pregled oficirske obleke iu opreme se vrši zu mesto Ljubljano v nedeljo 7. junija 1031 tečno ob !) v dvorani Mestnega doma, Krekov trg 2-1. Vsi v Ljubljani bivajoči rezervni oficirji, ki n iajo svojo oficirsko opremo od države, se morajo pregleda z vso svojo opremo osebno udeležiti. Kdor še ni v evidenci tukajšnje_komande ljubljanskega vojnega okrožja, naj se. v ta namen nemudoma javi v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg 7-1, kjer sc mora redilo prijavljali tudi vsaka sprememba bivališča ild. O Vojaška zaprisega obveznikov rojstnih letnikov 1881 do 1905 se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo 7. junija I. I, točno ob 10 v dvorani Mestnega doma, Krekov trg. Kdor doslej kol vojaški obveznik še ni prisegel kralju Aleksandru 1. in se doslej v ta namen tudi ni prijavil, nuj se takoj Za birmo kupite že aeduj ure, zlatnino in srebrnino 9. Čuden Prešernova 1 Oglejte si izložbe • Oblečemo Vas od nog do glave za mai denar Tudi na obroke! Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 zglasi v mestnem vojaškem urada na Ambroževem trgu št. 7-1, kjer prejme tozadevno zgla.-ulco, s katero se bo na dan zaprisege izkazal. Urez izkaznico ne bo nihče pripuščen k zaprisegi. • Sin Dimoia, straha kranjske dežele«. Starejši ljudje vedo še mnogo povedali o Dimcžu , proslulem roparju in pravem strahu nekdanje dežele kranjske. Ta prosluli ropar, s pravim imenom Josip Ziheri, je prišel po ovinkih celo v slovensko literaturo, seveda na bolj skromen način. Pred približno 35 teli pa je Dimeža zadel strašen konec. Na begu pred orožniki sc je skril v opekarno na Črnučah, kjer je padel v peč iil zgorel. Malokomu pa je bilo /.liano, da je imel .stari Ziheri nezakonskega sina. ki jc po svojem očetu podedoval poleg skrajno slabe vzgoje tudi vso nemirno naravo in nagnjenje k nepoštenju. Jabolko nj padlo daleč od drevesa! Sedaj že 00letni Dtmežev sin Jane;'. Košar, po poklicu berač in tal. jo bil dosedaj že '!'.'-krat, največ na 8 let. pa ludi na 5, na 2 in I lelo kaznovan. Zadnjič je bil Kušar zasačen na praznik Vnebohoda zjutraj v frančiškanski cerkvi, ko je z nožem kradel i/, puščico denar. Civilni stražnik gu je pri tem zasačil iu aretiral. Stari nepoboljšljivo!' i>o zdaj vnovič kaznovan, polom pa ponovno Izgnan na Jezico, ki ima lo smolo, da je Kušar Ija pristojen. 0 Uniformo za gg. oficirje in činovnike vse vrsle, točno in solidno izvršuje od najboljšega blaga po zelo nizki ceni pri tvrdki zu uniforme in civil. - Anton Vrbiue, Vidovdanska cesta 20. Ljubljana. Koledar Sobota. 10. maja: Janez Nepomučan, spoznavajoč, Ubald. škof. Novi grobovi -j- Prvi slovenski župan pri Sv. Jakobu v Kozo. Ko jc Ljubljana ua veličasten način proslavljala v Delavski zbornici 70 letnico koroškega prvobori-telja Franca Grafenauerja, je v ljubljanski bolnišnici umiral drugi borec za koroško Slovenijo, gosp. Franc Kobenter, prvi slovenski župan iz Sv. Jakoba v Rožu, Ujer jc županova) 10 jet. S pomočjo družbe CMI) ji; osnoval v Sv. Jakobu v Rožu slovensko narodno šolo, gojil in pospeševal slovensko narodno zavest, kjer je mogel. Ogromno agitacijo jc razvil zlasti pred plebiscitom. Nemški šovinisti so njegovo hišo dvakrat i/ropali. Pred dvema letoma se je nastanil stalno v Lescah na Gorenjskem. Zadnje dni je zbolel in jo moral v bolnišnico, kjer je v čtrtek ob 2 zjutraj umrl, v starosti 70 let. Pokojnika so prihiteli kropil zlasli njegovi ožji rojaki iz šl. Jakoba, ki so v četrtek gostovali v drami. Pogreb pokojnika bo danes ob pol I popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Ohranimo mu hvaležen spomin, njegovi duši pa dodeli Bog večno plačilo! + Radovljica. Na praznik Vnebohoda se jc lepo pripravljena preselila k Bogu 72 letna ga. Katarina Resman, soproga bivšega župana gosp. Vinku Resmaua iu mati Josipine, poročene z okr. podnačeluikom dr. Vidicem ter Janka Resmana, strojarja v Radovljici, obeli iz prvega zakona. Rajnka ni nastopala v javnosti, poznala je le cerkev in dom, a vendar jo jo javnost poznala in ljubila. Sovražnikov ni imela, prijateljev pa nebroj zlasli v vrstah revežev in bolnikov. Bila jo je sama ljubezen do potrebnih, sama skrb do domačih. Pogreb nepozabne, vzorne matere in žene se bo vršil danes ob 15 na mestno pokopališče. Težko prizadetim družinam našo. iskreno sožalje. -f" V Mostah jo umrla gdč. Katica Zupanova v cvetu mladosti. Dveletno težko trpljenje jo prenašala z vzgledno in Bogu vdano potrpežljivostjo. Njen pogreb bo v soboto 10. maja ob pol 4 popoldne na pokopališče k Dcv. Mar. v Polju. Naj ji sveti večna luč! Ugledni Zupanovi družini pa bodi izrečeno naše iskreno sožalje! -f- V Godoviču je umrla gospa Marija Kaukelj vil. Gruden, roj. Pagon. Blag ji spomin! -j- V st. Vidu nad Ljubljano je umrla tobačna upokojenka Ivana Kunovar. Pogreb bo v nedeljo ob pol 10 dopoldne. Svelila ji večna luč. ■f- V Zagrebu je umrl dne 13. maja Franc Sedlak, brat laik iz Jezusove družbe, ki je bil dolgo let vratar v ljubljanski jezuitski hiši in znan zlasli starejšim duhovnikom. Osebne vesti — Srebrna poroka. Oskrbnik ruskega siiiih-torija ua Vurbegu, kozaški polkovnik g. Vladimir LvoviČ Špiganovič, je dne lii. I. in. obhajal 25let-nico poroko s svojo soprogo Ljudmil) Ivanovo. Blagi gospod je že 8 let na Vurbergu, naučil se je slovenščine iu je jako priljubljen pri naših ljudeh. Zalo so tudi mi pridružimo njegovim česlil-cem iu mu vse najboljše želimo, pred vsem. da bi kdaj šo videl svojo lepo domovino ob roki Kuhan Ostale vesti — Izlet Jadranske Straže na morje. I/letni odbor Jadranske Straže obvešča člane prijavnlke, da se vrši izfet na morje ločno po programu v dneh 23. do 27. I. m. zjutraj. Radi prometnih zaprek je odhod iz Ljubljane dne 23. t. m. v soboto ob 10 popoldne. Udeleženci uaj bodo vsaj četrt ure pred odhodom vlaka na peronu, kjer dobo znake in potne listine. Posebni vagoni bodo nosili napis Jadranska Straža Ljubljana . lzletni odbor prosi ponovno priglašenco in interesente, naj nemudoma vpošljejo zneske po 850 Din, ker vsako zavlačevanje napravlja odboru velike neprilike, lako glede prijav za prenočišča, kakor tudi glede obračunov in splošno jasnosti. Prostih jo še 20 mest. Zahlevajle takoj položnice, prospekte, ali pa nakažite zneske z nakaznicami. Cas kili in nujnost je potrebna. Prijavile se in plačajte iakoj. Odbor: Ljubljana, Vogelna ul. 3. — Požar. Včeraj zjutraj ob 2 je začelo goreli gospodarsko poslopje Spodnjega Brkovca v Begunjah na Gorenjskem. Naenkrat ie bila v plamenu ludi hiša, ki se dr/.i poslopja. No pomoč so prišli gasilci iz Begunj in i/. Hlebec. Ti so s svojo mo-lorno brizgalno omejili ogenj. Bržčas je bilo zažgano. Ubogi Brkovec, prej Šimnovec, si je ravno popravil poslopje, pa mu ca je oiteuj uničil. — Utopljenec v Krki. lz Št. Petra pri Novem mestu nam poročajo: Dne 12. I. ni. so potegnili iz Krke v bližini mačkovske cerkvico 51 letnega Ani. G rogorčiča, krojaškega mojstra i/. Zdinje vasi. Na vse zgodaj prejšnjega dne (11. maja) jo izginil z doma. Ko se je čez nekaj časa mokri pes vrnil brez gospodarja domov, je začela domačo obhajati temna slutnja, ni li gospodar nameril koraka proli Krki.., — Bil jo namreč zadnje dni živčno zelo razdejan in duševno potrt. Pokojni je bil blag in miren značaj ter prav skrben družinski oče. Vse kaže, da je storil obžalovanja vredni korak v duševni zmedenosti. — Ljubka knjižica za otroke. Karmelski samostan na selu pri Ljubljani je izdal ljubko knjižico, Anica, ki podaja — kratek življenjepis enajstletne svetniške deklice, umrle leta 1922. v Franciji. Nišim otrokom, naši mladini, bo služila kot prelep vzor. Posebno priporočamo knjižico staršem, — vzgojiteljem in prvoobhajancem. Naj bi se po Aničinem vzgledu pripravljali na najlepši dan življenja. Vsaka družina naj bi imela to knjižico. Anica, ki je na zemlji tako iskreno ljubila sv, Malo Terezijo in želela stopiti v Karmel, tekmuje v nebesih z malo Čudodciko in ji pomaga trositi rož. Posebno rada se spominja grešnikov in jim izprosi spreobrnenja. Opremljena je z 2 slikama in stane brez poštnine 3 Din. — Prodajalce časopisov kot prometni redar. V sredo je bil na zagrebško redarstvo pozvan neki časopisni kolporter, ki se je moral zagovarjati radi lega. ker je povzročil, da jo na ulici nastala goječa. Te dni sla dva dijaka najbrže iz šale uslav i!a tramvaj in se je radi tega zbrala tam velika mroži uu radovednežev. Intervenirali je moral prometni redar, ki je moral radi tega zapustili svojo službeno mesto lia križišču v bližini. Takoj, ko je zapustil svoje mesto, bi kmalu trčila dva avtomobila. V tem trenutku pa se je postavil na križišče neki časopisni kolporter in začel.(lajati predpisane znake. S lom je preprečil nesrečo. Ubogali so ga tudi drugi vozači, ki so vozili čez križišče. 1'a-santje pa so se začeli iz njega norčevati in se kmalu okoli njega strnili v gnječo. Kolporter se Je na redarslvu zagovarjal, da jo moral zavzeti mesto prometnega stražnika, ker bi sicer prišlo do nesreče. Seveda so ga brez kazni izpustili. — Velik požar v tovarni čevljev v Karlove«. Prodsinočnjim je v Schroderjevi tovarni Čevljev v Karlovim izbruhnil požar. Od poslopja so o-tali samo zidovi. Kar je bilo robe, so sicer še pravočasno rešili, vendar zelo poškodovano, škoda znaša nad milijon dinarjev. 40 delavcev in delavk je ostalo brez dela. Vzrok požara ie neznan. — Hiša so jc podrla in pokopala pod seboj lastnika. V vasici Dobrovoljci pri Tonieriiiu se je to dni pripetila težka nesreča. Podrla se je hiša naselnika Dana Tomiča in ga pokopala pod seboj. Tomič je nameraval pod svojo hišo zgraditi klel. Kar sam je začel kopati. Da bi napravil dohod do kleli, je moral podreti kot zidu. Zid poslopja pa je pri tem zelo Irpel in jo kazal nevarne razpoko. Vse to pa Tomiča ui oviralo, da ue bi delal naprej. Ko je le dni kopal naprej, se je nenadoma zrušila zadnja stena z delom strehe med strahovitim treskom na tla. Tomiča so razvaline povsem pokrile pod seboj. Sosedje so sicer čuli iz daljave tresk, vendar se niso nadalje pobrigali, misleč, do ui nikogar doma. Šele čez tri ure so prišli mimo podrte hiše prvi ljudje in zaslišali izpod razvalin stokanje. Našli so Tomiča hudo poškodovanega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je naslednjega dne podlegel strašnim poškodbam. — Zdravilišče Itogaška Slatina nudi svojim gostom izven glavne sezone popolno oskrbo (stan, hrauu, zdravnik, kopelji in takse) za 070 Din tedensko. — Otvoritev vrta Plankar. Glej današnji oglas! — Va*a Zena, Vaša hčerka. Vaša nevesta, Vosi (Icca Vam bo hvaležna, ako ji kupile rediluo in zdravo mlečno »Mirim čokolado« s slikami. V zameno za 100 slik dobite krasen album s slikami iz Carslva živali- v lepih živih barvah. — Cenjenim damam se priporoča na novo otvorjen sepflriran oddelek za dame. Omlulucija-Mauikure, spccieluo bubi-striženjo Ivan Gjud, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Stari trg 30 (nasproti g. Zalaznika). — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provijanta velemesarija Slamič na Go-sposvetski ccsti. ■— Moške srajce, kravate, nogavice ima naj-cenojc Šterk misl. Kurničuik, Stari trg 18. — Albert Špcletič, sobno slikarstvo, Ljubljana, Emonska ccsta. Vzorci nu vpogled. Ceno konkurenčne.