Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale. - II Gruppo 70!
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODURF.DNIŠTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.750
Letna naročnina ................L	3.500
Letna inozemstvo................L	4.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXIV. - Štev. 7 (1189)
Gorica - četrtek, 17. februarja 1972 - Trst
Posamezna številka L 80
spolna obsedenost	Zaple
»Greh mesa« so v preteklih stoletjih imeli za največji, morda za edini greh. To je bilo brez dvoma pretiravanje. Danes pa smo padli v drugo skrajnost: premnogi mislijo, da v tej stvari sploh ni greha. Cerkev naj bi glede tega ostala zavita v molk. V spolnem izživljanju naj bi gledala nekaj zasebnega, kar se nje ne tiče.
Toda Cerkev k temu ne more molčati. Zastrupljanje ljubezenskega in čustvenega življenja je v opreki z božjo zamislijo človeka in njegovega življenja, že sveti apostol Pavel je bil v svojih spisih glede čistosti v pismih Korinčanom, Efežanom in drugim izredno jasen. Mimo njega ne more tudi današnja Cerkev. Sv. Pavel je vernikom svojega časa kazal pogansko razvratnost in svaril pred njo, obenem pa jih navajal k spoštovanju človekovega telesa in brzdanju strasti.
Obvladovanje spolnega nagona je namreč potrebno vsakemu človeku, kristjanu pa še posebej. Le na ta način lahko vodi spolnost k skladnemu razvoju osebnosti. Ta higiena — nekoč so ji rekli askeza premagovanja — je zelo važna. Znati je treba obvladati določene želje, odbiti določene zahteve, odreči si slo vzbujajoče berilo in predstave. Skratka: prepoznati je treba skušnjavo za greh in reči grehu »ne«! Ni krščanskega življenja brez boja, ta pa se opira na pogovor z Bogom, tj. na molitev in dobiva svojo moč v ljubezni do Kristusa.
RAZBRZDANOST NA POHODU
Ta boj je danes še toliko bolj potreben, ker zavzema vzburjanje spolnosti tako veliko razsežnost. Gledališče prehaja iz drznosti v drznost, kino ne pozna več meje primernosti, cesta posnema filmsko platno. Televizija prinaša v družine prizore, ki jih človek, če je še količkaj pošten, ne more ne sprejeti ne odobravati. In to zastrupljanje se vrši predvsem zaradi denarja. Da bi nekateri več zaslužili, so se lotili nizkotne dejavnosti, ki kvari mladino, razbija družine in moralno razkraja družbo.
Ves civilizirani svet je prevzela neka spolna obsedenost, ki skruni duše, one-čašča telesa, jemlje srcem notranji mir, kvari plemenita čustva, napolnjuje duha z živalskostjo ter spodjeda medsebojno spoštovanje moža in žene. Posebna žrtev te spolne obsedenosti je zlasti ženska, žena izgublja čut za svoje dostojanstvo, za moškega pa postaja vedno bolj samo predmet uživanja.
Danes smo že priče načrtnega in premišljenega kvarjenja človeka, kar prinaša nekaterim obilne dohodke. Zato smo prišli danes do spolnih prodajaln, do pornografske poplave po kioskih in do najbolj nizkotnih predstav, kjer se pod plaščem neke umišljene in lažne umetnosti bohotijo razgaljenost, golota in pokvarjenost.
Tako dušeslovje kot izkušnja vesta povedali, da bolj ko človek brodi po strasti, tem bolj si je želi, ker ga nikdar ne nasiti. Tako je treba spolnemu nagonu, če se ga ne brzda in ne drži v pravih mejah, žrtvovali praktično vse: mladost, premoženje, zdravje, družino, otroke in dušo. Kristjan, ki se preda tej strasti, se prej ali slej razide s svojim Bogom. Hud je nanj, ker mu je na pot izživljanja postavil zapornico z napisom: »Ne nečistuj!«
So nekateri, ki trdijo, da smeš po osemnajstem letu vse poizkusiti. To je navadno farizejstvo! Le kakšno družinsko ognjišče naj si še ustvarijo oni, ki so izgubili čut za pravo ljubezen? Le katere obljube bodo še držali?
Kako vse drugačen je krščanski pogled na spolnost ht družinsko življenje! še ni dolgo, ki je papež Pavel VI. govoril družinam: »Ljubezen moža in žene je nekaj plemenitega, čeprav je — kot vse v človeku — nekaj ranljivega in po grehu skvarjenega, pa najde v Kristusu svoje rešenje in odrešenje... Dvojnost spola je hotena od Boga, da bosta oba skupaj božja podoba hi kot On vir življenja...«
POTREBEN JE NASTOP ZDRAVIH SIL V DRUŽBI
Današnja kriza ljubezenskega življenja in bohotenje erotizma sta izraz civilizacije, ki izgublja smisel za prave vrednote človeka. Vsi bi se morali tega zavedati in zoper to nastopiti, vsak na svojem področju. Kulturne ustanove bi se morale zavzeti za to, kar je zares lepo, čisto in krepostno. Prosvetna in športna združenja bi se morala potruditi za zdravo razvedrilo, ki bi človeka plemenitilo. V zvezi s tem je potrebna tudi politična akcija predstavnikov ljudstva, ki naj oblasti spodbudi, da bodo primemo ukrepale. Saj je dolžnost oblasti, da podpirajo vse, kar je skupnosti v blagor, in odstranjujejo vse, kar ji je v škodo in pogubo.
Tako v Italiji kot v Sloveniji se ozračje vedno bolj zastruplja s spolno umazanijo vseh vrst. Žal je do sedaj slišati vse premalo glasov, ki bi na to opozarjali. In vendar zavisi naša prihodnost tudi od moralnega zdravja, kreposti in čistosti. Sreča naših družin je odvisna od spoštovanja ženskega dostojanstva in od prave ljubezni v zakonu. Tako posamezniki kot skupnost bi morali nastopiti zoper spolno obsedenost, zoper uživanjaželjnost in zoper sleherno vzbujanje spolne razvratnosti, zlasti še, ker se to danes zvečine dogaja iz želje po trgovskem dobičku. Res je nedosledno in krivično, da imajo večje možnosti, v družbi se uveljaviti, prav tisti, ki človeku prave vrednote jemljejo kakor tisti, ki jih med nami utrjujejo. Ni prav to znak, da je naša civilizacija, nekdaj krščanska, v zatonu?
-ej
Italijanska vladna kriza se istočasno zapleta in razpleta. Zapleta se v tem, da posamezne stranke, ki so do sedaj sestavljale vlado leve sredine, vedno bolj trmasto in nepopustljivo vztrajajo na svojih stališčih, razpleta pa se v tem smislu, da postaja vedno bolj jasno, da bo prišlo do predčasnih državnozborskih volitev.
Večina političnih voditeljev je začela v njih gledati tisti čudežni koren lečen, ki naj odpomore vsem težavam, skozi katere se mora prebijati italijanska družba in vse stvari spet postavi na pravo mesto.
Toda poznavalci ital. družbe trdijo, da volitve ne bodo ničesar prispevale k razčiščenju političnega ali gospodarskega položaja v Italiji, kajti isti problemi, s katerimi so se morale ubadati dosedanje vlade, bodo obstajali tudi naprej. Kvečjemu se bo položaj po volitvah na področju politike še bolj zaostril in zamotal.
Ni namreč verjetno, da bi v novih volitvah social is tično-komuni-stična levica kaj napredovala. Ljudje so siti stavk in neredov, ki jim prav ta levica nenehno botruje. Vse bolj verjetno je, da bo na glasovih pridobila skrajna desnica, to je misovci, ki se vztrajno predstavljajo italijanskemu povprečnemu državljanu kot stranka reda, zakonitosti in krščanskih
Pregnani črnski kardinal
Katoliška Cerkev ima nov primer i»Min-dszenty«. To pot se tako imenuje kardinal Malula, nadškof v mestu Kinšasa, ki je prestolnica države Zaire, tj. nekdanjega belgijskega Konga. Že vrsto let ji načeluje nekdanji narednik v belgijski kolonialni vojski, sedaj »general« Joseph Mobutu.
Kot vsakega diktatorja je tudi Mobu-tuja zagrabila misel, da je treba dati državi čim bolj svojski obraz. Tako je vrgel v javnost krilatico, da je treba državi Zaire vrniti njeno »pristno« preteklost. V akciji za »pristnost« dežele so začeli podirati spomenike iz kolonialne dobe, evropska imena domačih krajev zamenjavati z afriškimi, otroci tujih očetov in kongo-ških mater morajo nositi materin priimek. Sam general Mobutu ni več, čeprav krščen, Jožef Deziderij, temveč Sese.
Ker se katoliška Cerkev s kardinalom Malulom na čelu ni hotela pridružiti temu pretiranemu nacionalizmu in ni podprla akcije za »pristnost« države, so se v časopisju pojavili članki, ki napadajo kardinala, češ da je kameleon, tj. človek, ki spreminja barve, kača, ki brizga svoj strup zoper kongoško revolucijo, orodje v rokah neokolonialistov in podobno.
24. januarja je vladajoča stranka na izredni seji odvzela kardinalu Maluli državno odlikovanje, mu določila rok 48 ur, da izprazni svoje stanovanje ter zaprla bogoslovno semenišče, v katerem je 88 bogoslovcev. Obenem so oblasti za šest mesecev ustavile izhajanje katoliškega tednika »Afrique chretienne« (Krščanska Afrika), ker je objavil »prevraten« članek. Dejansko je bil v članku izražen dvom v pravilnost 'političnega programa sedanjega diktatorskega režima.
Sv. oče je smatral za primerno, da nadškofa Malula za nekaj časa odtegne nastali polemiki, zato ga je poklical v Rim. Malula je ubogal in zapustil Kinšaso. Komaj je prišel v Rim, je Mobutu na velikem javnem zborovanju dejal: »Če hoče Rim še sodelovati z našo državo1, naj ve, da dokler bom jaz nje predsednik, Malula ne bo nadškof v Kinšasi.«
Tako ima vatikanska diplomacija en problem več, da ga reši. Seveda ga bo skušala čim bolj omilita in se prilagoditi diktatorjevim muham, kajti v diktaturah, bodisi z desne ali leve, je treba pač reševati, kar se rešiti da.
Za ohraniteu gradov v naši deželi
Gradovi so zgodovinske priče vsakega naroda in so nujno povezani s svojim okoljem. Ohranitev teh spomenikov pomeni ohranitev kulturnih in krajinskih vrednot.
Po zbranih podatkih imamo v deželi 124 gradov, grajskih razvalin in utrdb, ki so večinoma v zasebni lasti in le 32 jih pripada državi, občinam ali drugim javnim ustanovam. Popisali so gradove, ostanke starih trdnjav, grobnice in kraška gradišča. Vsaka stavba ima svoj kartotečen list s točnim opisom lege, prostornine, posebnosti zgradbe, sedanjega stanja in morebitne uborabe.
Dosedanja dela za ohranitev in obnovo teh spomenikov so bila le skromna. V bodoče so potrebni novi zakoni in nova
denarna sredstva, ki naj bi omogočila, da bi gradovi postali dostopni javnosti. Deželna uprava ima namen, da mnogo teh gradov odkupi in jih usposobi za javne namene.
Še vedno živa vera v Rusiji
»Otroci in vera« je naslov knjige, ki jo je napisal ruski pisatelj Ogryzko. V knjigi razlaga in utemeljuje, da je treba otroke že v nežnih letih navajati v brezboštvo. Starše in odrasle poziva, naj preprečijo vpliv vernih. Številni ruski listi so prinesli odlomke iz te knjige, kar dokazuje, da je vera med ruskim ljudstvom še močno živa, kljub brezbožni propagandi, ki traja že toliko let.
tradicij, v kar je vključeno tudi odklanjanje razporoke.
Krščanska demokracija je v precepu. Vodstvo čuti, da ji zaradi sodelovanja z levico uhaja najbolj zvesti blok tistih volivcev, ki si ne želijo levičarske politike in dema-goških gospodarskih ukrepov. Vsako nadaljnje povezovanje z levico ji bo prineslo nov osip glasov. Zato je to pot demokrščansko vodstvo s tajnikom Forlanijem načelu nenavadno odločno: nič popuščanja glede referenduma o raz-poroki, nič sodelovanja pri gospodarskih ukrepih, ki bi razdražili srednji sloj, nič več poudarjanja levo usmerjenega programa.
Odgovornost KD je zares velika. Kot najbolj močna stranka v državi bi morala biti nosilec reda in zdravih reform, toda v želji, da ne bi veljala za nazadnjaško, je zadnja leta s svojimi omahljivimi stališči pripomogla do nereda v javni upravi, v šolstvu in gospodarstvu. Naj navedemo samo nekaj značilnih pojavov!
KRIZA AVTORITETE IN OBLASTI
Italijanska ustava zagotavlja vsem državljanom neodtujljive človečanske pravice ter jim obljublja svoje varstvo in zaščito. Dejansko pa, kaj se dogaja?
Sindikati stremijo za tem, da bi oni postali nosilec oblasti v državi. Dokler so nastopali v obrambo zakonitih delavskih pravic, je bila njih dejavnost upravičena. Sedaj pa hočejo imeti odločilno besedo v vodstvu gospodarskih podjetij, v državnih ustanovah, v šolah in drugod. Celo o tem bi radi odločali, kako naj sodniki razsojajo. Očitno jim gre za tem, da bi ustanovili pravo sindikalno republiko, v kateri bi parlament postal le še orodje sindikatov.
Najsi bo kdo član sindikatov ali ne, mora slepo ubogati njihove sklepe, čeprav so nesmiselni, de-magoške narave in celo proti koristim delavcev. Gorje, če kdo noče stavkati! Doživel bo psovanje ali celo fizični napad! In pri tem varuhi javnega reda ne morejo storiti drugega kot ničesar videti, saj se sami ministri take zlorabe ustavnih določb ne upajo obsoditi ali pa jo celo odobravajo kot npr. levičarsko usmerjeni demokr-ščanski minister za delo Donat Cattin, ki še nikdar ni imel besede obsodbe za nasilna dejanja stavkujočih. Ni važno, če zaradi tega trpi proizvodnja, če upada zasebna podjetnost, če se uničuje zasebnikovo premoženje. Važno je biti na strani nasilnežev.
Enako je na šolskem področju. Dijaki sramotijo profesorje in jih mečejo iz učilnic, predpisujejo, kako naj se jih reduje in kaj naj se predava, zasedajo šolska poslopja in uničujejo državno lastnino. Gorje, če potem kak ravnatelj pokliče policijo na pomoč ali naznani razgrajajoče! Proglašen je za nasilnika, sodniki pa postanejo izvržki družbe. Pri vsem tem pa prosvetni minister kot najvišja šolska oblast — tudi ta je demokristjan — ničesar ne ukrene v obrambo učiteljev in v resnično korist tistih, ki hočejo študirati.
Človek ni nikjer več varen: oblast te noče zaščititi ne pri delu, ne pri izvrševanju službe, ne na ulici, celo v lastni hiši ne. Razgrajači smejo razbiti šipe, zažgati avtomobil, razkopati cesto in nihče
jim ne bo skrivil lasu. Predstavniki strank dvignejo glas le tedaj, če je treba obsoditi policijo, kadar sploh še nastopi v obrambo reda in zakonitosti.
SAMOLJUBJE POLITIČNIH STRANK
Očitno je, da stranke ne iščejo več koristi državljanov, ampak lastne interese, čeprav jih prekrivajo s plaščem svoje ideologije. Državljan ni več nosilec pravic, temveč predmet političnih spletk in osebnih ambicij raznih voditeljev. Teh pa ne manjka, saj je samo v Krščanski demokraciji devet struj, v socialistični stranki pa pet.
Nekatere teh voditeljev je prevzela naravnost bolestna obsedenost po sodelovanju s komunisti. Pri socialistih De Martino in pri demokristjanih Donat Cattin sploh samo še o tem govorita, da je treba ustvariti nova »napredna ravnotežja«, to je povezati se s komunisti. Če je to za socialiste še dosti razumljivo, saj so marksisti kot komunisti, je pa za demokristjane tako stališče nevzdržno in lahko stranko v kratkem času spravi v razpad. Žal vodstvo stranke ni znalo do sedaj napraviti reda v lastnih vrstah.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA V ISKANJU SAME SEBE
Zdi se pa, da se je demokrščansko vodstvo končno le zavedelo, da tako ne more iti naprej. Zato pri pogajanjih za novo vlado ni liotelo popuščati proti socialistom. Pred očmi javnosti se hoče oprati obtožbe, da pomaga levici pri njenih ciljih. Zato tudi ni sprejelo zahteve socialistov, naj bi vlada v troje (demokristjani, socialisti in socialdemokrati) pripravila nove volitve. Odločilo se je za enobarvno vlado demokristjanov, ki jo bo verjetno še v tem tednu sestavil Andreotti.
Seveda ta vlada v obeh zbornicah ne bo prejela zaupnice, ker bo pač manjšinska. Tako bo nastopil trenutek, da bo državni predsednik moral razpustiti zbornici in razpisati nove volitve. De-mokrščanska vlada jih bo nato izvedla, prosta priprege levice. To ji bo morda pomagalo v očeh lastnih volivcev, da ji bodo znova zaupali svoj glas. Lahko pa jo bodo tudi kaznovali za njeno dvoličnost in premajhno odločnost v zadnjih letih. Tedaj se bo videlo, kdo se bo okoristil z njenimi napakami, ki jih je storila. Skrajna desnica, liberalci, socialdemokrati? Konec maja ali v začetku junija bomo tudi o tem že imeli odgovor.
Pred 50 leti je bil izvoljen papež Pij XI.
6. februarja 1922 je bil izvoljen za papeža kardinal Achille Rafti, ki si je kot papež nadel ime Pij XI. Rodil se je v De-siju leta 1851. Duhovnik je postal leta 1879, nato pa je bil profesor bogoslovja v semenišču v Milanu. Bil je vnet alpinist. Papež Benedikt XV. ga je poslal za 'nuncija na Poljsko. V Milanu je ustanovil katoliško univerzo »Sacro Cuore«, kot papež pa je sklenil konkordate z Latensko, Poljsko, Bavarsko, Litvo, Portugalsko, Romunijo in Prusijo. Njegova zasluga je itu-di, da je prišlo do konkordata z Italijo in sicer 11. februarja 1929. Umrl je 14. februarja 1939.
Goriški nadškof sejevrnil izAfrike
S TRŽAŠKEGA
Pretekli teden se je vrnil s svojega po-to vanj a po dveh afriških državah goriški nadškof msgr. Cocolin.
Svetovni dan gobavcev 30. januarja je preživel v gobavski naselbini kraja Ouaga-dougou, ki je glavno mesto države Visoki Volta. Tam je prisostvoval ob navzočnosti najvišjih državnih oblasti odprtju novega protigobavskega dispanzerja, ki bo nosil ime po apostolu gobavcev Raoulu Pollereauju. Navzoč je bil tudi sam Fol-lereau, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da »neka država ni velika, če je močna ali bogata, temveč če vlada v njej duh ljubezni.«
Msgr. Cocolin je istega dne podelil sveti krst 180 odraslim katehumenom, nato pa obiskal misijonsko postajo »Bratov sv. Družine«, za katero je bil kupljen traktor z denarjem, ki so ga bili lani zbrali študentje goriške Katoliške akcije.
Iz Visokega Volta je goriški nadškof odpotoval preko prostranih savan, kar je značilo več kot tisoč kilometrov pota, v državo Slonokoščena obala. Tam se je ustavil v kraju Bouake in se sestal z on-dotnim škofom msgr. Duratam, katerega je povabil, naj ga obišče v Gorici. Nato je obiskal gobavsko naselje v Manikro, se sestal s tsk.upkio italijanskih delavcev, ki gradijo mogočen jez v kraju Kossou in se pred odhodom iz Ahidjana srečal z laično misijonarko bomičarko Marijo Rozo D'A-more iz Tržiča, ki deluje od lanskega maja v dispanzerju kraja Dabou.
Tretje potovanje goriškaga nadškofa v Zahodno Afriko bo gotovo imelo odmev tudi v verskem občestvu goriške Cerkve. 2e se misli na to, kako (povečati .pomoč Cerkvi v Slonokoščeni obali ne samo z materialnimi prispevki, temveč tudi z odhodom mladih duhovnikov in laikov v on-dotne kraje, da se stavijo na razpolago potrebam krajevne afriške Cerkve.
Goriški občinski proračun odobren
V petek 4. t.m, je goriški občinski svet odobril proračun za leto 1972, in sicer z glasovi KD, PSDI, PSI in SDZ. Slovenska svetovalca sta tokrat še podprla najvažnejši dokument občinske uprave, toda s pripombo, da bo to zadnjič, če se ne bodo začela čimprej reševati vprašanja, ki se tičejo naše manjšine.
V daljšo razpravo, trajala je namreč tri večere, je v imenu skupine SDZ posegel prof. Bratina, ki je v začetku svojega nastopa spregovoril o zadevah splošnega značaja. Tako se je kritično dotaknil družinskega davka zaradi prevelikih razlik v obdavčevanju oseb s približno enakimi dohodki in zahteval zato, naj pristojno od-bomištvo upošteva podatke .davčnih komisij; za gradnjo ljudskih hiš je predlagal nekatere mestne četrti in področje »kazermet« na Solkanskem polju, za Industrijsko področje pa njegovo 'raztegnitev onstran Soče z omejitvijo vojaških služnosti; izrekel se je tudi za večjo podporo kulturnim ustanovam in mestni Pro looo.
Večji del govora je slovenski predstavnik uporabil seveda za obravnavanje manjšinskih vprašanj. Najprej je podčrtal nujnost, (da se izda zaščitni zakon, in pozval politične stranke, naj podprejo zakonske osnutke, ki so bili izročeni parlamentu; a ker je treba manjšini omogočiti, da -se lahko gospodarsko in kulturno razvija, je hkrati zavrnil zahteve nekaterih krogov, naj se za industrijske potrebe razlašča zemlja, katere lastniki so v veliki večini prav naši kmetje. Za področje skladišč (autoporto) pa je svetoval, naj občinska uprava stopi najprej v stik s tamkajšnjimi .poljedelci, da sliši njih mnenja in predloge.
Nato je prof. Bratina izarzii nezadovoljstvo SDZ, da se samo omenja gradnja novega slovenskega vrtca in nove slovenske osnovne šole v ulici Čampi, ni pa v proračunu predvidenih vsot. Podrobno je pri tem naštel vse težave, v katerih morajo sedaj delovati vse naše šole zaradi nezadostnih in neustreznih prostorov.
Obrazložitev te točke je svetovalec SDZ zaključil z zahtevo, naj se že letos določi vsota za gradnjo vrtca in osnovne šole v ulici Čampi, naj se do pomladi pripravi celotni načrt za šole, ki bodo premeščene v ulico Čampi, naj se začnejo dela za centralno kurjavo v sedanjih šolskih prostorih, naj se čimprej izberejo novi prostori za trgovsko šolo, naj se novi vrtec preseli v ulica Torriani, .kakor želijo tudi starši, naj se začne misliti tudi na potrebe naših šol v ulici iRandaccio.
Konec njegovega govora pa se je nanašal na dvojezične .napise v štandrežu, Podgo-ri, Pevmi, Oslavju In Štmavru, za katere
občinska uprava ni še poskrbela kljub večkratnim prošnjam, in na poimenovanje ulic in (trgov po slovenskih osebnostih.
Ob koncu naj navedemo .še osnovne podatke letošnjega občinskega proračuna. Predvidenih dohodkov naj bi bilo dve milijardi 576.970.000 lir, stroškov pa tri milijarde 594.300.000 lir, kar pomeni, da se računa na 1.017.330.000 lir primanjkljaja.
Slovenski študentje papežu Pavlu VI.
»Novi list« nas je 13. januarja seznanil, da so študentovske verske skupine iz Slovenije in iz zamejstva sestavile posebno pismo, naslovljeno na papeža Pavla VI. in da je v polnem teku širša akcija pobiranja podpisov.
V	»Katoliškem glasu« sem 20. januarja to pobudo pohvalil, a sem opozoril, da pobuda ne bo dosegla svojega cilja, če ne bosta za ta korak izbrana prava pot in pravi način. Poudaril sem potrebo, da se naša javnost seznam z vprašanji, ki zanimajo študente in o katerih menijo študentje, da jih je treba predložiti v pretres višji cerkveni oblasti, če pobuda ne bo imela opore v širši javnosti, ne bo dosegla svojega cilja, sem zapisal.
Poudaril sem še posebno eno misel. Lahko je namreč govoriti o dolžnostih in o odgovornostih pri višjih oblasteh, težje je pa kaj ukreniti. Nas samih in naše bodočnosti (tudi naše vere) ne bodo rešile višje oblasti. Rešiti jih moramo mi sami in sicer s tem, da pogumno zavihamo rokave, se spravimo na delo in ne bežimo pred lastno odgovornostjo.
Ali je res kaj tako napačnega v vseh teh trditvah, da sem zaslužil članek, ki mi ga je privoščil Igor Tuta v »Novem listu« 10. februarja?
Marsikaj me skrbi in muči, to je res. Predlog o imenovanju škofovega vikarja za vse zamejske Slovence v Italiji pa ne, ker sem o takem predlogu že sam pisal v »Mladiki« (leto 1966, stran 109).
Odgovor v »Novem listu« se je dotaknil naše tukajšnje verske problematike, ki se je vsi duhovniki močno zavedamo. Potrebno je torej, da o teh zadevah ustvarimo še ozračje ustreznega dialoga.
Dr. Lojze Škerl
Gostovanje trž. stalnega gledališča v Mariboru in Ljubljani
Tržaško stalno gledališče je v začetku februarja gostovalo v Kopru, Mariboru in Ljubljani, kjer je predstavilo Grumovo dramo »Dogodek v mestu Gogi« v prvi italijanski izvedbi. Še pred gostovanjem je bila na pobudo združenja slovenskih gledališč v Ljubljani (tiskovna konferenca, na kateri so orisali namene tržaškega gledališča ob izbiri in vključitvi prvega slo venskega dela v repertoar.
Srečanju, ki je bilo v Drami slovenskega narodnega gledališča, je sledil sprejem na sedežu Izvršnega sveta.
»Dogodek v mestu Gogi« je stalno gledališče iFurlanije-Julijske krajine predstavilo v Trstu ter v vseh drugih središčih dežele, poleg tega pa še v Rimu (Teaitro 1’Argentina), v Bocnu, Tridentu, Roveratu in Meranu.
Pobuda zadružne kraške mlekarne
Upravni svet zadružne kraške mlekarne na Repentabiru je na svoji seji 31. januarja 1972 soglasno odobril prošnjo, naslovljeno na deželno ustanovo ERSA (ustanova za razvoj kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini), da bi ta ustanova .podprla akcijo omenjene zadruge, ki bi rada kupila na ozemlju repentaborske občine zemljišče, kjer bi se postavilo poslopje za pasteriziranje mleka in njegovo industrijsko' predelavo. V stavbi sami naj bi .tudi bil prostor, kjer bi zadruga lahko prodajala svoje izdelke kat so kislo .mleko, smetana in sladoled.
Repentaborska občinska uprava je že sprejela sklep, da proda zadrugi 5.000 kv. metrov jusarske zemlje ob pokrajinski cesti, ki pelje z Opčin do mejnega prehoda na Rapantabru. Nujno potrebno je, da ERSA pobudo zadružne kraške mlekarne v celoti podpre, saj bo s tem pomagano vsem zasebnikom, ki zaradi odloka tržaškega župana ne smejo več prodajati mleka. Zadruga .bo uporabljala samo mleko kraških živinorejcev, kar bo slednjim velik vir dohodkov. Za Trst z njegovimi 300.000 prebivalci bodo pridelki zadruge, ker bodo pristni, gotovo zaželeni. S tem bo kraškim kmetom pomagano, da se bodo brez strahu še (bolj zavzeli za izboljšanje svojega živinorejstva.
Iz delovanja Slov. kult. kluba
V soboto 29. januarja je bil v Slovenskem .kulturnem klubu filmski večer. V petek 4. februarja je bila na vrsti diskusija o Slovenski skupnosti, ki jo je pripravil SKK z Mladinsko skupino iz Trsta. Po pozdravih prirediteljev (spregovorila sta Ivo Jevnikar in Igor Tuta) je idr. Mljač podal zgodovino Slovenske skupnosti. Nato je prevzel besedo moderator dr. Janko Jež.
Na štiri vprašanja o vlogi in položaju Slovenske .skupnosti, njen,ih težavah, o Slovencih v italijanskih strankah in o odnosu stranke do mladinskih vprašanj so izmenoma odgovorili vidni predstavniki Slovanske skupnosti dr. Drago Štoka, dr. Rafko Dolhar in dr. Drago Leg.iša. Disku-tanti so dobro obdelali vprašanja o vlogi politike, o pomenu slovenske stranke in o zamejskem položaju. Manj je bito slišati o organizacijskih problemih in o možnosti okrepitve Slovenske skupnosti ter o sodelovanju z drugimi slovenskimi političnimi skupinami.
Debata, ki je sledila, se je omejila na mladinska vprašanja in na položaj v stranki sami. Včasih je motilo istovetenje mnenja diskutanta z mnenjem »mladine«. Cilj večera je bila seznanitev mladine s Slovensko skupnostjo in njeno problematiko, zato prireditelja nista pričakovala konkretnih sklepov, ki morajo pač biti sad drugačnega dala.
Uspeh večera je bil tudi v tem, da so se večera udeležili predstavniki skoraj vseh slovenskih političnih skupin. V diskusiji je bilo pogrešati posega številnejših prisotnih, posebno ko je bilo .govora o idealnem slovenskem predstavništvu.
V soboto 5. februarja je predaval v SKK prof. Karel Bajc o fizikalnih pojavih v morju. Glavni del predavanja je .posvetil morskemu plimovanju. Na koncu je bil še: krajši razgovor o morskih pojavih.
iimimniiiimiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiimiiiMiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiMiimiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZikliKtk ihnskii dimniških 'm
V	kraju Sapporo na Japonskem so se v nedeljo 13. februarja zaključile 11. zimske olimpijske igre. UdeležiLi so se jih tekmovalci 35 držav. Med njimi je bila tudi Jugoslavija. V njeni skupini so bili v glavnem Slovenci, ki daleč prednjačijo v belem športu pred drugimi jugoslovanskimi narodi.
Med zmagovalce je bilo razdeljenih 105 odličij: 36 zlatih, 34 srebrnih in 35 bronastih kolajn. Največ .so jih prejeli .sovjetski udeleženci in sioer 18 (8+5+3); drugi najboljši so bili tekmovalci iz Vzhodne Nemčije (14 kolajn), tretji pa Norvežani (12 kolajn).
Italija si je osvojila 5 kolajn: dve zlati, dve srebrni in ono 'bronasto. Pri tem sta bila posebno zaslužna bratranca Gustav in Roland Thoni, doma iz Vinschgaua (Val Venosta) na italij ansko-švicarski meji. Brez teh dveh smučarjev, ki pripadata nemško govoreči južnotirolski manjšini v Italiji, bi bila bera italijanskih športnikov precej bolj skromna.
Slovenski tekmovalci kaj posebnih uspehov niso dosegli. Naj,boljšo dosedanjo uvrstitev na zimskih olimpijskih igrah je zabeležil Danilo Pudgar iz Crne na Koro-
škem, ki je bil osmi na veliki skakalnici, Stefančič iz Kranja pa je bil deseti na srednji skakalnici. Tudi hokejsko moštvo n: kaj prida blestelo. V skupini B so dosegli zadnje mesto z eno točko. Zgubili so z Zahodno Nemčijo, Norveško, Japonsko, izenačili pa so s Švico. V skupini A pa je ponovno osvojilo prvo mesto moštvo Sovjetske zveze, ki je bilo daleč najboljše.
Za posebne vrsto predstavo pa so poskrbeli Avstrijci. Ko je olimpijsko vodstvo njih najboljšemu smučarju Schran-zu odvzelo pravico nastopa, češ da ni več amaterski, 'temveč poklicni športnik, ki se .s športom denarno okorišča, se je Schranz vrnil v domovino, kjer ga je na Dunaju sprejela stotisočglava množica, .pozdravil predsednik vlade dr. Bruno Krei-sky, minister za kulturo pa izrekel svojo solidarnost. Res neverjetno, česa vsega je zmožen užaljeni nairodni ponos!
Prihodnje zimske olimpijske igre bodo v mestu Denver (ZDA) leta 1976, istočasno pa se športniki vsega sveta zavzeto pripravljajo na poletne olimpijske igre, ki bodo v MLinchnu na Bavarskem.
POGUBNOST ŽIVLJENJSKEGA MATERIALIZMA
»Naj ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust« (Mt 4, 4).
1. Prva Kristusova skušnjava se imenuje danes življenjski materializem ali »potrošniška miselnost«, zaradi katere človek danes gara in hiti za zaslužkom. Narodi tekmujejo med seboj, kdo bo več proizvajal, več izvažal in več zaslužil.
2. Današnja povprečna družina išče srečo ne samo v avtu, ampak že tudi v vikendu in dragih počitnicah. Zato pa mora v službo tudi žena-mati. Tako ni časa za otroka: niti za rodnjo in še manj za vzgojo. Tako propada človek, družina in narod.
3. Vendar, kljub vsemu blagostanju, današnji človek velikokrat ni srečen, ker pač ne more živeti »samo od kruha«. »Duh je, ki oživlja ...« In samo »božja beseda« nam ga posreduje.
4. »Življenje je prekratko, da bi smelo biti majhno,« je nekdo zapisal. Praktični materializem dela naše življenje majhno. Samo po duhu in v Bogu smo lahko veliki. To pa neizmerno lažje dosežemo v skromnem življenju. Zato velja: »Blagor ubogim v duhu.«
I.Z.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Obisk na števerjanski šoli
Osnovna šola v števerjanu je ena tistih štirih šol v naši deželi, kjer je bil letos uveden poskusni celodnevni pouk. Ostale tri šole so še v Dolenjah, v Isola Morosini in v Fossalonu.
Za kaj gre pri tem novem načinu poučevanja? Ta (tip šole je zlasti namenjen krajem, ki ležijo v odročnih področjih in so polni majhnih in raztresenih naselij. V njih so bile do sedaj šole eno eli dvoraz-rednice. Jasno je, da pouk na takih šolah ne doseže polne učinkovitosti, poleg tega pa ostanejo otroci zaprti v svoj ozki družinski in vaški krog, kar se jim pozna kasneje, ko pridejo v svet.
Novi tip šole naj bi tem nedostatkom odpomogel: šola naj 'bi bila polnorazred-na; obiskovali naj bi jo vsi otroci področja; otroci naj bi v šoli ostali ves dan, prejeli kosilo in malico, izvršili vse naloge in se na večer prosti skrbi vrnili domov. Ob sobotah naj bi bili prosti. Bivanje v šoli ves dan je zelo velikega pomena za ošabno oblikovanje otrok: v skupnosti se bolje razvijejo družabne .kreposti in smisel za medsebojno razumevanje.
Ko je deželni odbor v Trstu sprejel sklap, da se prične tudi v naši deželi vsaj v nekaterih šolah poskusni celodnevni pouk, je (ta sklep zagovarjal in podprl tudi dr. Drago Štoka, izvoljen na Listi Slovenske skupnosti. Zato je razumljivo, da s; je želel ogledati poslovanje novega tipa šole v Števerjanu. Na povabilo občinske uprave, bi s pomočjo deželne podpore upravlja šolo, je v torek 8. februarja v spremstvu dopisnika našega lista obiskal števerjansko šolo.
Otroci so bili ravno pri kosilu. Tako je bil .dr. Štoka povabljen, da se tudi on kosila udeleži. Začudili smo se obilni in res okusni hrani, ki jo otroci prejemajo in ki bi delala čast vsakemu hotelu. Kuhinjo, ki jo je morala občinska uprava v šolskem poslopju posebej zgraditi, imata na skrbi Dolores Humar in Mimi Žnidarčič, ki vršita svojo službo na splošno zadovoljstvo učiteljstva in otrok.
Nato smo se sestali z učiteljstvom, šolo obiskuje 43 otrok, 21 dečkov in 22 deklic. Prvi razred vodi gdč. Adrijana Dornik (3+7), drugi gdč. Darinka Graziani (4+2), tretjega gdč. Ivanka Comelli (5 + 3), četrtega poučuje ga. Ada Černič (4+ 8), petega pa gospa Hedvika Klanjšček (5+2). Popoldne ostaneta z otroki učitelj Jožko Marinič, ki ima na skrbi dečke .drugega ciklusa in gdč. Silvana Berlot, ki vodi deklice drugega ciklusa in ves .prvi ciklus.
Ogledali smo si razrede in videli, da so otroci s šolskimi učili dobro preskrbljeni. Zlasti nam je bil všeč razred, kjer je popoldne s svojimi učenci 'in učenkami gdč. Berlotova. Ona in gdč. Dornik sta pojasnjevali novi način poučevanja, ki sloni na dušeslovju otroka in je precej različen od metod, ki so bile še v veljavi pred zadnjo vojno.
Medtem ko se vrši pouk dopoldne na podlagi rednih šolskih predmetov, pa je popoldne posvečeno učenju in ponavljanju dopoldanske šolske snovi, .pisanju domačih nalog, risanju, ročnim delom in širšemu izobraževanju, ik čemer pomagajo tudi poučni filmi in gledanje televizije.
Tak način poučevanja zahteva seveda sodelovanje vsega učiteljskega zbora; zato se ob sobotah, ko otroci nimajo pouka, zberejo učitelji in učiteljice na razgovor, obenem pa si začrtajo program za prihodnje dni.
šolska skupnost v števerjanu je z novim šolskim letom tudi pričala izdajati
svoje .glasilo »Mavrica«, ki naj bi izhajalo mesečno. V njega pišejo svoje prispevke in objavljajo svoje risbe otroci sami. Neverjetno, kaj vse že zmorejo mladi risarji in pisci! Upravičeno jim smemo čestitati. Začasni uredniški odbor sestavljajo Jožica Simčič (5. razred), Marko Komjanc (5. razred), Jelko Komjanc (4. razred) in Damijan Terpin (3. razred).
Naj navedemo uvodne besede, kot stoje zapisane v oktobrski številki »Mavrice«: »Učenci, ki so se iz dveh števerjanskih šol združili v eno, so se med seboj že .spoprijateljili in sklenili, da bodo v tem listu odkrivali svojim staršem, predstojnikom ir. prijateljem del tistega življenja, mimo katerega gredo z odprtimi očmi in z odprtim srcem. Dokažimo, da .so besede, ki jih je v pesmi izrekel pesnik .goriških Brd, resnične danes bolj kot kdajkoli: "Še naša t.u glasi se govorica, še svojemu so rodu srca verna...”.«
Posloviti se je bilo treba o-d prijaznih otrok in skrbnih učiteljev. Gdč. Dornik je v obadnici, že spet nared za malico, pripravljala otroke za Prešernovo proslavo, ki je nato bila v četrtak 10. februarja.
Medtem so prišli pozdravit dr. Štoko števerjanski župan Slavko Klanjšček, občinski odbornik Ciril Terpin in njegov brat Marijan Terpin. Pogovor je stekel o šolskem poslopju, ki je že vse .preveč dotrajano. Nujno bi bilo (treba postaviti novo stavbo. Svoj čas je bil denar že na razpolag o, pa so ga italijanske oblasti potem namenile drugam.
G. župan je dejal, da je novo poslopje ena glavnih nalog sedanjega občinskega odbora. Ko je vesel, da novi tip šole že kaže prve uspehe (občina je tudi nabavila majhen šolski avtobus, .ki prevaža otroke iz raznih zaselkov), je obenem podčrtal deželnemu svetovalcu dr. Štoki, da je občina prerevna, (da bi sama postavila novo ustrezno šolsko poslopje. Potrebna bo pomoč s strani dežele in (države, da bo čimprej prišlo tudi do rešitve te nujne zadeve.	J.	Jk.
Ledene rože
IX.
Na Dunaju je v dobi katoliške reforme Živel sloviti govornik Abraham a Sancta Clara. Ta je nekega leta začel svoje postne pridige na pepelnično sredo nekako takole: Uvel je svet mož, zelo svet mož, ki je čutil, da se mu bliža poslednja ura. Ker je bil svet mož, je želel na vsak način priti v nebesa. Pa je razmišljal, kako bi si nebeško kraljestvo najbolje zagotovil, da mu ne uide. In se je domislil sveti mož, da bo še hudiča prosil za pomoč. Kakor se je domislil, tako je tudi storil. Lepo pobožno je hudiča zaprosil, naj mu pomaga priti v nebesa. Seveda mu je hudič to zatrdno obljubil. Sveti mož je bil tega neizmerno vesel in je mirno čakal na nebeško kraljestvo. Potem se zgodi, da res umrje. Toda glej, znajde se na levici. Tedaj se začne jeziti na sv. Petra, ker ga ni postavil na desnico. Pa mu sv. Peter odvrne: »S hudičem si sodeloval, s hudičem boš na levi stal.«
To priliko poklanjam tistim našim ljudem, ki so se v boju za neke svoje pravice in za neki blagor slovenske šole povezali s komunistično partijo Italije in s PSIVP-om (Partito socialista italiano di unith proletaria). Kranjc bi jim rekel še tole: »Z volkovi bo treba tuliti, prijatelji!«
(r+r)
Hrama Jramai aaieleaie
##
Tennessee Williams, rojen leta 1914 kot Thomas Lalier VVilliams na ameriškem Jugu v državi Missisipi velja za ameriškega klasika pisane in odrske besede, v kateri pridejo do .polnega izraza njegov pesniški žar, njegova izpovedna moč in njegova umetniška silovitost. Temeljni motiv njegovih del je podoba dvojnosti sveta in življenja. Na eni strani bridka, hladna, celo kruta stvarnost, na drugi pa sanje kot pribežališče in skrivališče.
To dvojnost odkriva tudi drama »Tramvaj poželenje«, ki jo je v sredo 2. februarja uprizorilo v Verdijevem gledališču v Gorici Slovensko gledališče iz Trsta. Glavna junakinja te igre Blanche du Bois je eno tistih razočaranih ter bednih bitij, ki jih je življenje oropalo družine in ljubezni, pa se pri tem zatekajo v otroštvo, se predajajo sanjskemu svetu in se hočejo zavestno rešiti gole resničnosti s tem, da se izročajo iluzijam, pri tem pa zaidejo v neko nagonsko hlastanje po sreči, v mrzlično poželenje in živalsko nizkotnost. Končno se jim ves sanjski svet ob uničujočem pritisku brezobzirne družbe podre in se vse prevrže v .izbruh norosti, ki najde »voj iztek v umobolnici, od koder ni več povratka.
Kar daje Williamsovim delom še poseben čar, je okolje in kraj dogajanja. To je ameriški Jug s svojo mešanico ras, nazorov in čustev, Jug s svojo puritansko vzgojo in prekipevajočo spolnostjo, ki ji prenežne in preobčutljive duše niso kos, da bi vzdržale. Humanizem ameriškega kalvinskega puritanstva (Blanche du Bois je potomka francoskih hugenotskih izseljencev) je nestrpen, poln raznih predsodkov, obenem pa usmerjen v eno samo verovanje: kako priti do dolarja. Te vrste humanizem povzroča nenehno protislovje v ameriški civilizaciji: sredi materialnega izobilja je vedno navzoč občutek duhovne praznote, ki ga skuša povprečni Američan pregnati z alkoholom, mamili, s spolnostjo in drugimi pretiravanji, kot so npr. divje avtomobilske vožnje. Ameriški topil-nik je sicer ustvaril zmes najrazličnejših ras in kultur, a ameriški človek je ostal za kriniko te tehnične civilizacije na dnu srca vendarle divjak.
Vse to je hotel Williams povedati v svojem delu »Tramvaj poželenje«. Mojstrsko je prikazai v trikotu Blanche-Stella-Stan-ley Ko\valski, tj. dve sestri in mož oz. svak ene izmed njih notranjo tragedijo treh oseb, ki so razpete med zatirane nagone in toge predpise družbe ter zato trpijo na kompleksih in prehajajo iz enega spopada v drugega.
Igralci so pod veščo režisersko roko Andreja Hienga Williamsovo dramo dognano podali in nudili občinstvu velik umetniški užitek. Posebno je blestela Mira Sandoče-va v vlogi glavne junakinje Blanche du Bois. Ustvarila je izredno doživet lik nesrečne ženske, ki jo družba od rane mladosti peha vedno globlje v močvare moralnih zablod, dokler ji svak s svojo brezobzirnostjo in telesno pohoto ne zada dokončnega udarca. Ob njej sta prav tako zelo učinkovito odigrala svoji vlogi Lidija Kozlovičeva kot -Stella, sestra Blanchina in Stane Starešinič kot Steliin mož Stan-ley Kovvalski. Ostali igralci so dali vsemu dogajanju primerno barvitost in dopolnilo.
S	to dramo je Slovensko gledališče še enkrat izpričalo, da je zmožno interpretirati na najboljši način tudi psihološko zelo zahtevna dela.
-jk
Misijonar Cukale v Bazovici
V	torek 8. februarja smo imeli v Slomškovem domu odličnega gosta: misijonarja Jožeta Cukaleta, ki se je prav te dni po kratkih počitnicah vrnil v svojo Bengalijo, da nadaljuje tam svoje visoko poslanstvo.
Mladina ga je toplo pozdravila s petjem in godbo. Nastopili so mladi ipevci, harmonikarji, kitaristi in ansambel Kondor. Hoteli so, da bi naš gost ohranil Bazovico v 'lapem spominu, saj je prebil prav pri nas zadnji večer.
Misijonar nam je ljubeznivo govoril o svojem misijonu, kakor govori mati o svojem sinčku. Predočil nam je velike napore, katere morajo misijonarji premagovati ter težave, ki so se nagrmadile ob navalu beguncev iz Vzhodne Bengalije.
Lepi diapozitivi so nam še bolj nazorno približali vsestransko delovanje misijonarjev ter okolje, v katerem živijo. Vzrado-stilo nas je dejstvo, da jemljejo bengalski kristjani vero z vso resnostjo in po njej živijo.
*	* *
Pusta smo v Slomškovem domu preživeli »kot se spodobi«. Mladi zakonci so si priredili pustno večerjo preteklo soboto. Zabaval jih je naš ansambel Kondor. Mlaj-š; pa so imeli zabavo kar dva dni. Vaščani so jim omogočili skupno večerjo, za kar so jim iz srca hvaležni.
Nestrpno pričakujemo nedeljo 20. -februarja, ko nas bo zabaval — mlade in starejše — iluzionist in hipnotizer prof. Steno Schaffer, ki je pred leti že dvakrat privabil v kino dvorano veliko občinstva..
»Pesem mladih«
Tudi letos bo v Kulturnem domu v Trstu revija »Pesem mladih«, na kateri bodo nastopili zbori in glasbeni ansambli iz mesta in vasi tržaškega ozemlja, sestavljeni zgolj iz naših otrok in naše mladine. Že to dejstvo bo dalo omenjeni reviji poseben izraz in pomen, saj je slovenski mladi rod naše upanje in naš porok za bodočnost.
Na to pomembno prireditev naše bralce že sedaj opozarjamo in jih vabimo, naj se je množično udeležijo.
Postno pismo tržaškega nadškofa
G. nadškof govori v svojem pismu o »našem krstu«, o zakramentu prerojenja po vodi in božji besedi. Po tem krstu smo postali otroci božji, novi ljudje in
SVEOIVANSKI MLADINSKI ODER priredi v nedeljo 20. februarja ob 17”
PREŠERNOVO PROSLAVO
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Sodelovali bodo: moški zbor »Fantje izpod Grmade«, devinski dekliški zbor in Stane Raztresen, ki bo recitiral »slovenske bridke in pikaste«.
Svetokriški mladinski zbor, ki bo tudi letos nastopil na reviji »Pesem mladih«. Revija bo v nedeljo 5. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
Z GORIŠKEGA
Podgora
V	naši farni dvorani je bilo praznovanje pusta precej razgibano. V soboto zvečer je >hil poleg 'bogatega srečolova na sporedu pester odrski program. Nastopil je ansambel M:ijNi-Pe, ki je takoj na začetku občinstva polno dvorano uvedel v zadovoljno vzdušje s svojo veselo glasbo. Sledil je ljubek nastop otrok otroškega vrtca s petjem in raznimi prizori ter petje osnovnošolskih otrok. Zaslugo za to imajo naše pridne učiteljice, katerim naj bo na tem mestu izrečena vsa zahvala.
Osrednja točka sporeda je bil »čarovnik«, ki nas je celo uro zabaval in presenečal s svojimi vragolijami; posebno šolska mladina je z njim sodelovala. Pa 'tudi starejši so prišli na svoj račun. Ni nas razočaral in še ga bomo povabili.
Podgorski skavti in drugi mladi člani pevskega zbora so pokazali nekaj skečov, katerim se je občinstvo tudi burno in hvaležno oddolžilo s ploskanjem. Spored, ki ga je z duhovitimi domislicami in v verzih povezovala gdč. Lidija Jarc se je nato nadaljeval ob zvokih glasbe, prodajanju in kupovanju srečk tar ob kozarcu dobre domače kapljice.
Naslednji dan, v nedeljo, so naši delavni člani šli po Podgori in po bližnjih vaisah s pustnimi motivi okrašenim vozom ter vzbudili veliko občudovanja, priznanja in seveda smeha, kamor so prišli. Prijazno občinstvo se jim je po stari šegi obilno oddolžilo s klobasami, jajci, vinom in drugimi dobrotami.
Podvig z okrašenimi vozovi bi morda kazalo razširiti in sicer tako, da bi vsako naše naselje okrasilo svoj voz in bi se tako sestavila povorka, ki bi tudi na ta način poudarila našo prisotnost, šege in navade.
državljani -božjega kraljestva.
»Pri krstu so nam dah belo obleko in prižgano svečo. To je za nas -pomenilo obljubo in program: sveto, pravično življenje po evangeliju, življenje, ki ga razsvetljuje vera. Ta vera je jasna, -trdna, dejavna, ki razsvetljuje pot. Morali bi izvajati ta program, držati obljubo, živeti kakor krščeni.«
Kakšni so bili prvi krščenci? Ali njihov zgled za naše čase ne velja? Življenje prvih krščenih ljudi je bilo dosledno, skladno s Kristusovim -naukom, ker ga je razsvetljevala luč božje besede in ga je -krepila nadnaravna pomoč, ki je podpirala njihovo voljo pri premagovanju težav.
»Božji zvestobi mora odgovarjati naša zvestoba. Začela se je s krstom. Znova jo okrepimo, napravimo jo velikodušno in pripravljeno, da bomo vse delali -po božji volji. V -tej volji je naša sreča in -naš mir.«
Nov slovenski doktor agronomije
V	Piacenzi je na agronomski fakulteti, ki je -sestavni -del milanske Katoliške -univerze, -dne 8. februarja 1972 z -najvišjo oceno promoviral Miha Beličič z Opčin. Predmet doktorske -teze je bil »Umetno križanje čistih linij koruze«. Prisrčno čestitamo!
Marijin dom v ul. Risorta 3
Na pustno nedeljo se je naša dvorana do kraja napolnila in se prijetno zabavala. Na programu sta bili dve veseloigri: »Nerodni Jurij« ter »Metka in njena sestra«. Obe sta spravili -gledalce v dobro voljo. Po drugi igri so nastopile izkušene starejše igralke, ki so izpričale, da so na odru še vedno doma.
Gramofonske plošče s poskočnimi pe-
Slomškov dom v Bazovici vabi na
ROKOHITRSKI (ILUZIONISTIČNI) VEČER
ki -bo v nedeljo 20. februarja ob 17. uri
v kiino dvorani v Bazovici. Nastopil bo «nani čarodej prof. Steno Schaffer. Smeha, zabave in presenečenj bo za iobri -dve uri.
smimi, petje openskih skavtinj in srečodov, pri katerem je bilo več dobitkov kakor praznih listkov, to je izpolnilo ostali del pustnega sporeda v zadovoljstvo vseh.
Veseloigri bomo v -naši dvorani ponovili v nedeljo 27. februarja ob 17.30, da ju bodo mogli videti še -tisti, ki na pustno nedeljo niso bili navzoči.
V	nedeljo 20. -februarja pa bo v naši dvorani predavala zd-ravnica -dr. Majda Mazovec iz Ljubljane, specialistka za kardiologijo, o boleznih -srca. Predavanje bo ob 18. uri. Vabljeni vsi!
Volitve za kmečko bolniško blagajno v Trstu odložene
Volitve za sestavo odbora kmečke bolniške blagajne v Trstu, o katerih se je govorilo, naj bi bile -prihodnji mesec, se zdi, da so odložene za nedoločen čas. Zaenkrat ni znano, kdaj bodo volitve in koliko mesecev bo še poteklo do takrat. Sicer pa bodo volivci, katerih je na Tržaškem okrog 600, pravočasno prejeli vsa potrebna obvestila brž ko bo znano kaj t-očnejšega.
V	nedeljo 27. februarja bo v Trstu pri Sv. Ivanu
CIRIL-METODOVA PROSLAVA
Ob 17. uri bo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu kratko bogoslužje božje besede.
Ob 17.30: člani Zveze slovenske kato liške prosvete iz Gorice bodo pod naslovom
HOJA ZA PRADEDNIMI ČASTMI
odigrali niz prizorov iz življenja svetih bratov Cirila in Metoda. Priredba in režija A. Pregare. Sodeluje -svetoivanski cerkveni zbor. Prireditev bo v zvezi s praznikom sv. Cirila in Metoda, ki se po novem -bogoslužnem koledarju praznuje 14. februarja.
Za Marijin dom v Rojanu: G. V. 5.000; Bub-nič Josipina 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: verniki Sv. Vincencija v Trstu 30.000 lir v spomin umrle Antonije Vodičar.
Odbojka. Prvi deti »Meddeželnaga prvenstva Serije D« se -bliža koncu. Manjka samo še ena tekma, ki bo v soboto v Gorici proti ekipi Rigoni iz Trente. Že šest tednov Olimpia lovi -svojo prvo zmago. Igralci -so prepričani, da se bo to zgodilo prav v -soboto, želimo jim, da se to uresniči, saj bi zmaga dvignila moralo in bi sledili nato še drugi uspehi.
V	nedeljo 13. t. m. je 01ympija igrala v Vidmu proti -CSI Friuli, ki je že nekaj let trd oreh za Goričane. Našim je zmaga za las -ušla; klonili so z rezultatom 2: 3 (15 : 13, 15 : 12, 10 : 15, 0 : 15, 5 : 15). Igralci so stopili na igrišče prepričani v zmago, in to je mnogo pomenilo. Začeli so z lepo in hitro igro, kar je presenetilo nasprotnike, ki so postali nervozni in -tako so olympijci z lahkoto osvojili prvi -set. Drugi set je bil -podoben prvemu. Naši so neprestano uspešno napadali in si nabirali točko za točko. Ob dveh dobljenih setih je bila zmaga že skoraj v žepu. Toda sreča je opoteoa. Preveliki napor prvih dveh setov je začel kazati svoje -posledice. Pri stanju 12 : 10 za Videmčane so Goričani pogrešili dva servisa. Ta napaka je zakrivila izgubo 'tretjega sata. Morala in borbenost sta padli pod ničlo, in v četrtem in petem setu so bili olympijci le še senca prejšnjih zmagovalcev.
Kljub porazu je treba igralce pohvaliti, ker so se vsi res potrudili in so dali od sebe vse, kar so -mogli. Taktično in tehnično je igra še kar zadovoljila; -fizična utrujenost pa je -povzročila, da ni prišlo do tako zaželene zmage. Upajmo, da se bo ito zgodilo v soboto.
Marko
Smučanje. Člani 01ympije so se -udeležili nekaterih smučarskih tekem. Tekmovali so na Trbižu za »T-rofeo Moschitz« in so se kar zadovoljivo odrezali; zaslužili so si tudi lep pokal. Precej obeta mladi Robert Bertolini, ki bo verjetno -dober -tekmovalec v smuku. Ta teden se bodo smučarji udeležili conskega mladinskega prvenstva na Piancavallo (Pordenone).
Marjan Kranner, ki študira na telesno-vzgoj-ni šoli v Rimu in tekmuje za neko rimsko društvo, je pretekli teden tekmoval na državnih univerzitetnih -tekmah v Bonnio. Med 150 tekmovalci je zasedel 21. mesto v veleslalomu in odlično 8. mesto v smuku. Preteklo -nedeljo pa je celo zmagal v veleslalomu v Ovindoli (L’Aq-uila).
IHIIIlUlllllllllIHlIllllllllllHIIIIIIIHlHIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllltlHIIIIIllllllHllllllllIlillllltlHMIIIIIIIIIIIIIIIIIlIM
J. JK.
(20)
V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA
Ob vznožju Srebrnega brega leži -Gornji Senik. Tu je vožnje konec. V obmejnem pasu sem. Zato se ne čudim, da se mi približa obme j,ni stražar. Obraz, obleka in način vedenja »pričujejo, da sem tujec. Hoče videti moje osebne dokumente. Potni list z madžarsko vizo je v redu. Nato me vpraša, toga želim obiskati v Gornjem Seniku. Seveda iga ne razumem, a okoli stoječi mi hitro priskočijo na -pomoč s tolmačenjem.
»Gospoda plebanoša bi rad obiskal.«
»Dobro, potem pa kar izvolite!«
SREČANJE Z GORNJESENIŠKIM PLEBANOSEM
Župnika najdem doma. Sodi pri pisalnem stroju in pridno tipka. Pred seboj
ima slovensko izdajo sv. pisma Stare zaveze, 2. del, knjiga psalmov, stran 357.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus! Motim, -gospod plebanoš?«, pozdravim med vrati.
»Kar vstopite,« se dvigne g. župnik izza pisalne mize in mi pride naproti. Ko se mu predstavim, nadaljuje: »Pravkar prevajam v prekmurščino 30. psalm. Š-tefa-novsk-i gospod Markovič in jaz ga bova rabila pri božji službi.«
»Zakaj -pa ne -berete v književnem jeziku?«
»iNaši ljudje bi ga ne razumeli. Šola jim da premalo. Otroci se sicer v šoli uče slovenščino, a ker jim nihče ne razloži razlik med madžarskim in slovenskim črkopisom, slovenščine -ne znajo -brati. Sedaj pa poslušajte 14. vrstico 30. psalma, ki jo ravnokar prirejam za -naše bogoslužje: "Slišal sem šepetanje mnogih, groza je povsod! Sestali so -se zoper mene in mi mislili vzeti življenje.” Ce bom tako bral vernikom v cerkvi, bodo relkli: -Rajši nam berite v madžarščini, bomo bolj razumeli! Da se to ne bi zgodilo, omenjeno -vrstico po-domačim takole:	"Ciil	sam šepetanje
vnogih, povsedi je groza! V-kup so prišli
proti meni in -mi mislili vzeti življenje." Kakor vidite, je razlika samo v -dveh glagolih: slišati in sestati se.«
»V celjskem Mohorjevem koledarju za leto 1969 sem bral o vas, da ste velik narodnjak s koreninami v Cirilovi dn Metodovi Cerkvi. Obnovili ste farno cerkev, na strop -svetišča pa ste dali -naslikati tri velikane iz slovenske zgodovine: sv. Cirila, Metoda in Mohorja. S-o vas ljudje pri tem podprli?«
»Da,« so se zaiskrile plebanoševe oči, »župljani mi zaupajo in me imajo radi. Neke nedelje sem jim rekel s prižnice: Cerkev moramo popraviti. Treba bi jo bilo znotraj -poslikati. Vem-, da nimate odvečnega denarja, toda vem tudi, da ga hranite -doma. Zakaj ga ne bi prinesli meni? Zapišem ga in vložim v hranilnico. Z obrestmi od vašega denarja bom dal obnoviti cerkev. In ljudje so storili, kot sem predlagal. Tudi ko je bilo delo v cerkvi končano, so hranilne knjižice ostale pri meni. Čez dve sto jih je. če kdo potrebuje denar, pride k meni pa skupaj denair dvigneva. Sedaj, ko je cerkev poslikana, je bolj topla, domača. S cerkvenega stropa
nas pozdravljajo naši domača svetniki s svojim oznanilom, ki stoji ovekovečen na
vv
Notranjščina cerkve v Gornjem Seniku. Na oboku nad prezbiterijem je napis v slovenščini »Hvalite Gospoda vsi narodi«
oboku prezbiterija: Hvalite Gospoda vsi narodi.«
Seveda sem si zaželel ogledati si cerkev. Vse je -bilo tako, kot je gospo-d plebanoš povedal. Nato je sledila obvezna malica ob kozarcu sadjevca. Na večer se je avtobus vračal v Monošter. Notranje pretresen sem se poslovil od gostitelja in si mislil pri tem: Koliko časa bo v tej vasi še zvenela slovenska -beseda? Ni mar pretresljivo, da jo ohranja predvsem slovenski duhovnik? -Z njim živi, brez njega bo umrla.
SLOVO OD PORABJA
V Monoštru sem znova potrkal na župnijska vrata. Saj mi je prejšnji dan župnik Janoš Klonfar -dejal, naj se oglasim, ko bom spet prišel v mesto. Prenočiti je bilo treba in zato sem se njegovega povabila rad posl užil.
V večernem pogovoru sem zvedel še marsikaj novega o mestu, ki je gospodarsko in kulturno središče porabskih Slovencev.
(Konec prihodnjič)
Prijetno pustno popoldne v Katoliškem domu
Letošnja prireditev za pustno nedeljo v Katoliškem domu v Gorici ;se je razlikovala od tistih iz preteklih let v tem, da ni bila sestavljena iz posamičnih prizorov, ki so jih pripravile razne skupine, temveč je obsegala eno samo celovečerno zabavno igro, ki je bila kot nalašč za tako razpoloženje kot ga vMjučuje pustna nedelja.
Marljiva in podjetna igralska družina PD »štandrež« je prišla za to priložnost gostovat v Katoliški dom z Manzarijevo komedijo »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Sloves, ki jo je spremljal -po treh nastopih v župnijski dvorani v Štandrežu, je bil več ko upravičen. Prvič je Manzarijeva komedija silno privlačno delo, zalo razgibano in postavljeno v naš čas. Drugič so igralci in igralke pokazali toliko naštudiranost — nedvomno zasluga vešče roke režiserja A. Pregarca —, da smo bili gledalci zares presenečeni nad velikim napredkom, iki ga je bilo zaznati ob zadnjem nastopu štandreške igralske skupine. Tretjič so posamezni igralci pokazali v podajanju svojih vlog toliko prepričljivost in lahkotnost izražanja, da smo imeli skoro občutek, da prisostvujemo igri ne kakega amaterskega temveč pravega poklicnega gledališča. Zlasti igralec Božidar Tabaj v vlogi glavnega junaka Marka Vecchiettija je bil za občinstvo pravo razodetje. Seveda so tudi ostali igralci na moč zadovoljili in bi bilo nepošteno, če bi koga poveličevali nad druge, saj so vsi sestavljali skrbno izdelano celoto in prav doživeto odigrali svoje Vloge.
Skratka: vsi smo 'bili nad nastopom prizadevne igralske skupine navdušeni. Sedaj pa še ena .misel: bila bi resnična škoda, če so to igro videli le Slovenci iz Gorice in njene okolice. Igralci zaslužijo, da se jih povabi tudi v druge kraje: na Tržaško, v Slovenijo in seveda tudi v Beneško Slovenijo. S tako igro, ki je vzeta iz italijanskega okolja, bodo povsod želi velik uspeh.
Razrite ceste v Gorici
V	Gorici skoro ni tedna, da ne bi katere od cest ali ulic prekopavali. Seveda so s tem povezane razne nevšečnosti, saj je navadno taka ulica zaprta za promet. Najbolj značilna pri tem pa je toreznačrtnost goriške mestne uprave: najprej cestišče In pločnike eni delavci lepo z asfaltom prekrijejo; čez čas pridejo za njimi tisti, ki urejajo kanalizacijo, potem tisti, ki nameščajo električne In telefonske kable in prekopavanje se po pravkar položenem asfaltu prične znova. Zakaj se ne opravijo najprej razna prekopavanja in potem položi asfalt? Treba bi bilo pri mestni občini le nekoga, ki bi to dalo znal vskladiti in časovno porazdeliti.
Drugi problem je izrazita počasnost pri popravljanju cest. Človek bi pričakoval, da bo šlo ob obilici strojev delo hitro od rok, pa se navadno zavleče na dolge
mesece.
Vzemimo le primer mednarodne Svato-gorske ceste, ki vodi k solkanskemu bloku! Prve dni januarja so jo zaradi kanalizacije zaprli za promet in sredi februarja je še vedno zaprta. Koliko sitnosti imajo zaradi tega prebivalci z obeh strani meje! Prisiljeni so posluževati se prehoda v Rožni dolini, ki je bil vedno zelo obremenjen, odkar pa je dinar izgubil na vrednosti, je postal sploh ozko grlo, saj je včasih več Videmčanov na bloku kot pa doma. Zato se zdi počasnost pri delih na Sveto-gorski cesti kot norčevanje iz vseh, ki so se doslej posluževali solkanskega bloka.
Doberdob
Za nedeljo katoliškega tiska, ki smo jo v Doberdobu praznovali 13. februarja, je bil na programu najprej zanimiv mladinski prizor s petjem »Kupi, beri, širi!«. Zelo je občinstvu ugajal klasični balet deklic iz Gorice pod vodstvom Nataše Sirk, katera je tudi sama podala lep ples. Nato je prof. Drago Butkovič jasno in po domače odgovarjal na stavljena vprašanja o potrebi, važnosti, težavah in smislu našega tiska. Sledilo je rajanje domačih deklet po indijskih motivih. Na koncu so še fantje podali burko »Prevzetni oštir«, nakar je sledil bogat srečolov v korist našega tiska. Tako smo tudi letos združili za ta dan poučno z veseljem in dobrotami.
*	* *
Prihodnjo nedeljo (20. februarja) ob 16. uri pričakujemo igralce iz Štandreža, ki nam bodo predvajali trodejanko v režiji Aiaksija Pregarca »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Prvotno je bila na programu za pustni čas, a so nam razne težave premaknile datum.
V nedeljo 20. februarja ob 16. uri bo gostovala v Župnijskem domu v Doberdobu dramska družina PD Štandrež z odlično Manzarijevo komedijo v petih slikah
MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV
Režija A. Pregare
EKUMENSKA PROSLAVA V GORICI KONCERT
CERKVENEGA ZBORA SV. CIRILA IN METODA IZ LJUBLJANE
V nedeljo 20. februarja
Ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija bo liturgija božje besede z blagoslovom. Prepeva ljubljanski pevski zbor.
Ob 16,30 proslava v Katoliškem domu : isti pevski zbor ob spremljavi orkestra bo izvajal staroslovensko mašo, ki jo je priredil Joannes Močnik. Nato bo dr. Stanko Janežič podal kratko ekumensko misel. Zatem zapoje zbor še venec narodnih in nabožnih pesmi.
ACM v Gorici
RADIO
TRST A
Širite »Katoliški glas“
ZA KMETOVALCE Kmetijstvo 1970 v tukajšnji deželi
Kmetijski pridelki namenjeni za prodajo so leta 1970 porasli za 17 % v primeri z letom 1969. Cisti dohodek se je tako povečal za 23%, v gozdarstvu pa za 13 %.
Popis kmetijstva v letu 1970 nam odkriva nekaj zanimivih in povoljnih podatkov. V zadnjih desetih letih se je število kmetij zmanjšalo za 20 %, dočim se je povprečna površina kmetije dvignila od
6	na 7 ha. V tem oziru pričakujejo, da se bo število kmetij še krčilo in tako omo gočilo ureditev kmetij z večjimi površinami. Dohodek v kmetijstvu je še vedno skromen in doseže komaj 'polovico dohodka industrijskega delavca; le v Lombardiji in nekaterih drugih deželah sta ta dva dohodka skoraj enaka. Sedanja kmetijska politika stremi za izenačenjem dohodkov in zato nudi kmetom razne zakonite ugodnosti, da zboljšajo svoje kmetije in seveda s tem tudi svoje življenjske razmere.
Spored od 20. do 26. februarja 1972
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 C. De Mattia: »Mali dudar«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.30 S. Majcen: »Matere«. Igra v treh dejanjih. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 12.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Orkester dunajske državne opere. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Zbor Montasio iz Trsta. 21.00 Kulturni odmevi.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.00 »Musiči del Friuli«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 »Anton Novačan«, pripr. Beličič. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Zbor »Kras« iz Dola-Poljan. 20.35 Musorgskij: Soročinski sejem, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 17.00 Ansambel »Pleiades«. 17.20 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 19.30 P. R. Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu. 19.45 Pesmi in plesi iz Tahitija. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve sv. Ignacija v Gorici. 17.00 Tržaški mandolin-ski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Gor in dol po sred’ vasi. 19.10 Zgodovina ital. pol. strank. 19.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.35 A. 'Poliziano: »Pravljica o Orfeju«. Tragedija. 21.20 Romantične melodije. 21.55 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Kitare.
12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti: »Pridige iz prve polovice
19.	stoletja v Sv. Lenartu«. 19.20 Novosti v naši diskoteki. (19.40 Vokalni ansambel, ki ga vodi U. Vrabec. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 15.55 Avtoradio. 16.10 Album operet. 16.50 Jazzovski koncert. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komcertisti naše dežele. 18.45 Poker orkestrov. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Protagonisti popevke. 19.40 Zbor »E. Adamič« iz Ljubljane. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Klik-klak«. Radijska revija.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Kmečka banka namesto cvetja na grob pok. Emilije Debenjak vd. Prinčič '10.000; pevci zbora cerkve sv. Ignacija na Travniku 13.000; Rozina Sfiligoj 5.000; družina Koshuta, Gorica, 3.000 lir.
B. L. iz Gorice je daroval po 5.000 lir za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in Katol. dom.
F. C. iz Gorice je daroval po 5.000 lir za gobavce misijonarja Stanite na Madagaskarju in za Zavod sv. Družine.
Za Slomškov dom v Bazovici: ob krstu Dunje Grgič Andrej in Marija Pečar 5.000; Marija Mrevlja 2.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
ob četrti obletnici smrti Gilde Slavec N. N. 5.000; v spomin drage mame Marije Pečar njene hčere 2.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: v počastitev spomina pok. Pavle Srebotnjak družina Lapornik 5.000 lir.
Za »Baragov dom« v Ricmanjih (po novem 'latu 1972): družina Zlobec-Vouk, Milje 80.000; družina Berdon, Pulje, 20.000; družina Berdon, Pulje, 10.000; družina Berdon, Ricmanje, 10.000; družina Kosmač, Pulje, 10.000; družina Brajnik, Log, 5.000; V. T., Trst, 10.000; P. B„ Trst, 10.000; N. N., Trst, namesto cvetja na grob pokojne Vide Colja 2.000 lir.
Za cerkvico v Ferlugah: Ferluga Peter 5.000; Ferluga Silvano 5.000; Maver Viktor 5.000; Ferluga Alfred 2.000; Serrabotti Ana 2.000; Renzi Nives 2.000; Volčič 1.000; Cok Katarina 3.000; Cok Marija 2,000; švagelj Ema 1.000; Ferluga Zora 1.000; Černe Albin 2.000; Ferluga Dušan 2.000; Ferluga Neta 2.000; Brizzi Ivan 1.000; dr. Bastiani 2.000; Brizzi Justina 500; Cavicchioli Liana 500; Gec Pavla 2.000; Ferluga Fani 1.000; Braico Katarina 1.000; Ferluga Olga 2.000; Ferluga Vlasta 1.000; Ferluga Kati 1.000; Unašič Neva 1.000; Borjan Bernarda 3.000; Cavicchioli Milka 1.000; Piščanc Olga 3.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj.
OBVESTILA
Shod Slov. III. reda se začenja od sedaj ob 15. url. To nedeljo 20. februarja pa shoda zaradi ekumenske pobožnosti v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ne bo. Člani naj se udeležijo te pobožnosti kot nato ekumenske prireditve v Katoliškem aomu ob 16.30.
Ravnateljstvo gimnazij e-lice j a v Gorici obvešča, da se bo vršil v nedeljo 20. februarja ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v ulici Croce 3. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Drugo predavanje SKAD-a bo v sredo 23. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu. Dr. Vekoslav Grmič, mariborski pomožni škof bo govoril o temi: »človekovo in kristjanovo bistvo«.
Prijave za romanje v Marijino Celje (Maria Zeli) se sprejemajo še do nedelje
20.	februarja.
Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu dramo »Tramvaj poželenje« v soboto 19. februarja ob 18. uri, v nedeljo 20. februarja ob 16. uri (abonma red F okoliški) in v petek 25. februarja ob 18. url, otroško igro »Trnuljčica« pa v torek 22. febr. ob 15.30.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti in pogrebu naše nepozabne
Nade Frandolič
Zlasti se še zahvaljujemo g. župniku Bernardu Špacapanu za pogrebno mašo in žalne obrede, pevskemu zboru za tolažilno petje, darovalcem cvetja in vsem številnim znancem, sovaščanom in prijateljem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
žalujoči mož Alojz, hčeri Marija por. Tomšič in Ana por. Načini z družinama ter ostali sorodniki
Dol - Sovodnje - Lipa, 11. februarja 1972
Dne 9. februarja je po dolgi bolezni mirno zaspala v Gospodu
Antonija Vodičar
Bila je vzorna Marijina družbenka in požrtvovalna sodelavka pri Vincencijevi konferenci. — Zahvaljujemo se vsem, ki so se je spomnili v molitvi in se udeležili njenega pogreba.
župljani Sv. Vincencija v Trstu
Trst - Sv. Vincenc, 14. februarja 1912
Prizor iz komedije »Mrtvi ne plačujejo davkov«, ki so jo čiani dramske družine PD štandrež po treh nastopih v župnijski dvorani v štandrežu z velikim uspehom ponovili v Katoliškem domu v Gorici. Na sliki je videli na desni glavnega igralca Božidarja Tabaja v vlogi uradnika Marka Vecchiettija, v sredi je Majda Zavadlav kot njegova žena, na levi pa Herman Brajnik v vlogi vratarja Rafaela
Deželni prispevki za ribiče
Morski ribiči imajo po deželnem zakonu št. 45 iz leta 1970 možnost, da dobijo prispevek za nakup raznih ribiških potrebščin in naprav ter prispevek za odplačevanje obresti.
Prispevek brez vračanja lahko dobijo za gradnjo motornih ribiških ladij, za motorno opremo ladij, zamenjavo motorjev, za posodobljenje in popravilo ladij, za nakup ladijske to ribolovske opreme, za nakup in popravilo mrež, za nakup, gradnjo in povečanje skladišč in predelovalnic. Za rejce mehkužcev pa so na razpolago prispevki za gradnjo čolnov in ladij, za osnovanje, obnovo ali povečanje zrejališč ter obalnih ribnikov, ki so namenjeni za rejo in razmnoževanje teh morskih živali.
Prispevek za odplačevanje obresti, ki ga je možno prejeti obenem z gornjim prispevkom, služi za olajšanje plačevanja obresti na posojilo, ki je bilo najeto za gradnjo motornih ribiških ladij, za nakup opreme in za gradnjo ali povečanje skladišč ter predelovalnih in prodajnih prostorov.
Za letos je dežela določila v ta name« 230 milijonov lir. Prošnje sprejema deželno odborništvo za industrijo in trgovino (Assessorato regionale dell’industria e commercio) v Trstu, ul. Trento 2 nepreklicno do 28. februarja.
ZAHVALA
Po kratki bolezni je 5. februarja umrl v starosti 60 let v ljubljanski bolnišnici in bil 7. februarja pokopan v Šentvidu pri Ljubljani
dr. Silvester Križmančič
Žalujoči svojci se toplo zahvaljujejo za izkazano sožalje in bazoviškim rojakom za lepo udeležbo pri pogrebu.
Žena Mira Smolej, brat Svetko in sestra Marija ter sorodniki
Ljubljana - Bazovica, 14. februarja 1972
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočutja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti spremljali našega dragega
Lojzeta Pisk
Posebej naj velja zahvala gg. dr. Kazimirju Humarju in Jožetu Juraku za duhovno oskrbo pred smrtjo in za pogrebne obrede, vsem sorodnikom za izkazano pomoč, lovski družini in darovalcem cvetja.
Žalujoča družina Pisk in ostalo sorodstvo
Sovodnje, 15. februarja 1972