Uroiiniitvo • apravai Ljubljana, Kopitarjeva ». Telefon »3-61-23 64. jt.aečna naročnina 83 Ur. — Cek. rud. Ljubljuua 10.650 za naročnino In 10.3U4 za luserate. Izključno za-jtopstvo za oiflase U Italije lo inozemstvo: DPI 8. A. Ullano. B j s o 9 I s o v 06 vračamo. Das erbifterte Ringen bei Aachen 70 USA-Panzer vernichtet — Starke Sovvjetangriffe bei Budapest und Miskolc abgeschlagen — 58 Terrorflugzeuge abgeschossen Im N o r d - O s t - K r o a t i e n wurdo das Siidiilior der unteren Drau vom DNI!. Aus dcin FUhrerhauptquartier, 13. Dezcmber. — l)ns Oberkommundo jcr Wchrmacht gibt bckannt: I>ic vierte Schlacht bei A a c h c n nitnmt mit gloichbleibeniler Heftigkeit ihren Fortgang. Auch gestern setzto die j;-ste amerikanisehe Arniee mit starkem Infanterie- und Panzerkriltten ihre Piirchbruchsversucho vor allem gegen den R o e r-Abschnitt siidiich und siid-iiitlich Jiilich fort. lnfolge der tapfe-rcn oroča, da so izbruhnili v Ukrajini, na področju Dona in na Kavkazu močni nemiri proti boljševikom. Moskva skuša sicer z najostrejšimi ukrepi uničiti te upore. Toda vkljub stalnim »likvidacijam« in deporlacijam v Sibirijo narašča število borcev za 6vobodo iz dneva v dan. . Madrid. Kakor javlja agencija EFL iz Washingtona je v ameriški vojski 700.000 zamorcev, 411.000 jih je v pre-knrnorskih deželah. Ameriška vojska ima 236 zamorskih duhovnikov. bilo /e li Sofiji, >odo iz-ške- in uničevanj, temveč iz nove iu resnično napredno ideje, iz človeškega razuma nad duhom štva in uničevanja. Le uresničitev našega socialističnega reda bo rešila delovno človeštvo il verig kapitalizma, l.e nuš red mu bo vrnil njegovo čast. l.e ii| in višin vojne sreče, ki smo> odvrgli vse, kar je bilo slabega in bojazljivega, vemo, da bomo zmagali. Borba za Sredozemlje živali! dokler ne bo požar boljševi gu upora zajel vse Evrope. Nov svetovnopolitični reil te/ko preizkušenih narodov ne bo smel biti zgrajen na močvirni htleli hinavskih fraz in na peščeni podlagi napačnih utvar. Upanje človeštva se bo po tem obupnem boju uresničilo le nn sigurnem temelju velikih idej, ki prinašajo bodočnost in pa z visokim idealom pravega človečanstva. Naši nasprotniki nimajo niti pozitivnih misli, niti ustvarjalnih sil, temveč le egoistične interese in podle instinkte. Nemčija pa je prinesla nove in plodonosne politične ideje tega stoletja. Rešitev Evrope no predstavlja ni-kaka vzhodnoevropska sfera moči, niti zapadnoevropski pakt, no prinaša jo razdelitev v plutokratsko in boljševiško vplivno področje, temveč le nevtralna rešitev, ki sc bo osnovala okrog prinesel veliko in srečno bodočnost. Tu pravi socializem ne bo izšel iz državljanskih vojn in uporov, požigov Nemčije kot evropskega jedra ter ustvarila kot kontinentalna urejevalna moč. Evropa brez. Nemčije ni mogoča. I'a tudi brez narodnosocialistične Nemčije Evropa ni več mogoča. Naši nasprotniki niso prinesli ideje, ki bi bila sposobna krojiti bodočnost. Nemški evropski program pa dviga hotAja evropskega človeštva v jasno luc zgodovinske zasnove. Naš program je v uresničitvi svojih ciljev večji in mogočnejši kot program naših nasprotnikov. On predstavlja rešitev pred združenimi barbari vzhoda in zahoda. V rešeni in svojih uničevalcev osvobojeni Evropi — in to je drugi veliki cilj našega programa — bomo nato izvojevali socialistično osvoboje-njenega ustvarjajočega človeštva nje in s tem omogočili narodom pot do pravega socialnega napredka, ki mu bo Mm\ v Menah vedno bolj napet Stockholm, 12. dec. Nek ameriški ra- j dijski poročevalec je podal preko atenskega radia v ponedeljek tole izjavo: »Ne vem, kako dolgo bom še lahko oddajal. Vsa Grčija je sedaj pod oblastjo Eiasa, razen spodnjega dela polotoka Pireja. Čete Elasa razporejajo na novo ter bodo brezdvomno poskušale izzvati v naslednjih dneh odločilne bitke, še preden bodo Britanci dobili ojačenja.« Kakor javlja radio London, je sporočil nek britanski poročevalec iz grškega glavnega mesta, da je bilo danes zjutraj v atenskem središču delovanje Elasovih čet močnejše kot prej. Elasove čele so dovedle nove topove. Gverilci uporabljajo novo taktiko, da razstrelju-1 ju jejo zgradbe, v katerih so bile ali pa se šo nahajajo britanske čete. Mestno središče Aten je danes brez vode. Vojaški položaj v grškem glavnem mestu se je, razen v vzhodnem delu Aten, malo spremenil. V srednjem odseku so čete generala Scobia v pouličnih bojih opustile nekaj področja. Na važnem trgu Harmonia v bližini mestnega središča so bili silni boji. >Exchange Telegraph« poroča iz Aten, da se je položaj v grškem glavnem mestu močno okrenil v korist Elasa. Vsi mestni griči, ki imajo obvladujoč položaj, so v rokah Elasa. čigar čete držijo tudi atensko mestno središče. V južnih predmestjih Aten uporniki popolnoma nadzorujejo okolico iz šeslib majhnih hotelov, na čijih strehah so postavili topo ve in strojnice. Radio London poroča: »Naš dopisnik v Atenah je pravkar govoril z nami. Medtem ko je govoril, je bilo slišati ropot minometalcev in lahkega topništva.« Dopisnik je sporočil, da kaže, da hočejo čele Elasa hitreje i7.vesti napad ter da delajo po točnem načrtu. Njihovi poveljniki so preko telefona in radia medsebojno povezani. »Exchange Telegraph« poroča iz sredozemskega glavnega stana, da sta Feld-marschall Alexander in Mac Millan že na potu v Atene. Po Churchilloveni ukazu bosta skušala pomiriti grške stranke ter doprinesti k sestavi nove vlade v Atenah. Sele, če bi bile izčrpane vse možnosti mirne poravnave, naj prepustita odločitev orožju. Churchill bo podal v Spodnji zbornici poročilo o misiji Alexandra in Mac Millana. Amsterdam. Dopisnik BBC-ja iz Aten javlja, da ie maršal AIexaiuler obiskal Atene. Po Reuterjevi vesti ga je spremljal llarold iVlac Milimi Imela sia jhj-svet z generalom Scobiejem. Praga. Rudarji v Češki in Moravski so dobili posebno priznanje z izplačilom takozvanega denarja za rudarske uspehe, enkratnim doplačilom k rudarskim rentam. V velikih rudarskih revirjih v Protektoratu so podelili ta denar v okviru slovesnosti, na kateri je sporočil minister za gospodarstvo in delo dr. Berč. da je osrednia bratovska skladnica izplačala 283 bivšim rudarjem preko 4 I mi milijone kron. Niso nam znana podrobnejša ozadja sedanjih nemirov v Grčiji. Iz. položaja Grčije sume. iz. partnerjev, ki bodisi odkrito, bodisi zakulisno posegajo v atenske poulične boje, iz poročil o teh dogodkih, in končno iz odmeva, ki ga ie imela sedanja grška drama v londonski spodnji zbornici, pa lahko uvidimo, za kaj v bistvu gre. Odgovor na postavljeno vprašanje se glusi, da v bistvu ue gre zu to, katera struja naj v Grčiji zmaga, marveč zu mnogo več: gre za nadvlado v Sredozemlju. Grčija ima s Kreto ter ostalim otočjem dominantni položaj v vzhodnem Sredozemlju. Mimo grškega ozemlja vodi važna pot skozi Dar-danele, Kreta ima važen položaj bliz.u Sueza. Kdor bo vladal v Grčiji, ta bo torej lahko obvladoval vzhodno Sredozemlje, skozi katerega vodi, kakor vemo, glavna življenjska žila angleškega imperija. Iz. tega sledi, da sedanju borba za notranjo oblast v Grčiji za Anglijo ni le prestižno, ampak res življenjsko vprašanje, ki bolj, kot bi se nu j»r v i pogled zdelo, vpliva na gospodarsko, trgovsko ter seveda prav tako tudi politično življenje celotnegu angleškega imperiju. Na grških tleh je v tej vojni prvič prišlo do težkega nasprotstvu med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Komunistične tolpe, ki terorizirajo celotno Grčijo od Macedonije do Peloponeza, so gotovo v zvezi z Moskvo, čeprav bo Moskva na zunaj odklanjala vsako odgovornost za njihov upor. Prav tu-ko drži, da bodo streli angleških tankov in bombe iz angleških bombnikov na grške komunistične upornike našle močan odmev v moskovskem Kremlju. V zvezi s tem so zanimivi glasovi ameriških krogov v Lisboni, ki so objavili nekaj podrobnosti, s katerimi skušajo osvetliti ozadje grške drame. Ti krogi trdijo, da Churchill zato tako energično podpira grškega kralja Jurija ter ministrskega predsednika Pu-pandrcua, ker sta mu obljubila, du bo smela Anglija uporabljati Kreto in Dodekanez kot svoja oporišču v vzhodnem Sredpzemlju. Nadalje je v v Grčiji sami zastopnik angleških interesov general Charvas, voditelj grške desničarske milice, ki živi od angleških denarnih podpor. Grški komunisti, ki delajo za interese Moskve, so takoj zagrabili z.a to dejstvo in so se zakrinkani v grški nacionalizem začeli takoj srdito upirati angleškim imperialističnim namenom z Grčijo. Vodi jih general Svolos, ki je bil v vladi Pupundreun nekaj časa gospodarski minister. Še preden so se angleške čete izkrcale v Grčiji, je poslal Svolos Churchillu brzojavko, v kateri mu je tole zagrozil: »Ce pride kaka angleška armada v Grčijo z namenom. da bi si pridržala Kreto, potem se bomo z vsemi sredstvi borili proti njej. V grških gorah smo 300 let kljubovali Turkom in bomo islo storili tudi proti Angležem.« Grški levičarski krogi so razvili silno komunistično in protiungleško, v nacionalizem zakrinkano agitacijo tudi med grškimi mornarji v Egiptu ter med grškimi vojaki v angleški armadi v Severni Afriki. Posledica tega je, da se nahaja danes po poročilu ameriškega lista »Washington Post« 60% grških mornarjev in 23% ostalih grških vojakov, ki so bili v angleški službi, v angleških koncentracijskih taboriščih v Severni Afriki ter na Bližnjem Vzhodu. Po povratku grške begunske vlade v Atene so komunisti Nadaljevanje n« 2. strani. Mora obtožba V torek zvečer jo govorila po ljubljanskem radiu dijakinja Majda Č e r n e , ki jo lani štiri mesece preživela pri »narodnih osvoboditeljih«. Zaradi' aktualnosti njen govor ponatiskujemo. Ena izmed tisočev sem, ki jih je val revolucije na slovenski zemlji potegnil s seboj, ki pa sem z razliko od žalostnega števila mojih slovenskih sestra po božji previdnosti spoznala gnusno in zlagano igro komunistične osvobodilne morije in sklenila z vso svojo mlado silo pomagaji težko preizkušenemu narodu k rešitvi in sreči. Vem, da bo marsikdo, ki me posluša, mislil, da je laž, kar govorim! Vsem tem in takim povem: ne govorim v tem trenutku samo jaz, po mojih besedah, marveč govori pretresljivo in strahotno obtožbo nad plačanimi morilci naših ljudi in nad požigalci domov tisoč in tisoč mrtvih in živih sestra, ki so umrle kot sužnje rdečega nioloha ali pa morda e danes robotajo nenasitni sli osvobodilnih politkomisarjev. Hotela bi, da bi ta krik mojega srca našel pot do vseh tistih zakrknjenih ali zaslepljenih duš, ki nočejo videti ali pa ne znajo videti edino prave poti, ki vodi iz ruševin in krvi k soncu in sreči, poti. na kateri vihra neomadeževana slovenska zastava z najlepšim geslom: Bog, narod, domovina! Hotela bi, da bi to mojo obtožbo čuli tudi vsi tisti, ki so z načrtnim prigovarjanjem in z varljivimi obljubami spravili toliko slovenskih deklet in žena v nesrečo. Tožim pred Bogom in pred ljudmi vse te načičkane in naparfumirano »narodne dame«, tožim vse lizune, ki so se smulili okrog nas in nas nagovarjali v hosto, tožim vse, ki so svojo vzgojiteljsko dolžnost izrabljali za najpodlejše in najbolj gnusne cilje, tožim vse, ki so imeli na svojih ustnah vsak trenutek čudovito besedo narod, pa so za Judežev denar in za srečo svojega žepa v usodnem trenutku pljunili nanj, tožim jih umora in smrti trideset tisočev Slovencev in Slovenk, tožim jih nesreče, ki so vanjo pognali toliko mladih slovenskih življenji Ljubezen do naroda! S tem goslom me je osvobodilna fronta pridobila. Nič nisem vedela, kaj je partija, nič, kaj je komunizem. Pojma nisem imela o svetovni revoluciji, neznana so ini bila gesla o razredni borbi, o zmagi proleta-riata, o enakosti in bratstvu, V Osvobodilni fronti sem gledala samo narodno slovensko gibanje, ki je imelo en sam cilj: pregnati okupatorja in zagotoviti Slovencem svobodo. Ljubila sem svoj narod, ljubila sem ga idealno, nisem si mogla misliti, da bi bil kdo na svetu, najmanj pa moj brat po krvi in jeziku tako podel, da bi mogel mišljenje in čustvovanje naroda izrabiti za krinko, pod katero bi ta mali narod za tuje interese in za tuj denar uničil. Verjela sem v poslanstvo našega naroda, kot verjamem še danes, n zmotila sem se v prepričanju, da je Osvobodilna fronta tista, ki bo to poslanstvo naroda ohranila. Danes vemj največji podleži in zločinci niso tisti, ki so s sekiro pobili toliko slovenskih ljudi, marveč oni, ki so brci sekire napravili iz poštenih slovenskih ljudi pod krinko osvobodilnega boja morilcc in požigalco! V prepričanju, da jo 8. september 1943 tisti dan, ko mora vsak zaveden tisoče sirot joka in prezeba! Pomagajmo jim in darujmo Zimski pomoči! lovo s¥arilo vsem lahkovernim Od SS vojnega poročevalca Fritza Franka, 12. dec. Večina ljudi sicer s strahom sprejema na znanje resnicoljubna poročila o grozeči nevarnosti, vendar jih nameroma noče verjeti. Posledice so potem vedno enake. Marsikdo, ki 6e je nekoč samo nasmehnil številnim poročilom o grozovitosti in brezobzirnem plenjenju boljševikov, je postal nekaj tednov nalo sam njihova žrtev. Številna dejstva, ki so dokumentarič-no dokazana ter vsakomur na vpogled, govorijo jasno ter izključujejo vsak dvom. Posiljene in pomorjene madžarske žene v Najoshalmi, Csapu |n Ny-riegyhazu ter trupla zverinsko umorjenih 30 mladeničev v Tiszaujfalu so grozovita resničnost. Izjava prebeglih očividcev ter poročila nemških in madžarskih vojakov potrjujejo vse grozovitosti boljševikov, ki zapečatijo usodo onih dežel, ki so jih zasedli. To je hladno grozovita metodika ljudskega uničenja, ki jo uporabljajo tudi napram madžarskemu narodu. Iz Banata odvažajo vse Madžare v neznano smer. Vse naprave v tovarnah odvažajo do poslednjega vijaka. V Ma-ri>svasshenyju se je nek madžarski uradnik v obupnem pismu poslovil od svojega prijatelja, ki je zbežal ter napisal, da eo ga skupno z ostalimi odvlekli »proti vzhodu«. V zasedenih ozemljih so odprli šole, toda nekega dne se otroci niso več vrnili domov in njihovi obupani starši so izvedeli, da so jih odpeljali »na vzgojo« v Sovjetsko zvezo. To so načrtno uničevalne metode Sovjetov, ki kmalu razkrijejo pričetne prikrite poskuse. V Nyiregyhazi so pod pretvezo, da njihove osebne legitimacije niso pravilne, izvabili iz hiš mlade ženske ter jih posilili. Nekatere, ki so se branile, so bile ustreljene. V mnogih primerih se žrtvujejo služkinje za svojo gospodinjo, Nadaljevanje s 1. strani. stalno podžigali prebivalstvo ter organizirali svoje oborožene skupine z namenom, da bi vrgli 1'apandrcujevo vlado in postavili Grčiji, ki je bila na teheranski konferenci dodeljena angleški interesni sferi, Sovjetom naklonjeno komunistično vlado. Vse te načrte so komunisti tudi točno izvedli. Angleže so prehiteli, šli so celo v vlado tako dolgo, dokler niso končali svojih priprav za upor, njihovi ministri so celo podpisali ukaz za razpust lastnih oboroženih tolp, toda ko so bile vse priprave za upor končane, so izstopili iz vlade in prevzeli vodstvo upora proti begunski vladi ter proti Angležem, ki so se postavili na stran vladnih Čet in policije. Po Atenah in drugod po Grčiji je začela teči kri. Dogodki so zavzeli tak obseg, da so postali predmet vroče debate v angleški spodnji zbornici, kjer je moral ministrski predsednik Churchill javno zagovarjati svojo politiko v Grčiji. Churchill je močno napadel komunistične tolpe, ki jim je prej sam pošiljal orožje, imenujoč jih dru-lial in trdil, da zato še nimajo pravice do oblasti, če so se v hribih borile proti okupatorju. Višek njegove izjave je stavek, ki se glasi: »Zadnje, kar bi sličilo demokraciji, pa je zakon drhali, ki si hoče z oboroženimi gangsterskimi tolpami utreti pot v mesta, zasesti policijske postaje in vladne urade ter se trudi, da bi uvedla totalitarni režim.« Ker so se nemiri še povečali, so sklenili poslati v Atene generala Alexandra in Mac Millnna, ki naj se pogajata 7. uporniki in skušata doseči komiiromis. Če ta ne bo mogoč, naj spregovori orožje. V kratkem bomo toroi videli, kakšen epilog bo imela angleško-sovjetska tekma za Sredozemlje. matere za svoje hčerke. Ženo nekega gostilničarja na Behleinski cesti so posilili ter je kasneje umrla na poškodbah. V Czukoru je nek sovjetski vojak posilil 13 letno izredno lepo deklico. V Napkor-ju so zlorabili otroke do C let. Posilstva, sadizem in umori, so sledovi Sovjetov tudi na Madžarskem. Gorski lovci nekega nemškega polka so naleteli pri očiščenju nekega vinograda na povsem obupanega Madžara. Ko so pogledali vojaki v klet, so videli tam truplo umorjene žene tega Madžara, ki je bila noseča. Imela je prerezan vrat ter truplo, iz katerega so potegnili še nerojenega otroka ter mu odsekali glavo. Vrsta sličnih sovjetskih zločinov nad Madžari in Nemci je neskončna. Tudi tukaj je pokazal boljševizem svoj pravi obraz. Ni treba, da bi ljudje verjeli poročilom o prisilnem delu, deportaciji, jiosilstvu in umoru. Boljševizem bo sam prepričal one, ki tega doslej še ne verjamejo. Na to pa so seveda oni, ki nalašč nočejo verjeti, brez usmiljenja še likvidirani. Najnevarnejša Stalinova karta Madrid, 11. dec. V madridskem katoliškem listu »Ya« označuje Izquier-do Luque komunizem kot najnevarnejšo karto, ki jo izigrava Stalin po potrebi v posameznih deželah, s katero odstranja vse tradicionalne naprave ter preprečuje angleške povojne načrte. S to karto razbija Stalin domače bojišče »prijateljskih« dežel, preprečuje ustanovitev vseh političnih blokov ter organizira povsod »peto kolono«. Stalin se trenutno zanima za srednji Vzhod ter za križišče treh celin. Da bi dosegel cilj, uporablja prvič slabotno Evropo, drugič neenotnost svojih današnjih »prijateljev« in jutrišnjih konkurentov, tretjič nemož-nost, da bi se kateri koli evropski narod po vojni zopet dvignil, ter četrtič razvoj, zaradi katerega ne najde Anglija na vsem svetu nobenega prijatelja več. Amsterdam. Kakor sporoča diplomatski dopisnik agencije Reuter, ne nameravajo, kakor 60 lahko doslej ugotovili v Londonu, izvesti nobene konference zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze. Doslej so v Washingtonu menili, da se bo taka konferenca vršila. Nadalje pravi dopisnik, da se bodo sestali na konferenci le Churchill, Stalin in Roosevelt. Vendar ne računajo, da bi bila ta konferenca v bližnji bodočnosti. Umrl nam je ljubljeni mož, oče, stari oče in stric, gospod JANEZ TRKOV posestnik In župan Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 15. decembra 1.1. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Sostrem. Z a d v o r, 13. decembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI Slovenec in Slovenka dati vse svoje sile Osvobodilni fronti, sem tudi jaz brez premišljanja odšla iz Ljubljane. V Trebnjem smo se ustavili. Takoj so nas odredili nekaj v Cankarjevo, nekaj v Gub-čevo brigado. Bila sein dodeljena kot bolničarka k Gubčevi brigadi. Prve dni smo živeli ko v sanjah. Povsod je bilo orožja na kupe, municije, čevljev, oblek in perila. Vsakdo je dobil, ko,!,;or je hotel. Tudi hrana je bila spočetka kar dobra. Nekaj dni zatem smo imeli prvi miting v Mirni. Komisar je govoril, da smo sedaj premagali Italijane in da nas čaka samo še boj z Nemčijo, potem pa pride popolna osvoboditev. Govoril je o veliki komunist, borbi za svobodo slovenskega naroda ... Takrat so se mi prvič odprle oči: med nami je bilo namreč tudi precej Italijanov, prav tistih, proti katerim je Osvolx>dilna fronta skozi dve leti v Ljubljani in po deželi oznanjala brezkompromisen boj pod geslom: »Borba proti okupatorju«. Skozi dve leti smo poslušali na vsakem oglu, v vsaki gostilni, po privatnih stanovanjih, po šolskih razredih vedno isto, že skoraj dolgočasno pesem: smrt okupatorju! Sedaj pa so jih sprejeli medse kot sebi enake! Ti, ki so nam bili dve leti okupatorji, naj bi se sedaj borili za svobodo slovenskega naroda. Mislila sem na beg Najbolj pa sem bila razočarana, ko sem zagledala med svojimi tovarišicaml badoljevske vlačuge. V Ljubljani so govorili, da jih bodo po »osvoboditvi« vse pob ili, ali pa ostrigli in poslali v Sibirijo. Sedaj pa so prav te ničvredne ženske imele največ besede. Kakor so se prej vlačile s polizanimi badoljevci. tako so zdaj prav prišle komunistom. Spoznala sem, da je bilo vse dosedanje bevskanje in preklinjanje vlačug samo podla igra Osvobodilne fronte, ker so bile vse te vlačuge prav od Osvobodilne fronte poslane k Italijanom, da z njimi vzpostavijo zveze in tako stvorijo trden most med OF in badoljevskim okupatorjem. Strašna je bila zavest, da me bo slovenski narod, čeprav sem šla z idealnim namenom zanj v borbo na zgrešeno pot, sodil z istimi merili in me prav tako zaničeval ter nekoč klical na odgovor, kot one, ki so poteptale dostojanstvo žene in se za ničvredne ideje javno prodajale. Zakričala bi takrat, Če bi mogla: prevarali ste me, vse je laž in hinavščinal Mislila sem na beg, a neka satanska sila, ki ima svoj vzrok v najstrahotnejšem nasilju, kar jih pomni človeštvo, me je zadržala. Iz dneva v dan smo hodili, hodili in zopet hodili! Kar čudno se mi je zdelo, če smo dva ali tri dni čepeli v istem kraju. Življenje je bilo vedno slabše, bolj in bolj so me jo loteval obup. Strahoviti so bili napori, ki smo jih morali prenašati. Do srede novembra smo 6pali na prostem ali pod kakim kozolcem. Zjutraj smo bili vedno do kože premočeni od megle in rose in mraz nam je šel do kosti, da se vse dopoldne nismo ogreli! Ko pa je bilo le premrzlo, so nam milostno dovolili, da smo se preselili v hiše. Zvečer smo nakradli nekaj otepov slame in polegli kar po tleh ali na klopi. Za izredno srečo smo imeli, če smo jedli dvakrat na dan. Bilo je to zjutraj in popoldne okrog petih. Zjutraj ponavadi na pol surove žgance, včasih kislo zelje in neza-beljen, neslan močnik. Zvečer pa kuhano vodo, ki so ji pravili »juha«, z nekaj krompirjevimi olupki. Včasih če smo imeli posebno srečo, smo v tej čorbi naleteli tudi na kak košček mesa. vendar to ni bila govedina ali kaj drugega, marveč meso laških mul in mezgov, ki so jih od časa do časa, ko so za vse drugo žo odpovedale, pripravili so nas. Vse skupaj je bilo neslano, nezabeljeno, okus pa takšen, da so se prenekaterikrat še prešiči zmrdovali nad takšno menažo. Obleka se nam je vedno bolj trgala, čevlji so nam razpadali, a nadomestila v takšni vojski, kjer so žrtve potrebne, seveda ni bilo. Tako se je zgodilo, da so marsikateri že kmalu v začetku hodili razcepani in bosi. i Večkrat smo se tudi spopadli, a vselej saimo z domobranci, razen enkrat, ko smo se morali boriti z Nemci, da zavarujemo umik štabu. Za ranjence se ni nihče zmenil. Naš bataljonski zdravnik je bil medicinec, ki je imel šele dva semestra za seboj. Bil je zelo strahopeten, poleg vsega pa še len in brez vsake zavesti odgovornosti do svojih ranjenih sotovarišev. Dobro se spominjam dneva, ko smo se spopadli v Stoj Dragi na Hrvatskem. Tepli smo se z Ustaši. V tem boju smo kot vedno poleg velikega števila mrtvih imeli tudi nekaj ranjenih. Zdravnik se je skrival nekje daleč za bojiščem. Ko so mu prinesli ranjenca, je strokovnjaško premo-tril rano, a obvezal in očistil je ni. Samo nekakšno umazano vato je zatlačil vanjo, seveda nerazkuženo in ga pustil, takšnega, kakršnega so prinesli. Ranjenec je v nekaj dneh umrl zaradi zastrupljenja. In takih primerov je bilo na sio in sto. Ranjenci so bili za narodno osvobodilno vojsko najhujši nebodisigatreba in vsak trenutek, ki bi ga kdor koli izgubljal z njimi, se jian je zdel največja polrata časa. Napor, beg, lakota, mraz in strah Komunisti so morali hoditi na stražo, v akcije, v patrulje in na rekviriranje. In to ob vsakem vremenu. Ne enkrat smo se vrnili v taborišče premočeni do kože. Bili smo trudni, prezebli, lačni, premočene obleke nismo imeli sušiti kje, če smo jim me »tovarišice« včasih oprale perilo, so morali mnogi od njih čakati brez vsega, da se je osušilo, ker jih je bilo zelo malo, ki so premogli dvojno perilo. Ker nam je ljudi vedno primanjkovalo, smo morali biti vedno isti na delu in tako skoraj brez počitka. Poleg vsega so nas neprestano napadali domobranci, bežali smo kot preganjana divjad, in se ]>o odhodu domobrancev spet vračali na- Narodni pionirji pošiljajo pozdrave Ljubljani Kljub slabemu vremenu so delavci vedno dobre volje in z veseljem opravljajo svoja dela- «— "- -■■T".-.-.-,.-.. .V Kmet iz Logatca 16 letni kmečki iant Kemik iz Ljubljane Trgovec iz Ljubljane zaj. Življenje se je pričelo znova. Vedno isto, vedno enolično, vsak trenutek pripravljeni, da zbežimo, brez toplega krova, brez ljubeče besede navajeni samo na kletev in najgnusnejše psovke. To je resnica o toliko opevanem življenju komunista, o njegovi sreči, o njegovih idealih, resnica, ki jo predstavljajo pojmi: napor — beg — lakota — mraz — iu strah! Prav zalo je bila razlika med komunistom in partijcem toliko bolj vidna. Niti resnični suženj ne živi v toliki suženjski odvisnosti od svojega gospodarja, kot živi komunist pod partijcem. Partijci so najhujši izsiljevalci, ki izrabljajo svojo krvavo moč v to, da uvajajo kot dokaz svobode, enakosti in bratstva najostrejšo cenzuro črk, govora, misli in naibolj zagrizeno uničevanje vsega, kar si je bil človek v teku zgodovine kot bitje s svobodno voljo in mišljenjem izgradil. Partijci so imeli povsod razpredene svoje vohunske mreže. Sami so se od navadnih komunistov docela razločevali. Vsa poveljujoča mesta so zasedli oni. Z eno besedo: prisvajali so si pravico do naroda! V smislu enakosti je štab jedel vedno posebej. Vse prašiče, ki so jih kradli kmetom pod izgovorom, da gre vse za potrebo državne vojske, so pospravili sami. Komunistom tudi košček ni prišel tega v roke. V boju so bili partijci vedno zadnji, na begu prvi. Tak je bil Partije vsemogočni ukaz! Partijec naj se drži v ozadju, bolje je, da pade sto ali tisoč drugih, kot eden izmed njih. Tudi vso obleko in obutev so si razdelili med seboj. Komandant in komisar sta bila tovariša samo na papirju. OF in komunistična partija sta eno Na mitingih so neprestano govorili, da smo Slovenci čisto poseben narod, ki da mora dobiti popolno svobodo in se otresti vseh predsodkov in zadržkov. Njih dejanja pa nazorno kažejo, kakšno je njihovo resnično mišljenje in prepričanje: svetovna internacionala. Jaz, ki sem komunistični raj občutila na lastni koži, lahko povem vsem, ki še nočejo ve.rjeti: Osvobodilna fronta in komunistična partija sta eno, njun cilj je osebna diktatura izbranega kroga ljudi nad brezpravno in suženjsko maso milijonskega človeštva! Prisilni mobiliziranec, in teh je v partizanstvu največ, za partijo ni človek. Je samo nepotrebno zlo, ki se da odlično uporabiti za topovsko hrano, da krije s svojo žrtvijo življenje svojim trinogom. Komunistka je sužnja v najkrutejšem pomenu besede. Njeno vlogo nam je komisar na nekem sestanku takole označil: »Tukaj ste zato, da zabavate tovariše!« Čas je, da to spoznate in zahtevam, da se po tem tudi ravnate. Če se bo katera izmed vas upirala, jo bomo znali k poslušnosti pripraviti tudi drugače, če treba, tudi z puško. To, glej, slovenska dekle in žena, je tista bajeslovna vloga slovenske žene v komunistični borbi za enakopravnost z možem. Sistem, ki zahteva od dekleta najlepše in najbolj vzvišeno, kar ima, to je čast, za svobodo svojega naroda, je najpodlejši i nnajkrutejši in ni vreden drugega, kot da ga zdrav narod izpljune in pohodi. Po vseh teh strahotah in razočaranjih sem spoznala, in dobro vem, ker sem sama to okusila, da je osvobodilna fronia samo ena izmed tisočerih krink mednarodnega boljševizma, ki ima svoj prestol v Moskvi,, svojega boga v Stalinu in svoje satanske svečenike po vsem svetu. Naš narod to dobro ve. Zato je ze takoj spočetka sprožil nezadržen plaz najhujšega odpora proti mednarodnemu komunističnemu zločinstvu in tudi proti vsem, ki danes bodi pri ms, bodi k,e drugje v svetu sklepajo prijateljstvo in brastvo z njim. Ta plaz našega narodnega odpora, nam je iz muk in trpljenja, iz joka in smrtnih krikov tisočev in tisočev po slovenski zemlji z mrtvaškega hlada Jelendola, Mozlja in Vel. Oso.lnika rodil domobranstvo, ki se je zarotilo, da ne bo odnehalo prej, dokler ne bo zadnji boljševiški plačanec ali pa njegov po magač, naj bo v domovini ali izven nje položil pred narod obračun za vse svoje delo v teh letih strahote. Obsojam Osvobodilno fronto Obsojam osvobodilno fronto in vse komuniste, ker so pljunili na svoj narod, kor so s svojimi podlimi in ničvrednimi dejanji dokazali, da so suženske duše, ki ne poznajo svobode, ker so hoteli zanesti dvome v dušo naroda, ki je odločen do poslednje kaplje krvi braniti to, kar mu gre po božjih in človeških postavah. Rojaki in rojakinje! Ne dopustimo, da bi se pokvarjenost, ki jo je komunizem zanesel k nam v prerazličnih oblikah še naprej pasla med našim narodom! Sestre! Očuvajmo svojemu narodu pravico in poštenje. Delajmo tako, da bomo prero-dili vse narodne tokove, da se bodo zlili v eno skupno duhovno slovensko vsena-rodno gibanje, ki bo vodilo tudi v bodočnosti v skupnem delu in skupnih naporih vse Slovence in Slovenke. Vemo, da se borimo za veliko stvar. Vemo tudi in to nam priča zgodovina, da so velike stvari imele vsekdar tudi največje nasprotnike. Vemo pa tudi, da je prav zaradi nepopustljivosli in svetega prepričanja v božjo pomoč, ki se nam je že tolikokrat očitno izkazala, naše delo pošteno, idealno in slovensko. Naj nas ne motijo klevete, ki so komunistično orožje. naj nas ne molijo laži, ki jih trosijo med narod tisti, katerim je vse kaj drugega pri srcu, kot pa sreča in blagoslov domovine.^ Zmagali bomo, ker z vso mlado dušo in vsem srcem verujemo v Boga, narod in domovino! Kličem v tem trenutku vso slovensko mladino, da prisluhne besedam razočarane, n danes srečne svoje sestre, ki je kot nekoč, tudi zdaj pripravljena storiti vse za mir in srečo naše zemlje. Kličem vas mlade, da strnete svoje sile, da niti zn las ne odnehate v boju, ki ste ga začeli, da če treba žrtvujete vse. tudi sami sebe, vse za našo veliko in sveto, vseslovensko domobransko idejol Bratje naši-domQbranci! Stojte trdno na okopih, me vaše sestre smo z vami vsak trenutek in vsako uro! Slovenska mladina je dvignila svojo desnico k prisegi zarote kot mlado slovensko domobranstvo, da hoče s povezanostjo vseh svojih zdravih sjl jkkI vodstvom svojega očeta Rupnika storiti vse, da narodu iz krvi in groze spet zašije sonce dela in plodnega ustvarjanja. Zato bomo mi kovači kovali trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan,, da vslane, plane kladivar kladivar silni iz nos,.. V boj do zmnge, za dokončno uresničenje velike, vsenarodne ■ slovenske domobransko idejo z vero v Boga, nnrod ia domovino! Napredne sile v družbi Napredek je že dolga desetletja, lahko bi dejali, cela stoletja, geslo dobe. Težko, da se kdo, ki dela v javnem | življenju, česa bolj boji, kot očitkov • zaostalosti, konservativnosti ali reak-cionarnosti. Toda besede dobivajo v različnih časih različno, mnogokrat nasprotujočo si vsebino. Prav tano ljudje različnih nazorov uporabljajo iste besede, poudarjajo ista gesla, z njimi često označujejo pojme, ki so si v diametralnem nasprotju. To se je zgodilo z geslom napredka. Bil je čas, ko je svobodomiselstvo prevladovalo v evropskem družabnem in kulturnem življenju; v tem času cvetočega liberalizma so se proglašali za napredne svobodomisleci ter so — zelo neliberalno — ozmerjali z nazad: njakom in mračnjakom vsakogar, ki je nasprotoval liberalizmu. Za napredno državno ureditev je veljala tista, ki je bila v njej izvedena ločitev Cerkve in države ter je v njej bila Cerkev prikrajšana za svoje osnovne pravice. Za napredno znanost je veljala tista znanost, ki je prekoračila svoje meje in je hotela reševati vprašanja s področja filozofije in vere. Za napredno umetnost je veljala umetnost, ki se ni ozirala na zakone nravnosti in vere. Klasična doba liberalizma pa je kmalu prešla. Prišel je njegov naslednik, komunizem. Prevzel je od liberalizma mržnjo do vere, drugače pa se je postavil proti njemu. Pojem napredka se je spremenil. Tudi komunisti so proglašali Cerkev za reakcionarno silo v družbi in katoličane za mračnjake. A k reakcionarnim tokovom, kot idejam, ki so jih razglasili za preživele, so prišteli tudi liberalizem. Za napredno urejeno družbo so komunisti razglasili kolektivno, brezrazredno in brezbožno družbo. Za napredno znanost imajo tisto znanost, ki služi komunizmu, zato so v Sovjetski zvezi zatrli vsako drugo znanost. Napredna umetnost je po komunističnih nazorih tista umetnost, ki jim lahko služi za sredstvo pri širjenju komunizma in ustvarjanju kolektivne družbe. Edina napredna, absolutno veljavna filozofija za komuniste je dialektični materializem. Cisto razumljivo je po vsem tem, da se zdijo komunistom napredne le tiste družabne sile, ki vodijo v komunistično uredbo družbe, pred njo pa še v komunistično revolucijo, ki je neogiben pogoj za nastop komunizma. Pregresivne sile in revolucionarne sile, to je v komunističnem jiojmovanju ena in ista stvar. Zanimivo je, da se je komunistično pojmovanje o rešilnosti revolucije — ki je v neki meri tudi liberalno pojmovanje —, precej razširilo tudi med ljudmi, ki so sicer komunizmu nasprotni. Mnogi mislijo, da jo večina revolucij, če že ne prav vsaka, v službi napredka. Toda mi vemo. da so revolucije vedno zvezane s pokolji in zločini, da uničujejo stvari, ki jih je treba spet desetletja graditi; če bi torej tudi prinesle v kakšni stvari napredek, je kri, ki jo preljjejo, in gorje, ki ga povzročijo, previsoka cena za tak napredek. Predvsem pa vemo, da nobeno delo za napredek ne sme prekoračiti meje morale, ker pridobitev gospodarskih, političnih in kulturnih dobrin, do katerih so prišli narodi po nemoralni poti, ne more prinesti sreče in torej ni napredek v pravem pomenu besede. Kaj je prav za prav napredek/ V tej stvari si morejo biti edini le pripadniki istega svetovnega nazora. Kajti napredek v družbi meri vsakdo po idealu, ki si ga je ustvaril o družabni ureditvi. Ideal pa si je zamislil vsak na temelju svojega svetovnega nazora. Ker imajo svobodomisleci in komunisti svetovni nazor, ki katoliškemu v osnovah nasprotuje, zato je tudi njihov pojem napredka v bistvu nasproten katoliškemu. ...... , , Ne sme nas torej motiti, ce katoličane nasprotniki katolicizma razglašajo za nazadnjake, kadar katoličani delajo za zmago in uveljavljanje resnice. to je za katoličane celo dobro znamenje. Ko bi nas nasprotniki proglašali za napredne v svojem smislu, bi bila to za nas slaba pohvala. To bi namreč pomenilo, da delamo za ideale nasprotnikov, da smo prevzeli od nasprotnikov pojem napredka, ki ni napredek, marveč (poguba za družbo. Zadelo bi nas prekletstvo, ki ga je izrekel Pij IX. v Svllabu nad onimi, ki hočejo, da bi se Cerkev prilagodila takemu 1'aži-napredku. Katoličani imamo svojo zamisel o ureditvi družbe. Ta zamisel temelji na naravni pameti, na božjem razodetju in na smernicah cerkvenega učitelj-stva. Ta zamisel je edino prava, kdor ji nasprotuje, ovira resnični napredek družbe; kdor jo pomaga uresničevati, dela za pravi napredek. Zato smo zavedni katoličani, zato je Cerkev prva napredna sila v družbi. Čim večja beda, toliko večja je dolžnost vseh, ki morejo pomagati, da pomagajo. Iz Gorice Deček ranjen pri eksploziji. Otroci so nekje našli granato in so jo hoteli odpreti, kar jim je tudi uspelo, seveda s posledicami. K sreči so drobci ranili po obrazu le enega, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. Zaplenjeno blago. Gospodarska policija je v stanovanju nekega trgovca s tekstilnim blagom našla pod podom tekstilno blago v precejšnji vrednosti: 1093 komadov volnenega perila, 2934 parov ženskih nogavic, 218 parov usnjatih rokavic, vojaške odeje, usnjate pasove, sukanec in še več drugih stvari. Prav tako je gospodarska policija našla v neki garaži 1300 litrov bencina in 300 litrov nafte, kar ni bilo prijavljeno, in je vse to lajglenila, , .. . ------• ----- Ob petdesetletnici »Katoliškega društva za delavke" L. 1892. si je vredno zapomniti v verski, kulturni in ekonomski zgodovini Slovencev. Zakaj? To leto je dokončal dr. Junez Ev. Krek svoj bogoslovni doktorat na Dunaju in se |h>-vrnil v domovino. Najprej je bil kratke tri mesece kaplan v Ribnici, potem stolni vikur v Ljubljani, profesor sociologije in modroslovja. Kot vikar je začel delovati na vseh poljih: kot časnikar, kot organizator delavcev, delavk in dijakov. L. 1894. 16. decembru je osnoval »Katoliško društvo za delavke«, ki se je |>o svetovni vojni razširilo v »Krekovo prosveto«. Zdaj torej obhajamo petdesetletnico, kar je začelo »Katoliško društvo zu delavke« delovati. Iz zapisnikov posnemamo: V dvorani nu Žabjaku št. 8 se je zbralo nedeljo 16. decembra 1894 okoli =500 delavk, največ i/, tobačne tovarne. Šentjakobski župnik Janez Rozman je bil že naprej naprošen za predsednika. Ta je shod pričel, pozdravil vse nu-vzočne, poudaril potrebo takega društvu in priporočal slogo in mir med članicami. Pri volitvi je bil župnik Rozman soglasno izvoljen za predsednika, za podpredsednika pa stolni vikar Matija Mrak. Prihodnji dan se je ves odbor konstituiral. Za tajnico jc bila izbrana Jožica Srakar, za blagaj-ničarko Marija Belič, za voditeljico pa Muri jt Krivec. Določilo se je, da bo društvo gojilo družabnost, vsako nedeljo in vsak praznik popoldne ali zvečer bo predavanje, kjer se bosta vrstila predsednik in podpredsednik ali kak drug od njiju naprošen govornik. Ustanovi se pevski krožek. Pouk jire-vzuine šolski ravnatelj Leopold Belar; šivalni tečaj bosta vodili Marijo Zupan in Marija Koinan. Pozneje je še dr. J. Ev. Krek predlagal ustanovitev kuharskega tečaja. Predlog se je sprejel, toda zaradi pomanjkanja prostora se je izvršitev preložila poznejši ... ,ii Ustanovila sta se tudi igralski krožek in podporni krožek za podporo bolnih in ubožnih članic. Sklenili so tudi, du bodo vsako leto obhajale duhovne vaje. Izleti sc bodo vršili vsu-ko leto vsaj enkrat. Tako se je društvo z velikim navdušenjem pričelo in članice so bile zelo zadovoljne. , , Ko je 17. okt. 1897 vzel podpr. Matija Mrak slovo in se preselil kot župnik na Boh. Belo, je bil za naslednika izvoljen stolni vikar Luka Smolnikar, ki se je z vnemo lotil svojega dela. . , lludi potres 1. 1895 je društveno delo zavrl zu nekoliko.mesecev, ker je bilo treba dvorano popraviti. Nato pa je bila dvorana odpovedana. Na predsednikovo prošnjo j)u je bilu zopet dovoljena. Društveno delo se je zopet v redu pričelo in lepo napredovalo. V veliko žalost je 17. junija 1899 umrl društveni pevovodja Leopold Bclar, ki je vodil petje brezplačno. Za njim je vodit petje Franc Ferjančič, semeniški pod-ravnatel j, dokler ni odšel za župnika v Mavčiče. Po odstopu tajnice Josipe Srakar je prevzela to mesto Marija Aljančič in za njo Terezija Ferjan. Da bi se društvcnice navadile varčevanja, se je uvedla »Čebelica«, ki je prav dobro uspevala. I Tako je »Katoliško društvo za delavke« do prve svetovne vojne mirno, veselo in uspešno delovalo. Vmes je s smrtjo izgubilo svojega prvega predsednika jirelatu Jan. Rozmana (21. 8. 1909), ki je bil res prava duša društvu. Po njegovi smrti je bilo društvu zo- pet dvorana odpovedana, zato se jc jireselilo v »Ljudski dom«. Za predsednika je bil izvoljen urednik l'r. Krtine. L. 19i7. pa se je preselil v boljšo domovino društveni ustanovitelj dr. Jan. Ev. Krek. Njemu v spomin se je j>o Limbarsko goro, v Radovljico, tnko du so si članice lahko ogledule razne le-pe kraje naše domovine. V dolgi društveni dobi sc je zgodilo seveda mnogo osebnih sprememb. Umrla je prvu društvena predsednica hv. Krek. iN j emu v spomin se je po |M ......»■•- ,, vojni društvo preosnovalo in po njem Marija Krivec I. 1924 Druga Asič Jo- .... t i ........ :........I'., c\.i>t,,i/m vnim imenovalo »Krekova prosveta«. Tcda nji predsednik stolni vikar Franc Zu-bret in podpredsednik stolni vikar Matija Škrbec sta društvo ]>o vojni na novo oživila in združila tri veje v eno deblo, namreč zvezo delavk, zvezo služkinj in zvezo uradnic in trgovskih nastavi jenk. Pri teui je bilo seveda treba staro ime spremeniti in tako je nastala »Krekova prosveta«. Imenovana stu pridobila društvu tudi nove prostore v Alojzijevišču, ki so bili zu društvo zelo primerni. L. 1922. je bil za predsednika izvo-njen msgr. Viktor Stcska, za posa-mezne zveze pa: za delavsko zvezo msgr. dr. Jos. Dcbevec, za zvezo služkinj vikar Franc Koretič, za uradniško J. Vindišur. Tudi v tej dobi je društvo v redu poslovalo. Vsako nedeljo in vsak praznik je bilo predavanje ali pa igra. Predavali so kakor tudi žc prej: Andrej Plečnik, Fr. Bevk, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Krek, Viktor Stcska, dr. Gregor Pečjak, Janez Smrekar, Ignacij Nudrnh, dr. Potočnik, dr. Pire, Vinko Zor, prof. Mlakar, dr. Zo-mjen, Fr. Gnbrovšek, dr. Debevcci.dr. Z veseljem so ilruštvenice gojile igre: Jeza nad petelinom, Junaška deklica. Tri tete in nobena nečakinja. Na Marijinem srcu, Magda, Strast vo- sipa se je omožila. Po svetovni vojni je bila izvoljena zn predsednico Pečan Frančišku, potem Kranjc Marija, 1 lajne Frančiška, Rakovec Marija. Pri posameznih zvc/.nh so bile voditeljice: Videmšok Luni, Videmšek Pavla, tajnica Vida Mušič, blaga,juičurkn Ivanka Ogrin. Kot članice so se odlikovale z marljivim delovanjem: Klepec Marija, Simončič Marija, Srakar Ana. Srakar Frančiška, Marija Ovijač, Bučar Rezka, sestri Grilovi in mnogo drugih. Pevski odsek je po odhodu g. Fr. Ferjančiča vodil |>roi. Anžič. L. 1951 je zadel društvo hud udarec, ker je vlada razpustila vsa katoliška društvu brez vzroka. Društvo je prosilo za potrditev novega društva z enakim namenom, toda z drugim imenom: Bogomila. To je bilo sicer dovoljeno, toda zaradi zagreti jenosti ni moglo več tako oživeti, kakor poprej. Prišel pa je še hujši udarec: Društvu je bil jirostor odpovedan in novega v celi Ljubljani ni bilo mogoče več dobiti. Večna škoda! Vsu leta je društvo delovalo zelo idealno. Nikoli ni bilo nobene pritožbe niti proti društvu, niti proti |>osn-meznim članicam. In to nekaj pomeni! Or. Jan. Ev. Kres je kot državni poslanec v zbornici izrekel najlepšo po- < li" v" proj >a st',"Ne v ese i i "se z m a ge brez | hvalo, češ, v tobačni tovarni, ki prej boja. Visok obisk. Gospodična Meri, ni bila nn Sv. Filomena i. dr. G. vikar Zabret jc izdal: »Nedeljske ure na društvenih odrih« in je ves dobiček daroval društvu. Izleti so se ponavljali leto za letom v razne kruje, n. pr. na Žalostno goro, n« Brezje, na Šmarno goro, na Bled, v Št. Vid na Dol., na Rožnik, na Ko|>unj, v Crngrob, v Škofjo Loko, na šent Jošt, nu Dobrovo, na Kuni, nu ......... posebno dobrem glasil, so se razmere po društvenem vplivu tnko spremenile, da zdaj v prostem času delavke prepevajo Marijine jicsnii. Ko se danes spominjamo potdeset-lctnice ustanovitve tega društva, moramo zahvaliti dr. Jan. Ev. Kreka za ustanovitev, vse predsednike, vodite i.jice in članice za trud in delo, naj bolj pa Boga za blagoslov ves čas društvenega obstoja. V. S, Drobne s Primorskega Po Lokavcu pri Cepovanu se klati do- | zije Cukove ter Ozbič Frančiške, ki so mačin Sočan, ki stresa okrog svoje laži. | jih komunisti preteklo zimo odpelja i od Domačini mu seveda ne verjamejo, saj f doma in ubili v Zadlogu. One so hitro so se že dostikrat prepričali, da je vse kar tolovaji povedo, sama laž, njihovo kruto nasilje pa sami hudo občutijo na svoji koži. Na nekem mitingu je Sočan dejal: »Ker smo pred nekaj tedni osvobodili 30 domačij, bo Lokavec z zlatimi črkami zapisan v zgodovini.« Pa se je oglasila neka ženica: »Polovico ste ga žo zapisali, pa ne z zlatimi črkami, temveč z ognjem. Poskrbeli boste najbrž, da boste na enak način zaj>isali tudi drugo jx>-lovico.« Sočan naj bi že vendar enkrat prepustil Lokovčanom, da bi sami pisali svojo zgodovino, sam pa naj bi si poskrbel primerno delo, ne pa izkoriščal sad žuljev težko preizkušenega kmeta. Pred dnevi je patrola veharških domobrancev, ki se je napotila v Zadlog pri Črnem vrhu, prijela kurirko Pavlo Tratnik, j>° domače Trncovo iz Idrijske Bele. Pri njej so našli pošto, ki je bila namenjena v Godovič. Po njeni izpovedi so prijeli potem tudi Marijo MarklS in Ozbičevo. Ni dolgo, kar je Markičeva rekla, da je »beli« ne bodo ulovili. Sicer pa menda ne bo tako hudo, če se bo tudi ona malo žrtvovala, ko je vedno govorila, da žrtve morajo biti. Trem. »tovariši cam« je gotovo znana usoda nedolžnih žrtev iz Lomov, in sicer Marije in Tere- razširile vest, da so jih odpeljali v »o svol>ojeno ozemlje«. Domačini pa so kaj kmalu zvedeli, kaj j)ojmiijejo komunisti jx»d besedo »osvobojeno ozemlje«. Iz Trsta Šolski izpiti. V torek ia decembra eo se začeli šolski izpiti na vseh humanističnih, tehničnih, realnih in strokovnih šolah v Trstu in v pokrajini. 27. decembra pa se bodo začeli zrelostni in zuviš-ni izpiti. Roparski napad na cesti. 87 letnega bolniškega strežnika so neznanci napadli na vogalu ulice Rlsmoudo in ulico Nizza. Udarili so ga po davi s kamnom, zavezanim v žepni robec. Obležal je nezavesten na cesti in ko se je v bolnišnici zavedel 'e spoznal, da je izginila njegova listnica z 19.000 lirami. Nesreče. V ulici Bosro je avtomobil lodrl 43 letno Ivano l*regclj, stanujočo v rotijevi ulici 21, in 75 letno Julijo Lisjak iz ulice Fornace št. 13. Medtem ko je dobila Pregljeva težjo poškodbo na glavi, je Lisjakovn dobila le manjšo rano na čelu. — Čuvaj v galerijskem zaklonišču Josip Orlič je padel z zidu in si poškodoval nogo. — (»letna Ana Sivojič, stanujoča v ulici Donota št. 27. je sjiodrsni-la in si pri padcu zlomila desno roko v komolcu. — Bolničarka Katarina Puglieso iz ulice sv. Mavricija št. 14, je tako ne-irečno padla, da si je zlomila desno nogo .• gležnju. — 30 letnega Marcela Vičiča iz ulice Sedmih vodnjakov št. Sti je napadel pes in ga močno ugriznil v roko. — V pristanišču si jc pri delu poškodoval nogo 38 letni Peter štete iz ulice Cologua št. 31. — V bližini doma so neznanci napadli 41 letnega kuhana Marija Placerja iz ulice Pondarez št. 5 in ga močno pobili |K> glavi, lako da je moral iskali pomoči v bolnlSnici. — Ko se je vračal z dela 55 letni Feliks Celant, jo v bližini Skednja zdrsnil in si pri padcu j>oškodo-val glavo ter desno roko. — 38 letni delavec Natale Bembi je hotel zlesti na tovorni avtomobil, pn je zgrešil stopnico in padel tako nesrečno, da si jo zlomil nogo v stegnu in dobil še druge lažje poškodbe. — V Battistijevi ulici je bil zaposlen pri zidarskem delu 68 letni Giller S|>iri-ridion. Prišlo mu je slalK) in je padel s tretjega nadstropja nn nižje postavljeni oder ter si pri tem težko (»oškodoval lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa dvomijo nad njegovim ozdravljenjem. Namizno-teniiki odbor Namlzno-tcnlškl odbor poziva vso igral-co namiznega tenisu, ki so hočejo letos tirio-loiovuti vožbanja v namiznem tenisu, ila so prijavijo jutri, v četrtek in v petok oh 15 v dvorani Akademskega domn nn Miklošičevi cesti .1. 1.4totja so pozivajo tudi vsi oni. ki so pripravljeni pomagali liri zatemnitvenih delili dvorane, tako da bo možno otvoriti dvorano za Igranje v soboto ob 15. Treningi vsak dan od soboto naprej od 14 do 20. — Sklicujem sejo delegatov klubov za četrtek ob 15 v dvorani doma. — Načelnik. Umetnost v službi Cerkve Znano nam je vzvišeno gledanje našega liberalnega izobruženstva na Cerkev. Izobraženi so in znto znajo lepo govoriti o pomenu Cerkve: očetovsko presodijo Cerkev kot dobro ustanovo. Mnogo je storil« za človeštvo in tnko imenovane človečnn-ske ideje, koristila je znanosti, širila izobrazbo, pospeševala umetnost. Zdi se jim, da ima skornj pravico do obstanku. Vidijo tudi, da se je mnogi oklepajo kot rešne poti, pa jim to blagohotno dovoljujejo. Zgrešen nazor o Cerkvi, ki vidi v njej samo naravno stran, božja pa mu je skrita. Hodijo v cerkev k božji službi, pa so čudno nedosled- Dobra roka - Med tiste plemenite lastnosti, ki so nekdaj bile blagoslov našemu kmečkemu podeželju, moramo prištevati tudi radodarnost krščanskih kmečkih go-spodarjev in gospodinj. Sicer je res, da so stiskači in skopuhi tudi nekdaj bili med nami, vendar so taki bili le redki, ki so potem še dolge rodove ostali potomcem svarilen vzgled. iNajsi je tak skopuh bil še tako bogat, z njim vred je izginila tudi njegova bo-gatija ter se sesula, da od nje ni ostalo drugega kakor slab s|)omin. Trdne krščanske kmetije pa so po slovenski zemlji slovele j>o svoji ra-dodarnosti vsem, ki so bili v stiski in potrebi. To je spadalo k podedovanemu narodnemu izročilu, ki mu ni smel postati nezvest nihče, ki je hotel ohraniti na svoji hiši svetal spomin svojih prednikov. V hiše, ki so najbolj držale to podedovano izročilo, so se vsekdar brez strahu zatekali vsi, ki so potrebovali kakršne koli pomoči. V taki hiši je bil berač vedno dobrodošel gost, prav kakor je bil dobrodošel vsakteri tujec, ki ga je daljna pot zanesla mimo take domačije. »Bog bodi zahvnljen, da nam je dal pridelati toliko, da vam lahko damo,« so govorile gospodinje takih domov, ko so siromaku postregle z boljšim I ali slabšim obedom, kakor je pač na-I neslo. — »Kar smo kdaj kakemu potrebnemu dali, tistega' naša hiša še nikoli ni pogrešala, ker nam je Bog vse v obilni meri povrnil!« so učile matere svoje otroke, ko je tujec s prejetim darom odhajal od hiše. taki domovi so bili prnv.e trdnjave krščanskega idealizma, ki se jc kazal no samo ob večernih molitvah doma, nc le ob nedeljah in praznikih v cerkvi, marveč zlasti v dejanju in resnici. V takih hišah niso molili zlatega teleta, kakor v hišah,skopuhov, stiska-čev in oderuhov, ki se jih je izogibala vsa soseska, razen tistih, ki so padli v njihove kremplje. Medtem ko so te in take hiše bile kotišče grdega materializma, kakor bi to dandanes rekli, so bile one nekako svetišče krščanskega življenjskega idealizma. Zal je tega zadnja leta tudi v našem podeželju vedno bolj zmanjkovalo in vedno redkejše so postajale tiste vasi in tiste hiše, kjer so ljudje »za božji Ion Bogu jiosojali«, ko so potrebnim dajali od tistega, kar jim je rodila zemlja, od Boga blagoslovljena. Vidim v duhu še marsikako staro mater iz nekdanjih dni, ki je po obedu svoje družine, prcpnsnna z belim predpasnikom, nosila kaj boljšega kakemu zapuščenemu bolniku, siromaku uli zapuščenim otrokom, ki so kje v kaki bajti čakali njenih dobrih rok. Jo mi je tako močno ostalo v mojem spominu, dn zdaj vsakokrat, kadar koli slišim besedico o »dobri roki«, precej in sam od sebe. mislim na tiste pod belim predpasnikom skrite roke, ki so po kočah nosile božje duri. In te zgarnne »dobre roke«, ki so čez dan pridno delale, zvečer jia so vse utrujene sklepale v molitvi »daj nam danes naš vsakdanji kruli«, so trosile blagoslov na vso domačijo in ves njen rod. Tako živo je bilo to krščansko življenje in mišljenje v tistih dušah, da so še bolj ko z molitvijo z dobrimi deli hotele od Boga kar izsiliti blagoslova otrokom in potomccm, da bi jih Gospod obiluo blagoslovil na duši iu telesu. Za rodove daleč naprej so prosile take roke, kakor so od svojega dajale tudi za rodove, ki so minili in odšli, pa so vendarle v rodovini bili še zmeraj živi, ki so za nje molili in dobra dela delali. To je bila bistvena poteza starih Slovencev, ki jo dandanes opisujemo le še kot zanimivo narodno šego. Ze pred 250 leti je Valvazor popisoval, kako so naši stari dedje za praznik vernih duš pekli »prešce«. To so bili večji ali manjši hlebčki kruha, ki jih je za tisti dan vsqka kmečka hiša na-pekla cele koše, da jc z njimi obdarjala berače in druge siromake, da bi bolj goreče molili za duše v vieah, zlasti pa za duše rajnih te rodovine. To storiti je bila dolžna vsaka kmečka hiša, ki je tistega dne tudi domačim siromakom, zlasti pa tistim manj premožnim sosedom, ki so hodili pomagat delat, naklonila kaj boljšega od svojega pridelka — za dueš v vicah. Skromno je živel nekdanji slovenski kmet. Ni bil ne razsi|>en ne lahkomiseln, saj mu je denarja navadno jiičlo hodilo v hišo. Ampak za take nn-meno je imel noč in dan odprte roke. Skromno je živel in trdo delal, da bi 'maoiuojod (ijsnduz osdoj os oftgnuiop kakor pa jo je prejel od prednikov. Nikoli ni govoričil, češ »to j f moje«, marveč je o svojem gruntu in domačiji vedel povedati lc: »To je naše«. To je tista velika misel, da so rodovi ta dom gradili in dn ga zn rodove naprej velju hraniti. V tem idealizmu je da jal od tega »našega« v obilni meri le siromakom, da je tako Bogu posojal in s tem prosil blagoslova rodovini s svojimi — dobrimi rokami. ni. Povsod iščejo samo naravnih koristi. Estetsko uživajo v lepili cerkvah, izbirčno iščejo vedno novih zanimivosti. Uživajo ob lepi glasbi in lepem petju. Cerkev jim je gledišče nli kino. Če jim ne nudi užitkov, sploh ne gredo k božji službi. Ne gredo v cerkev k maši, ampak gledat ceremonije iu poslu-šut glasbo. Cerkev sc zanima zn znanost, kulturo in umetnost, vse je postavila v božjo službo. Vse naj bi bilo sredstvo, da bi se človek laže dvigal k Bogu. Posvetni človek pa vidi samo sredstva, 111 tn so mu v namen. Po sredstvih, ki jih uporablja Cerkev, presoja Cerkev samo. Knkor hitro Cerkev ne more tekmovati s koncertnimi in gledališkimi dvoranami, sc. jim žc zdi zasturcla. »Mnr nimate domov, da bi jedli in pili?« vprašuje sveti Pavel. Še v cerkvi bi premnogi radi uživali, tla bi jim bilo vse bolj v razvedrilo in krntkočasje. Vse, kar Cerkev upo-rublja, ima namen, da dviga duše. Z umetnostjo in glasbo hoče Cerkev oplemenititi človeške duše, da bi mogle spoznati, kar jc najlepše in nnj plemenitejše — Bog. Vse je en sam klic: »Kvišku srca.« Lepota cerkve in bogoslužja naj bi ganila ljudi, da bi z veseljem odgovarjali: »Imamo jili pri Gospodu.« Cerkev nas uči, da moremo vsako stvar porabiti v božjo čast. Vsaka stvar nas mora dvigati k Bogu. Tega božjega glodanja nam manjka. Nikdar namreč ne bomo zadovoljni s Cerkvijo, če bomo iskali lo naravnih dobičkov. Neizmerno pa bo naše veselje, če nam bo v vsem govoril Bog. Vse najlepše moramo dati Bogu. 'Učimo se tega pri Cerkvi. Umetnost, ki jo uporablja Cerkev, ni zato, da bi ob njej ljudje samo uživali. Prav je, da nas veseli lepo bogoslužje in glasba, toda to ne sme bit-i naš namen. Prazno jc takšno obiskovanje ccrkcV. Niti pri sveti maši nisi bil veljavno, če bi šel samo iz takšnih namenov v nedeljo v ccrkev. Izrodili so se pojmi o umetnosti zaradi uživanjažcljnosti, Cerkev ohranja pravo s|>oznnnje. Umetnosti pravo mesto, Bogu — prvo. Ob lepoti mora duša rasti. Lepota duše časti Boga in Bog hrepeni p® tej lepoti neskončno bolj kot p« hvali mrtvih stvari. Nu na prošnfa Ljubljančanom i Te dni so se začeli oglašati nabiralci in nabiralke Zimske pomoči pri posameznih strankah v mestu in bodo potrkali na vrata vseh stanovanj v mestu. Prosimo Vns vse, posebno imovltejše. ki ste po svojem položaju v stanju, da globlje sežete v žep, ne zavračajte teh prošenj, sprejmite jih radovoljno ter dodajte svojemu, morebiti že danemu prispevku še primeren dodatek, ki ustreza Vnšim razmeram in Vaši vesti. Prosimo Vas pa tudi za blagovne prispevke, predvsem za oblačilne pred-mete kot obleko, čevlje, perilo itd. Preiščite zato svoje shrambe, omare in skrinje, preglejte tudi podstrešja. Gotovo boste našli še kaka oblačila ali obutev, ki Vam je odveč, ki jih pa tako željno pričakuje Vaš rojak, ki raztrgan in bos zmrzuje in brez upa zre v bodočnost. Pokažite svoje usmiljenje do sorojaka, rešimo ga bolezni in propasti, ker bomo s tem rešili j«arsi-katerega člana našega naroda. Zavedajmo se, da je naš narod v tej vojni vihri žrtvoval že veliko preveč slovenskih življenj. Ne more se šteti za dobrega Slovenca, kdor odreče pomoč bratom in sestram, ki trpijo pomanjkanje. ZIMSKA POMOČ. Berite, če ne veste, kaj bi darovali »Stoj, nekaj novega!« Kakor da bi lako govorila, me je ustavila lepo preurejena izložba trgovine prod Figovcem. Svilena slovenska trobojnica se vije po dnu izložbe in ovija zelene rože, pred zastavo in ob njej pa je razstavljeno nekaj predmetov, ki so jih dobri ljudje darovali Zimski pomoči, ki v teh dneh z vsemi močmi zbira podpore za naše revne rojake. Ze izložba pove vse, kaj ta zbirališča za božične darove najrajši sprejemajo: v desnem kotu leži dobro ohranjen klobuk, ob njem nove nogavice, na levi čaka novega revnega lastnika topla zimska jopica; ob vsakem predmetu leži okrogel rdeč listič z napisom: »Hvala, pomagal si revežu.« Takih zbirališč za božične darove našim najrevnejšim je v Ljubljani kar 21. Ta zbirališča so začela poslovati 7. decembra, darovi pa so pričeli dotekati šele po Marijinem prazniku. Ta zbirališča imajo dvojen namen: da zbirajo darove, ki jih ljudje prinesejo v zbirališče, m drugič, da zbirajo darove, ki jih dobe številne dijaške skupine, ki hodijo v teh dneh od hiše do hiše in prosijo usmiljenja zn revne rojake.. Zanimivo je opazovati, kaj ljudje najrajši nosijo v ta zbirališča. Največ prineso seveda denarja. Hvaležni zbiralci vse zapišejo, ko pa zberejo dovolj veliko vsolo, jo oddajo glavnemu zbirališču. Še bolj kakor denarja so zbiralci veseli blagovnih predmetov. Gotovo je. da v današnjih dneh • vsakdo laže pogreša vsoto denarja, kakor pa razno blago, ki ga je v teh časih mogoče dobiti le na nabavnice. Vendar se morajo vsi zavedati, da bo Zimska pomoč imela pri nakupovatnju blagovnih predmetov prav tako težave kakor posamezniki. Zato pa zbiralci prosijo, da bi ljudje darovali fini več Masovnih predmetov, kajti tako bodo revežem najbolj pomagali. Če pregleduješ skladišče darovanih predmetov,' vidiš, da ljudje darujejo veliko oblačilnih predmetov, mnogi si pri-trgajo celo živež. Tako je opaziti na po- licah v vrečicah grah, riž, makarone, karkoli je pač kdo mogel žrtvovati. Ljudje mislijo na vse potrebo naših be-guucc-v iu izgnancev. Zato so nekateri darovali celo igrače. Med zbranimi darovi je mnogo čevljev, copat, jopičev, nekateri so darovali kar cele ženske in moške obleke. Zanimalo nte je tudi, kaj že imajo v glavni zbiralnici na Aleksandrovi cesti. Tudi tam so izložbo lepo okrasili. V levem kotu sloji novi doprsni kip generala Rupnika. ki ga je napravil kipar Gorše. Z vrha izlozbe se tudi tu spušča do dna slovenska zastava. Smrekovo drevesce, posejano z belo vato, vabi mimo gredoče, da prebero napis, iz katerega je razvidno, da je tukaj glavna zbiralnica darov božične akcije. Kaj vse so že tukaj zbrali? Ob levi steni leži cel kup novih zimskih nogavic, takoj zraven je cela vrsta najrazličnejših letenskih in zimskih čevljev, copat in drugega. Na policah so razstavljene raznovrstne igrače, spodnja in zgornja obleka, na obešalnikih pa vise darovane obleke. Kako požrtvovalni so ljudje pri darovanju za reveže! Nek darovalec je prinesel dva kilograma masti za revne rojake. Tu se vidi, kako iznajdljivi so ljudje: v zbiralnici sem opazii celo slekla za naočnice, ki jih je v tem času tako težko kupiti. V zbirališče so ljudje prinesli cel kup šolskih in pripovednih knjig. Tako živa je zbirka blagovnih predmetov, ki so jih doslej darovali usmiljeni ljudje. Pripomnili pa moramo, da je bilo vse to nabrano le na dveh zbiralnicah. Če se bodo vsi poklicani ljudje tako odzvali vabilu božične akcije, kakor so se dosedanji darovalci, bo Zimski pomoči bogalo poplačan njen trud, revni rojaki pa bodo dobili tako potrebno obleko in obutev. Zalo zberimo vse svoje moči in sredstva, da l>omo mogli čim več darovali, ko nas bodo v prihodnjih dneh obiskalo dijaške skupine. Naše geslo morajo biti besede prezidenta Rupnika: »Vsi hočemo pomagati!« NOVI GROBOVI -f- Miroslav Skuber. Med angelčke se je preselil mali Miroslav Skuber. Pogreb bo v četrtek ob treh iz kapele sv. Ahaca. Karel Ličar. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči zemljemerski g. Karel Ličar. Dragega očeta bodo pokopali v četrtek ob dveh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. ■f Ivan Žarkovič. Kot žrtev letalskega napada je izdihnil g. Ivan Žarkovič, strojnik in občinski uslužbenec v Kočevju. -J- Janez Trkov. V Zadvoru je izdihnil za napredek dobrunjske občine zaslužni dolgoletni župan občine Dobrunje g. Janez Trkov. Pogreb zaslužnega rajnega bo v peteT? ob desetih iz Zadvora št. 24 na domače župno pokopališče. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Bobič: Slovenska slovnica s pravopisom je edina za ljudske šole in edina od oblasti odobrena služi za meščanske šole in za dom. Cena 12. lir. Založba Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16. OSEBNE NOVICE Poroka. V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani se je te dni poročil g. dr. Josip V 1 a c h , odvetniški koncipijent, z gospodično Angelo Gnezda, sodno uradnico. Priči sta bila ženinov oče Vlaoh Josip in dr. Smodej Dušan, odvetnik. — Obilo sreče! Za Socialno pomoč Gg. Gregorič Olga in Ivan iz Ljubljane sta darovala za Socialno pomoč 200 lir namesto cvetja na grob blagopokojne ge. Mici Perdan roj. Urbane. Rodbina Lenščak je darovala za Socialno pomoč 300 lir namesto venca na grob pok. Valerije Reščič. Tvordka Motoh in Klemenčič je darovala za Socialno pomoč 600 lir v počastitev spomina blagopokojne ge. Marije Perdan. Vsem darovalcem iskrena zahvala. P01ZVED0VAN]A Lepo spominsko značko na triglavski dan Zlmskošportno zveze sem našla pred učiteljiščem v Ljubljani. Kdor jo jo izgubil, jo dobi v uredništvu »Slovenca«. KULTURNI OBZORNIK Cankarjev večer na Vrhniki Nemo proplieta in patria. Ta izrek se je doslej uresničil še na vseh velikih možeh, ki so bili v resnici preroki, to se pravi, duhovni borci uporniki in reformatorji, ki so v sebi do-slutili utrip novega življenja, se borili proti odmirajoči dobi in v svojih stvaritvah že zajeli ritem bodočnosti. Ivan Cankar pri tem ni bil izjema; najmanj on; kajti šele po smrti, ob izdaji njegovih Zbranih spisov, smo vsaj nekoliko dojeli njegovo veličino; pa še zdaj nnm ni šlo toliko za prave duhovne vrednote njegove umetnosti, ampak smo se v prvi vrsti prepirali o njegovi strankarsko-politični usmerjenosti; odvadili pa smo se gledati v njem umetnika. Nič bolje se mu ni godilo v njegovem rojstnem kraju, na Vrhniki. Tu so ga starejši ljudje poznali predvsem kot čudaškega, trmastega otroka, ki ni maral za nobeni; družbo, ampak vedno sam zase neka i snoval, pozneje pa kot falirnnega štu denta in pijanca, ki je zaljubljenin deklicam pisal v album sentimentaln verze in s svojo sarknstičnostjo zbu dol po gostilnah zlasti tako imenovn no boljšo družbo, ki se mu je zal. zmerom oprezno izmikala, nihče p; ni videl v njem umetnika, čudoviteg. tvorca besede, kakršnih dotlej_ nisir.. poznali. No, sedanjemu rodu je nje gova telesna podoba že močno oble dela; rojaki so mu leta 1930. postavili Ne v zamolčavanju nevarnosti, ampak v njih jasnem spoznanju jo sredstvo zoper viharje časov. (škof Ketteler). Koledar: Četrtek, 14. grudna: Splrldion, Skof; An-gol, opat; Evtroptja, devioa in mučenica, Petek, 15. grudna: Kristina, devica; Fav-stln, muč.: Krlsttj., sv. žena; Viktor, m. Lunina sprememba: mlaj ob IS.34. Her-sohel napoveduje lepo vremo. Operno gledališče: Drama: »Marija Stuart«. Rod B. Ob 16.30. Kino Matica: »Ciganska ljubezen« ob 16 ln 18, Kino Union: »Gospa SllveMna« ob 16 ln 18. Kino Sloga: »Tvoje Je mojo srce« ob 16 ln 18. Lekarniški, služba: Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva cesta 1: mr, Iln-bovcc, Kongresni trg 12, in mr. Koinolnr, Vič, Tržaška cesta. Obvestila Prevoda Delitev česna Od 15. do 19. t. m. bodo dobili potroSniki nn družinske nakaznice brez pretUkanih črt, izdanih od mestnega preskrbovalnega ura-dn, česon ln sicer: nn odrezek št. A 8 0.40 kg, št. B 8 0.70 kg ln ftt. C 8 1 — kg. Cosen bodo prodajali nn stojnlcnh na živilskih trgih in v trgovinah s sadjem in zelenjavo. Trodajna cona: 19 lir za kg. Delitev jabolk Oil 14. do 16. t. m. dobijo otroci do 3 lot po 1 kg jabolk na odrezek »a 114« dodatno mladinsko nakaznico (brez protiskanih črt), izdnno od mestnega preskrbovalnega urada. Jabolka bodo delili na stojnicah na Po-gnčarjovom trgu ln Vodnikovem trgu — na trgu v Šiški in Viču. Trodajna cona: 18 lir za kg. SP0RT ftl) Iztok obvošča vso svoje člane, dn bo 14. t. m. klubski sestanek v gostilni Lovšin ob 18.30. — Uprava. Poziv podpirancem S 1. decembrom t. 1. je stopila v veljavo naredim Šefa pokrajinske uprave o ustanovitvi Pokrajinskega podpornega odbora ter okrajnih in občinskih podpornih odborov. V smislu te uredbe prehaja dolžnost podpiranja podpore potrebnih na pristojne občinske podporne odbore. Zaradi smotrnega poslovanja Ljubljanskega občinskega podpornega odboru pozivamo prizadete podpirance, in sicer: 1. one, ki so že do decembra letos prejemali podporo v naši pisarni v Frančiškanski ulici št. (I/I. da vlože svoje podporne knjižice v tej naši pisarni najpozneje do 20. t. m., da jim ho mogoče nakazati podporo za mesec december: 2. one podpirance Sozinlcs IIIlfswerk in škofijske dohrodeliie pisarne, ki do decembra niso še bili tudi naši podpiranci, da čimprej vlože novo prošnjo v naši pisarni v Frančiškanski ul. 6/1. V ta naiiien se morajo zglasiti osebno. Višina podpor se bo odmerjala v mejah razpoložljivih sredstev ter oziraje se na rodbinsko stanje in socialne potrebe prosilcev. Obnova se je preselila Urad za vzpostavitev v vojni poškodovanih naselbin (jObnova«) se je pro-selil na Dunajsko c. 1 b. II. nadstropje (v palači Ljubij. kred. banke). Tel. 35-20. Operno gledališče Opera: Sobota, U. decembra, ob 16.30: »Tlials«. Red Premierski, Predstava operet® »Cllvla«, ki bi so bila morala vršiti za red A v torek, 15. t. ni.. Je preložena na prihodnji teden. Vstopnico za to predstavo so datirano z datumom 7. XII. In ostanejo v veljavi za »CUvlo«, kadar se bo vršila ia red A. Drama: Četrtek, 14. deecmbra, ob 16.30: »Marija Stuart«. Red B. Petek, 15. docenihria, ob 15: »Življenje Jo lepo«. Red D. Ahoncnte roda D posebej opozarjamo, da se l»o vršila Jutri, v petek, za njihov abonma dramskn predstava v Operi »2lvl|enje Jo lepo« ob 151 Ko daješ prispevek, se zamisli v položaj siromaka, kakšen prispevek bi ti kot siromak pričakoval od človeka v tvojem položaju? Mtarju Cenčiču ob obletnici smrti spomenik, pa tudi drugi spomini nanj so zabrisani; Močilnik je zapuščen, Tičnica uničena, Sveta Trojica obdana z utrdbami; zato pa je postala toliko bolj živa njegova umetnost, skratka: Ivan Cankar je postal tudi sodobnemu povprečnemu Vrliničanu le del slovenske kulture. To zavest je hotel poudariti tudi recitacijski večer, ki ga je 10. decembra, nn predvečer 26-letnice njegove smrti skupaj z nekaterimi domačini priredila vrhniška domobranska posadka. Prosvetni oder je bil za to priliko ves okrašen z nageljni in krizan-temami, sredi katerih je stal Cankarjev kip; občinstvo je skoraj povsem napolnilo veliko dvorano in s tem tudi v sedanji dobi ,ki ni naklonjena tihemu kulturnemu snovanju, pokazalo žejo po besedi, izrečeni iz srca, kakršno more trudnemu človeku nuditi le pisatelj, kakor je Cankar. Spored e je pričel z deklumncijo Ivanu Cankarju. pesmijo ge. Albine Zakrajško-e, glavne inciatorke vse prireditve; otem je stopil pred zastor domobr. ,šji narednik g. VI. Pleifer, ki je v aljSein pesniško zasnovanem govoru irikazal lik Ivana Cankarja, knkor a sredi borb in tegob razume nnšn eposredna sednnjost. Poudaril je na-etost, ki je nekoč vladala med pisa-r]jCB! ki je v svojih delili odstiral nove" svetove, in med publiko, ki je i hotela še naprej vztrajati v stan, usta-I Ijcni miselnosti; toda njegova uinct- Komaj tristo novih številk »Slovenca« je izbruhal tiskarski stroj od tedaj, ko je »Slovenec« objavil tako širokemu krogu Tvojih prijateljev in znancev, da si za vedno odložil pero. Kdo bi verje', da te že leto dni ni več med nami v ured-dništvu »Slovenca«. Zdi se nam, da je bilo šele včeraj, ko si zadnjič potožil: »Kam bom pa dal!« Da, ta Tvoj »Kam bom pa dal« nas je zlasti vse mlaijše vedno ustrašil, kadar smo imeli slabo vest in se zavedali, da je članek predolg in prevelik in da je sliska s prostorom velika. Da, trideset polnih let si se moral poleg vsega drugega boriti s skoraj večnim pomanjkanjem prostora. In tako je v tridesetih letih Tvoj »Kam bom pa dal« postal opozorilo za marsikoga. Kako hudo bi Ti bilo prav zadnje leto, kolikokrat bi zopet položil: »Kam bom pa dal«, če bi vsak dan zvedel za toliko novih mrtvih, ki so padli kot žrtve v najbolj neusmiljeni borbi za obstoj našega majhnega naroda. Kolikokrat bi zavzdihnil, ko bi prebiral grozeče številke o podrtijah, krvi in zločinih, ki jih je nad nas zanesla komunistična revolucija. Kako bi krvavelo Tvoje srce, ko bi videl, kolikšno škodo trpi naš narod, ki si ga ljubil tako zelo in njegov razvoj zasledoval v listu od prve svetovne vojne. Saj si se v spominih rad povračal v tisto dobo, ki je bila v marsičemu podobna sedanjim časom. To smo gledali in poslušali, ko si pripovedoval, da si skoraj sam moral pripravljati in urejati vojnega »Slovenca«. Pri tem ni skoraj nihče vedel še za vse druge težave, ki si jih tedaj imel poleg borbe s pomanjkanjem prostora, ki ga bralec zaradi številnih belih lis, ki so vse kazale nost je vendarle prešla v slovensko kulturno zgodovino; njegovo dejo, tako veliko in edinstveno, je naša narodna dediščina, duhovna vez med narodi in ljudmi, nnm samim pa živa, ne-pomirljiva vest. Prav je, da se spominjamo njegovih obletnic, še bolj potrebno pa je, da ob njegovem delu presojamo sebe in naš čas, kakor je bil tudi on sam najvdanejši služabnik resnice in vseskoz oster sodnik; čim bolj ga bomo poznali, tem bolj ga bomo spoštovali, kajti v njegovih knjigah leži zakopana skrivnost življenja in lepote, ki se razodeva vsem, hre-penečim navzgor. Cankarjev rod sicer ni spreobrnil samopašnega političnega veljuštva, pač pa gn je pustil za seboj in sejni v čas vrednote duha, dn so zaživele iz globine in iz dna pognale rast. Ves ubog se je Cankar z tveganostjo uprl redu, ki si gn je bila prikrojila družba, in povzdignil vrednost človeka samega: tako je mogel oznaniti pravico tudi ponižanim in> trpečim. Tn knkor so njemu samemu iz najhujših razočaranj poganjale najlepše' umetnine, tako je bil do krnja prepričan, dn vzklije iz ponižanj in bridkosti tudi njegovemu narodu eti-dotvornn roža svobode. Sednnjost je sicer ovr gla njegova pričakovanje, toda Ivan Canknr nc more biti sobojevnik nikomur, ki služI le snovi; on, ki je gledal Kristn pod križem kot brata in vodnikn vseh siromakov, ne more služiti za ščit skrunilcem njegovegn imena: če bi danes gledal to početje, nam bi znova znklical: Naj se zgodi, knr se mora zgoditi, toda v nnših srcih jc zapisano, da vstujenjo pride, ie noviui Za obletnico smrti za pok. urednikom •Slovenca« g. Cončičem Viktorjem bo sv, maSa zadušnica v četrtek, 14. t. m„ ob 7 pri sv. Potru. Kongregaelja učiteljic In kongregaelja gospodlčen pri sv. Jožefu vabita svoje članice, da se udeleže sv, mašo za pok. učite-Ijioo gdč. Ivo Rakovoo, ki bo darovana v kongregacijski kapeli v četrtek, 14. t. m., ob 6.30. Za »Dom slepih« sta darovali družini dr. Arkova in Bajtova 500 Ur v počastitev spomina go. Pavle Arko namesto veneov mi krsto. 99 RAST" je edini verski list Za stare ln onemogle v mostnem zavetišču v Japljevl ulici Je podarila družina Pengov s Kolodvorsko ulloe 250 lir v počastitev spomina pok. go. Josiplne Wesiner, Mostno županstvo izreka družini najtoplejšo zahvalo tudi ,v lmonu podplranih. Podpornemu društvu za gluhonemo mla. (lino sta v počastitov spomina blagopokoj-nega g. Frana Mausorja in blngopokojno go. Ceoilijo Ničmnn in namesto cvetja na njun grob poklonili družini gospe Erjnveo Angele 150 lir in g. Mnuserjn Jurija 150 lir. — Rodbina dr. Steska - Vedornjak dnrujo 200 lir namesto cvetja nn krsto blagopokojno gospe .Toslpino Wc.ssner. frormicot pastile za detlnfekdjo ust in grla dobite v lekarnah. Odbor »Društva prltatcljev pravne fa. kultete« prosi vse člane, naj odstopijo društvu brezplačno ali proti plačilu letnik X VI-1939-40 Zbornika znanstvenih razprav. Ta letnik je razprodan. Zato pravna fakuli teta ne more voč razpečevati kompletov Zbornika niti jih zamenjavati z drugimi znanstvenimi doli. Kdor želi lotnik 1939-40 odstopiti društvu, naj ga Izroči nabiratelju članarino ali društvu (pisarna višjega drž. tožilstva) ali dekanatu pravno fakultoto (univerza II. nadstropje, lovo). na trackanje s prostorom res ni mogel slutiti. In tvoji spomini iz zadnjega leta vojne! Mesece v naprej si se pripravljal na tisti tako težko pričakovaui dan, ko boš vsem ljudem lahko sporočil vese'o in tako zaželjeno novico: Mir! Težki so bili tisti dnevi — po Tvojih lastnih besedah — tudi za urednika najbolj burni, saj je bilo treba odločno povedati vsakomur svojo voljo in odločitev, česar se nisi ustrašil. Ko si v zadnjih letih, medtem ko Te je sem in tja preganjala bolezen in včasih tudi priklenila na posteljo, kakor čebelica priden in vesten opravljal svoje delo za uredniško mizo, si nekajkrat s povdarkom povedal, da boš že pravočasno poskrbel, da bo »Slovenec« tudi v tej vojski s primernim povdarkom prinesel najvažnejše oznanilo: Napoved miru. Pa Višja Previdnost ni hotela, da bi v drugič dočakal tako pomembni dan. Obljubil pa si. da boš pravočasno poskrbel, da Tvoj »Slovenec« ne bo zamudil tega dneva. Kaj si Ti ne zdi, da po tolikem trpljenju, ki si ga lahko pregledal z drugačnimi očmi, da po tolikih inuče-nikih in žrtvah še ni prišel čas zate. Ali ne bi bilo prav, če bi z vsemi tisoči in tisoči tistih, ki se v svojih molitvah in prošnjah spominjajo svojega naroda, stopil do Gospoda in dejal: »O, Gospod vojnih trum, težko že čakam na tisto posebno izdajo, na katero sem se v življenju najbolj veselil in katero tudi moj narod tako težko čaka. Ali bi bilo mogoče da jo malo pospešiš, da skrajšaš trpljenje, ki ga je moj mali slovenski narod užil v tej vojski že toliko.« Ko ob obletnici obujamo spomin nate, vemo, da iz onostranstva gledaš v svoje ljubljeno uredništvo in da nisi j>ozabil na nas, kakor mi nismo pozabili nate. Z iste strani so skušale prikazati Cankarjevo osebnost tudi recitacije njegovih del, od katerih so napravile nn občinstvo največji vtis: črtica iz dunajskega miljeja šopek cvetic (rec. domobr. Fr. Čukale), sodobna poanta Gospod stotnik (rec. g. Pavle Japelj) ter preprosto lepa Legenda o Kristusovi •suknji (Japelj). Veselo razpoloženje je vzbudila pridiga iz Martina Ka-čurja v recitaciji g. Marjana Marolta. To je bila tudi edina stvar na sporedu, ob kateri bi moglo občinstvo vsaj nekoliko spoznati tudi Cankarjevo satiro; vendar pa namen prireditve ni bil ta, dn bi podala Cankarjev lik v celoti, marveč je hotela le opozoriti nn nekatere duhovne in umetniške vrednote Ivana Cankarja, ki nam utegnejo biti diines bolj kakor pa kdaj koli prej zanesljiv kažipot v novo dobo. To misel so izražale zlasti recitacije iz Podob iz sanj, kakršne so Četrta postaja, Tretja ura in Nedelja, katere je pred-našal g. Murolt. Razen tega so bile nn sporedu še Desetica (Cukale) in pesmi Noč prihaja (dom. podnar. Fink) ter Iz moje samotne, grenke mladosti (Cukale). Posebnost večera po je bil kratek prizorček iz romana Na klancu v dramatizaciji in režiji ge. Znkrnjškove, ki sta ga prav ljubko odigrala gdč. Francka Gromova in g. Tone Fink. Sploh je bil ves večer vsem, ki se zanimajo za umetnost, pa v provinci nimajo mnogokrat prilike, da bi obiskovali podobne literarne prireditve, zelo prijetna izpodbuda. kar je z odobravanjem dokazalo tudi pričujoče občinstvo. — Ves čisti dobiček dobrih 4000 lir bo dobila Zimska pomoč, S NOVA MLADINSKA KNJIGA šopsk Andersenovih pravljic Poslovenil Miklavž Kuret. Ilustrirala Marija Vogelnikova. 221 strani. Eleg. vezano lir 80.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 Za stare In onemoglo v mestnem zavotlšču v Japljevl ulici jo podarila rodbina Orasscl. li 400 lir namesto venca na grob pok. gc. Marijo Perdan. Mestno županstvo izreku rodbini najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih, S svojim darilom laliko ohraniš zdravje ali celo življenje siromaku Peki pozor! V petek, 15. novembra, pri-dito ob 15 po nakazila za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi plačate. — Nabavna in prodajna zndruga pekovskih mojstrov v Ljubljani z. z o. j. JK? ' I I : I ZOBNA l -i-,.-'.'.V.-jc ■ - i' - '' K : X- V' -;'' tem v zvezi se mi zdi potrebno sprožiti vprašanje o stalnih nastopih te vrste, o načrtnem posredovanju naših kulturnih in umetnostnih vrednot občinstvu na deželi. Če ne zdaj, po vojski bi morali dobiti ustanovo, ki bi prevzela to nalogo. Kaj vse smo imeli pred sedanjim prevratom! Bila je Slovenska Matica, bil je Pen klub, bile so v Ljubljani vsakovrstne literarne bratovščine. Toda kaj je imel narod od n jih I Spričo tega visokega kulturnega larpurlartfzma je še najrajši požiral ceneno plažo, katero so mu neodgovorno servirale razne zakotno založbe. Ne čudimo se torej, če se je ob taki duševni brani del slovenske mladine sain pognal v kriminalne pustolovščine, kakršne je srečnvnl v knjigah in filmih! Videant consules! Cankar, ki je iz dna duše sovražil vsak šund, bi tudi k tej stvari ne molčal. Pa to le mimogrede. Prav na obletnico smrti so mu domobranci pod vodstvom g. Pfeiferja okrasili spomenik; tako so vsaj nekoliko ublažili sramoto, ki jo je moral gledati 9. septembra 1943, ko so sc pred njegovimi očmi odigravali take turobni prizori; donjunnski savojski Hektorji so jemali žalostno slovo od svojih sezonskih vrhniških Andromnh prizor, ki bi bil vreden Homerjevegu in Cankarjevega peresa. Te vesele trojanske vdove seveda tudi spominske proslave niso zamudile. Avgust Zavbl. »Slovenfeva knjižnica" POMOČNICA Strni) 5 •OddajniSha snugina JoCransku prlrnorje* DADiO L3UBL3ANA Dnovnl spored za 14. december: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutruuji l01irert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — j poročila v nemščini — 12 Napoved spo reilu, nato opoliianski koncert — 12.30 Po ;ro4ila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkester vodi A. Deririclj — 14 Poročila v noinščinl — 11.15 Od dveh do treh, šare moli _ 15 Prenos osrednjega nemškega sporeda 17 Poročila v nemščini in slovenščini — J7.15 Alpski zvoki — 18 Glas slovenskega domobranstva - 18.15 O vas bom sanjal vsako noč — 18.45 Narodopisno predavanje, ir Bajko Ložar: Lov na gozdno divjačino J ia Na liannouiki igra Avgust Stnnko — 15.30 Poročila v slovenščini - 19 45 Prenos Ritualnega predavanja - 20 Poročila v ,oniščinl — C0.15 Ljulicien - raj na zemlji _ 21-15 Večerni koncert izvaja radijski or-jt.iter pod vodstvom D. M. Sijnnca — 22 poročila v nemščini, nnpoved sporeda — «15 Glasba prod polnočjo. »MMII ■IHHIIIIHIIIII« Hll—B» K9\0 »M ATI C A* ,w' Vroča kol plamen je... »CIGANSKA LJUBEZEN« z Attilo Hiirbiger. Heideinarle llntheyer Predstave ob It In 18_ ,EL U B\0 »SIJHi A a " !0 Prekrasen glasbeni filin »TVOJE JE MOJE SKCE« Uenjamino Olirll Thoo Lingen Puul Kemp. Predstave ol' 1* In 18 TEL. KIWO »iJNIOH« 17-71 Danes zadnjikrat ?ena spada k možul »GOSPA SILVELINA« Uolnrleh Goorge. Mnrla Tasnady. Carla ltust, Paul Rlchter P r e d s t a v e ob II In 18. + Umrl nam je naš ljubljeni sinček in bralec Skuber Miroslav Pogreb bo v četrtek, 14. t. m. ob 15. uri z Zal, kapele sv. Ahaca, na pokopališče k Sv. Križu. Brezovica, Ljubljana, dne 13. decembra 1944. Žalujoči starši in bratec. Za vedno nas je zapustil kot žrtev letalskega napada naš srčno ljubljeni mož, oče itd., gospod Zorkovič Ivan strojnik in občinski uslužbcnec v Kočevju. Kočevje, Pakrac, Sevnica, Ruše, Ljubljana, 13. decembra 1944. Žalujoči: Zofija, žena; Fric, Ludvik, Hedvika, Hermina, Ga-bricla, otroci — in sorodstvo. 1MJ OGLA i Sluibe 1 J 1 1 1 FANTA IN DEKLE sprejmem v službo po Božiču na kmetijo Plača po dogovoru. — I j u bi ju 11 n. Šiška, Vodnikova c. 56. Hočevar. SLUGA ia vsa dela se sprejme v stalno slu/bo. -Naslov v upravi »SI.« pod št. lOkbJ. It SOBARICO spretno in pošteno sprejme takoj v dobro m sialno službo hotel » Bellev ue«, Ljubljana Gosnt pridna in poštena zn vsa gospodinjska dela se takoj sprejme k tričlanski odrasli dru. žilil od 'It8 do 15. — Hrana zadostna. Plača lir 500. Naslov v upr. »Slov.i pod št. 11,914. |~Pohištvq_ POHIŠTVO popolnoma novo, za samsko sobo naprodaj. Ogled v soboto od 11 do 15. Naslov v upr. »Slov.« pod št. tOBM. KNJIGE: Slovenske in nemške pripovedne, Pleteršnik Slovensko-nemškl slovo r, Meiik: Slovenija l.-U, Salty kov: Patološka anatomija, nemške znanstvene in sicer tehnične in medicinske najnovejše dobe kupi: Knjigarna Kleininnvcr & Bam-berg, Miklošičeva 16. JProdamo 1 MIŠI. POGDANE ščurke zanesljivo pokončale s »trupom, ki pa dobite v drojre-riji Anton Katic, Židovska uliea 1. ž POSTELJI limnirami in nočnimi omaricami, rabljeno. poceni prodam. -lieljaško ul. 34. Šiška. DEIIEI.IN redilni prašek ra živino llitrn debeli in omasti vaše prašiče ler jiii istočasno varuje kužnih bolezni. — jlcbelin 10 lir. . Preprodajalci popusti li-deluje lekarna Mr lialiovcc, Ljubljana. RDEfO PESO sladko, prodam ali zamenjam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. I02M DARILO ZA DAMO in šestilo prodam ali zamenjam. Naslov v u|iravi »Slov.« pod št. 10911. Sfansvaitja oddaio I STANOVANJE obstoječe iz večje kuhinje nudim hišnici, ki bi po nekaj ur dnevno pomagala oskrbovoti vrt proti primerili nagradi. Ponudbe pod »Vrt« na upravo »Slovenca«. L Živali 3 LOVSKI PES fertnač, 20 mesecev stur, lep. sc proda. — Papirnica Bunovec —; Tromostje._ (j | Obrt j Kdor še ni prijavljen /a POPRAVILO ( I.VLjl-V naj sc prijavi liri: Suliic Frane, čevljar, Korvtkovu 26. STARE STROJNE DELE tudi neuporabne, kupi Strojno tehnična pi sama. Ri"i'ka c. 15. telefon V-«. Poizvedbe J MOŠKA ROKAVICA usnjena, temnoslva je bila zgubljena v nedeljo zvečer. Najditelj naj jo odda proli nagradi nn inserainem oddelku »Slov.« v Kopitarjevi ulici. REVEN ŽELEZNIČAR je izgubil na poti od Starega trga do Union,, listnico z vsemi dokumenti, živilskimi kartami in z gotovino 1700 lir. 1'ošten najditelj se naproša, da odda najdeno pri vratarju Ljudske tiskarne Gotovino lahko najditelj obdrži za nugrudo. ZGUBILA SEM 11. i. m. ob Vi4 pop. rjavo Ustnico 7 denarjem. zdravniškim receptom ter listkom o g ne bi upoštevali kake točke pravilni- jj ka, so bile določene precejšnje denar- g ne kazni Prvo kazen sem moral plačati laz p sam Poslušajte kako ie prišlo dO tega. g Prišli smo v delelo porcelana, iz gj katerega domačini delajo krssne or- gj jaške vaze z ličnimi in nenavadnimi || okraski v najrazličnejših barvah, la g umetnost je v Evropi te popolnoma £ izginila Stari krmar mi je priiel po- g vedat, da ]e nedaleč od naše poti ne- |g ka čudovita zanimivost, namreč hiša g iz porcelana Domneval sem, da gre p za majhno hišico iz porcelana, ki »luži g kot okrasek Ze sem razmišljal, ali naj g jo kupim in odnesem v Anglijo, kjer bo e brez dvoma imela zelo veliko vred- g nost Bil sem pa nemalo presenečen, g ko sem zagledal, osvetljeno od son- g čnih žarkov, resnično hiio, veliko, = prostorno in celo obljudeno Stene in g streha, vse je bilo narejeno iz lesketa- g jočega se belega porcelana, okrase- g nega s svetlomodrimi sličicami in g okraski Od znotraj je bil« prevlečena g z lesom; ali bolje, biša je bila \t lesa g in obložena s porcelanastimi ploščami -g Tudi tla so boda. Njegov veliki praznik.) Ako smem človeške reči primerjati z božjimi, bi rad tudi ob današnjem Vašem veselem j in srečnem prihodu, prevzvišeni gospod, zaklical duhovnikom in vernikom, navzočim in odsotnim: .Veselite se v Gospodu, spet vam pravim veselite se, prišel je naš prevzvišeni gospod, naš škof in knez, ki smo si ga dolgo silno želeli in tako željno pričakovali, zato pa do-šlega radostno in spoštljivo pozdravljamo in mu iz globjne srca kličemo: Pozdravljeni nadvse zaželjeni gospod! Dolgo ovdovela nevesta, ljubljanska škofija, časti v Vas najbolj vrednega ženina, ki je po škofovskem posvečenju prejel polnost milosti; od Boga izbranega ženina, ki ga je sv. Duh postavil, da vlada cerkev božjo; ženina, ki žari v odličnih zmožnostih in krepostih in pred katerim gre visok sloves o njegovem vzvišenem duhu in resnično duhovskem življenju. Zato vsi z največjim veseljem pozdravljamo in spoštujemo v Vas svojega, od Boga nam poslanega škofa, ki bo časti-temu kleru in vernemu ljudstvu oko in popotna palica, luč. ki sveti enako učenim in neukim, ki razsvetljuje slabotne in močne. Z veliko radostjo Vas sprejemamo za najljubeznivejšega očeta, ki bo z enako ljubeznijo prihodnji dobri pastir, ki bo povabil in privedel jagnjeta in ovce k virom vode. tekoče v večno življenje. Zato radostno praznujemo pri- hod tako odličnega voditelja in velikega duhovnika, ki od njega kler in ljudstvo po vsej pravici pričakuje novo, bolj ve-sq|o podobo krščanske znanosti in krščanskega življenja. V ta namen že sedaj obljubljamo ne samo dolžno pokorščino in spoštovanje, ampak tudi, v kolikor nam ne nedostajajo moči. pripravljeno pomoč v vaši sveti in vzvišeni službi, strašni tudi za angelska ramena. popolnoma priznavamo za škofa in pastirja naših duš, ki ste po odloku večne modrosti prišli k nam, da po opominu preroka rušite in izruvate, gradite in sadite (Jerem 1, 10); da porušite vsako visokost, ki se vzdiguje zoper vednost Boga (1 Kor 10, 5) in Kristusa; da iz-rujete vsak nasad, ki ga ni zasadil nebeški Oče (Mt 15, 13); da božjo hišo, cerkev živega Boga (1 Tini 3, 15), ki so kar svobodno obljubili v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. Amen. (ZD 1884, 412-13). Novoposvečeni škof je nato v jasnem govoru poudaril, kako silno težko je breme, ki si ga sam ni želel in ne naložil, temveč inu ga je nadela božja Previdnost. Izrazil je upanje, da mu bo s pomočjo božjo in sodelovanjem tako izvrstnega klera, čigar sloves daleč sega, in tako vernega in pobožnega ljudstva, čigar dobro ime je splošno znano, mogoče voditi ljubljansko škofijo tako, da bo v božjo čast in blagor ljudstvu cele te škofije. Sledil je homagyum novemu škotu, nakar je opravil škof dr. Missia svojo prvo pontifikalno mašo v stolnici, kjer je bil pravkar ustoličen. Po končanih opravilih je novi škof pogostoval v semenišču kakih 40 duhovnikov, cerkvenim dignitarjem pa ie dal slovesen obed v škofijskem dvorcu. Da, škof dr. Missia je z ljubeznivostjo pridobil takoj vse svoje gostg. (ZD 1881, 40-1). v Dnevi od 11. do 14. decembra 1881. leta so kot svetli in veseli dnevi, ki na-znanjujejo pomlad. Res so naznanili novo katoliško pomlad slovenskega naroda v devetnajstem stoletju. Osebnost in delo svetniškega nadpastirja Dr. Jakob Missia se je rodil 30. junija 1838 pri Mislovih, v trdnem kmečkem domu na Moti, v župniji Sv. Križa na Murskem polju blizu Ljutomera, ki je takrat bila v sekovski škofiji. Obiskoval je ljudsko šolo na Moti, v Radgoni in v Mariboru. Za 20 let starejši brat Anton, duhovnik sekovske škofije, ga je popeljal nato v deško semenišče v Gradcu, kjer je dovršil s sijajnim uspehom srednjo šolo — bil je v vseh razredih prvi odličnjak — 1.1867. Študiral je nato eno leto bogoslovje v Gradcu, a I. 1854 do 1864 v Germaniku v Rimu. Posvečen je bil v Rimu 30. maja 1860 in daroval prvo sv. mašo v baziliki Marije Snežnice. Slika je iz prvih let njegovega bivanja v Ljubljani. Blagovolite torej, presvetli nadpastir, blagohotno sprejeti ta prevdani pozdrav ter pobožna in iskrena voščila, ki Vam jih ob Vašem prihodu izreka Vam privrženi kler. Pod Vašim vodstvom bomo z božjo pomočjo z združenimi močmi bojevali dobri boj za ohranitev vere v večjo čast božjo in za resnični blagor vernikov. Zato že ob Vašem veselem prihodu živo in iz srca prosimo: ,Gospod naj čuva nad Vašim prihodom in odhodom, Gospod naj Vas varuje, da boste zdravi in srečni živeli mnogo let!' Dovolim si, da sklenem z domačo besedo: Dobrodošli, milostljivi knez in škof! Bog blagoslovi Vaše delovanje in mnoga leta! Slava!« (ZD 1884. 405.) Dne 14. decembra, torej prav danes, poteče 60 let, ko je bil vmešcen dr. Jakob Missia kot 10. ljubljanski škof v stolnici sv. Nikolaja. Kakor kažejo takratna poročila, so ga sprejeli z velikim veseljem in zaupanjem, po pravici. Imel je šele 46 let in bil zares škof po srcu božjem, vidno od Boga poslan, izmed najboljših kar izbran za tisti čas. Vse svoje izredne umske zmožnosti je bil izoblikoval s temeljitim študijem in jih sijajno preskusil pri vsakem mu izročenem delu. Kot prvi Slovenec po par stoletjih si je kot gojenec Germanika v Rimu pridobil lovorike dvojnega doktorata. Dve fcti je bil prefekt v deškem semenišču v Gradcu, pet let tajnik pri svojem očetovem pokrovitelju škofu Oto-karju Ailensu in njegovem nasledniku dr. Janezu Zwerglerju, skoro 13 let kancler velike sekovske škofije. Kot vsestransko svetovno naobražen mož, je govoril francoščino in laščino, bil vešč glasbenik in pevec; imel je tudi fin estetski čut. Popolno je obvladal tudi slovenščino, govoril jo je že ob prihodu gladko in Jo pisal pravilno, vpisan je že v najstarejših letopisih Slovenske Matice kot ud po-verjeništva v Gradcu. Izredno delaven in uspešen škof Nekaj mesecev manj kot 14 let je v tem duhu z vidnim blagoslovom vodil ljubljansko škofijo. Doživela je, čeprav dotlej ni bila neobdelan Gospodov vinograd, drugo pomlad. Noben izsek škofovega delokroga ni ostal brez vzcveta. Duhovščina se je pomladila po duliu in številu. Ob škofovem odstopu je imela toliko vnetega naraščaja kakor nobena škofija daleč na okoli. Bila je obonem med seboj in s škofom v medsebojnem zaupanju tako povezana kakor še nikdar poprej ali pozneje. Vsi apostolati: aposto-lat tiskane besede, karitativni, apostolat molitve so cveteli. Obstoječim bratovščinam je pridružil dve, ki sta mu bili posebno pri srcu: bratovščina treznosti kot lek zoper skalečo rano nezmernosti in bratovščino sv. družine za obrambo dru- Sprejem med duhovščino in bogoslovoi V soboto, 15. decembra, je novoposvečeni škof dr. Missija proti devetim dopoldne sprejel poklonstvo stolnega kapitlja in druge ljubljanske duhovčine. Po nagovoru kapitularnega vikarja je škof poudaril, da naj bi gospodje posebno z molitvijo podpirali njegovo delavnost. Potem je z vsakim posebej z velikim zanimanjem govoril. Kakor poroča Zgodnja danica: »Videlo se je, da jim je Ljubljana že močno znana. Iz vsega govorjenja je bilo očitno, kako so v raznih strokah dobro izurjeni, pa koliko jim je do tega, da bi se mladina in sploh narod v krščanskem duhu olikoval (olika = kultura).« (ZD 1884, 404.) Tega dne je škof sprejel tudi zastopstvo bogoslovnega semenišča. Bogoslov-cem je imel dolg govor, v katerem je poudarjal, da se morajo bogoslovci sedaj zavedati svojega imenitnega poklica: co-operatores Christi — sodelavci Kristuso- vi biti. Med drugimi življenjskimi opomini jih je zlasti vzpodbujal da se morajo riavzeti pri učenju cerkvenega duha — naznanilo nove dobe v okolju, ki je bilo tako zelo pod jožefinskim vplivom. Že v semeniških letih se morajo ustavljati duhu časa, ki hoče tudi duhovščino zase pridobiti. Duh časa je nasproten cerkvi Kristusovi. Zato je treba bogo-slovcu prave ljubezni do Cerkve, treba mu je žive vere. Ne bilo bi prav. ako bi si prizadeval bolj za kaj drugega, n. pr. za narodnost. Žalostni zgledi na Poljskem nam kažejo, da so nekateri višjo cenili narodnost nego svojo vero in svoj poklic. To je žalostno, takega duha se je treba varovati. Najprej moramo biti zvesti katoličani. Ravno tako pa se je treba ogibati tudi onih. ki skušajo razdvojiti škofa in njegovo duhovščino. Ko skazu-jemo pokorščino svojemu škofu, jo ska-zujemo Bogu. Svečano ustoličenje v stolnici V nedeljo 14. decembra se je izvršilo slovesno uineščenje Missia na sedež ljubljanskih škofov. V spremstvu nad 100 duhovnikov je odšel novoposvečeni škof v stolno cerkev, kjer ga je, potem ko so se prebrala cesarjeva in papeževa pisma do novega škofa, kapitlja in ljudstva, nagovoril kapitularai vikar dr. Henrik 1'auker: »Pozdravljen angel miru, ki smo ga tako dolgo in tako zelo želeli! Pozdravljen po premodrem in srečnem odloku cesarja izvoljeni mož božji, tako učen in slaven! Pozdravljen od Kristusovega namestnika na zemlji potrjeni In po cerkvenem obredu z nebeškim oljem posvečeni veliki duhovnik! Pozdravljen težko zaželjeni ženin te škofije, ki je že težko prenašala svojo vdovelost! Pozdravljen najboljši oče več kot petstotisoč vernikov! Stolni kapitelj in regularni ter seku-larni kler te škofije Vas na slovesni dan Vašega vhoda v katedralno cerkev pozdravljajo z velikim in res sinovskim zaupanjem ter vdanostjo in iskrenim veseljem, obljubljajoč Vam neprekršno zvestobo v spoštovanju in kanonični jx>kor-ščini. Pokorni v pravem spoštovanju in poslušnosti kanoničnemu pismu o Vaši postavitvi, kakor tudi apostolskemu pismu, ki ga je poslal sv. oče Leon XIII. ka-pitlju, kleru in ljudstvu naše škofije, Vas se z njeno graditvijo trudili Vaši pokojni predniki ljubljanske škofje, povzdignete in na temelju, ki je že postavljen in ki je Jezus Kristus (i Kor 3, 11); in na stebrih apostolske cerkve naprej zidate srebro, zlato in drage kamne (t Kor 3, 12); da še bolj obdelate ta izbrani vinograd (Jerem 2, 20), ki Vam je bil zaupan, tako da bo prinašal duhovno sadove, sadove pobožnosti, pravičnosti in strahu božjega, sadove krščanske ljubezni, usmiljenosti in dobrote, čistosti in svetega upanja. Najbolj pa se veselimo, prevzvišeni nadpastir, Vašega prihoda, ker Vas je Bog poslal k nam v tako hudih časih, zato, da bi skrbno varovali Vam izročeno čredo, tako da ne bodo prišli volkovi, ki bi ropali in morili ovce; da bi čuli budno, da nas ne bi kdo zapeljal z modrovanjem in prazno-prevaro, po človeškem izročilu, po prvinah sveta in ne po Kristusu (Kol 2, 8); da bi hranili zaklad vere (1 Tim 6, 20> in pričevanje Kristusu in resnici (Jan 5, 33) evangelija; da bi skrbeli svojim ovcam za pašo zdravega nauka in jih vodili k viru žive vode ((Jerem 2, 30); da bi kot dober pastir dali življenje za svoje ovce (Jan 10, 11) in da bi se neutrudno trudili, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove (Ef 4, 13). Ker je, milostni nadpastir, tako velika teža škofovske službe, po božji Previdnosti Vam naložene, in ker Vam je naloženo toliko celo angelskim ramenom strašno breme, za naše zveličamje,^ nikdar ne bomo nehali dvigati naše oči in roke k goram, odkoder prihaja pomoč (Ps 120), in prositi ponižno Boga, da bi Vam dal modrost in bi jo Vam poslal iz svojih svetih nebes in od prestola svojega veličastva, da bi vedno z Vami bila in z Vami delovala (Sap. 9, 10). Predvsem pa v tem slovesnem trenutku, ko prevzemate oblast v škofiji, ki Vam je zaupana od Boga, rotimo božjo dobroto, da Vam da za dovršitev Vašega apostolskega poslanstva zdravo in dolgotrajno življenje in Vam Vaše bivanje pri naš razveseljuje z veselim uspehom Vaših del in Vam ob obilni žetvi Vaše setve podeli pravično plačilo. Sedaj nam pa, Prevzvišeni oče, blagovolite, po starodavnem obredu sv. Cerkve, dati svojo desnico, ki bo delila blagoslove in milosti, da sprejme te naše sinovske poljube v znamenje tistega spoštovanja in pokorščine, ki smo jo v roke Vaših prednikov tudi Vam obljubili, podelite nam, prosimo, svoj blagoslov, da bo Bog v nas utrdil to, kar smo prat- žin, ki »nam kažejo — je dejal — mnogokrat žalostno podobo najodurnejših ----- razprtij«. Aposlolat spodbudnega zgleda j žiti z izročilom očetov, z naukom in apostolat žive besede pa je pač sam ' ca uči Cerkev? najvzglednejc izvrševal. Na vsakoletnih rednih vizitacijah je pri vsakem obisku pridigoval župljanom z besedo polno res-nobe, v postnem času in tudi ob izrednih priložnostih pa je govoril vsem vernikom v škofiji s svojimi sočasnimi, kar klasičnimi pastirski listi. Dosledno je »prilično ali neprilično« svaril pred pogubnim čti-vom. Napad Krutorogova na Leona XIII. je obsodil skupaj z škofi goriške nad-škofije s skupnim pastirskim pismom. V veliko pomoč za versko življenje so mu bili samostanski domovi; za njegovega škofovanja jih je bilo ustanovi jenih 14. Ob vsem tem delu pa je vršil še večje, mogoče največje delo svojega deli bogatega življenja. Bil je vodnik v viharnih časih Missia je prevzel težko breme škofovske službe v usodepolnem času. Vso idejno zmote (materializem, naturalizem, pozitivizem, liberalizem, marksizem itd.) so se prav takrat razbuhnile in vdrle v vsa področja človeške družbe. Zajele so tudi množice, ki so »hlastalo po bogastvu, užitkih in bežale pred delom« (Leon XIII.). Kristus se je umikal iz šol, iz javnosti, celo iz družine. Temelji človeške družbe so se majali. >V molku leži pokopan Bog,« je vzklikal čuvar Leon XIII. z vatikanske potresno opazovalnice in Missia je zapisal oh grozečem razdejanju, da prihaja »korak za korakom, tako hitro, da je groza, tako, da utegne nastopiti že v kratkem času anarhija in popoln razpad človeške družbe, ako se ne zateko odločilni krogi še v zadnji uri k tistemu, h kateremu so se zatekli tudi apostoli ob grozeči nevihti, proseč ga: ,Gospod, reši nas, pogin jamo' (Mt 8, 25) — namreč h Kristusu, kakor živi in deluje v svoji Cerkvi«. Tudi v Slovenijo je udarjalo to valov j o razdejanja. Pravkar je začel narod živeti politično življenje in si ustvarjati svojo kulturo, pred vsem v lepi knjigi. Toda — ali bodo njegovi predstavniki ohranili krščansko tradicijo ali pa šli za omamljivimi tujimi gesli o dotlej nezaslišanim človekovem gmotnem, umskem, nravstvenem napredku? Mogočo pa bi se tudi nova miselnost dala zdru- . akor ga uči Cerkev? Sodelovanje z Mahrcičem — Delo za načelno jasnost ljubezni da naroda iz Tedaj je ustvaril škof potrebno jasnost. Pritrdil je dr. Mahniču, ki je prvi med Slovenci z vsem ognjem poudarjal odločilno, načelno važnost tega vprašanja vseh vprašanj, in z močjo svoje avtoritete in odobravanjem ogromno večine duhovščine podprl krog tistih, ki so branili krščansko tradicijo okoli Slovenca, v Katoliški družbi in verskih združbah. Pozival je vernike za katoliško zavest, za polnokrvno versko življenje. Živa verska misel oblikuj posamezniku in vsej javnosti vse živl jenjske odnose_ v celoti. Načrt za tako življenje v družbi je sestavil prvi katoliški shod (1892). Bil je Missievo delo. Znano je. kako veliki so bili njegovi sadovi. Saj je postavil temelje prerodu na političnem, gospodarskem, socialnem in slovstvenem polju. Marsikake naprave po hudih preskus-njah 50 let še danes stoje. Pri vsem tem obnovitvenem delu je sodeloval škof z nasvetom, z iniciativo, z obrambo svojih sodelavcev, z gmotno pomočjo. Poduhovil je narodno delo duhovnikov ki so že od nekdaj toliko delovali v tem pogledu, da je to delo skladno združil z njihovim prvenstvenim delom za zveličanje duš. Pritegnil je za obrambo in nadaljnji razvoj krščanske tradicije in za oživotvor-jenje programa katoliškega shoda številne laike. kar je bil pač prvi tak pojav v naši zgodovini. Pomagal je polagati temelje verski misli v slovstvu in vzgoji versko zavednega razuinništva. Odprl je pot verski misli v najširšo javnost. Tako je uvrstil slovenski narod med druge, ki so za restavracijo katoliške misli'drugod vojevali podobne boje in napore. Vse to delo pa je vršil po navodilih Leona XIII.; vse številne papeževe okrožnice, apostolska pisma in nagovore je redno priobčeval v Škofijskem listu. Za štiri dela je zaprosil ob prihodu Misija generalni vikar. Da bi čuval zaklad verskih pesmi (1 Tim 6, 20), da bi vernikom lomil kruh zdravili naukov in vodil vernike k studencu zdrave vod« (Jan 2, 13), da bi jim pričal Kristusa, da bi dal, če treba, zanje življenje (Jan 10 11). Te želje je neumorno delavni, go reči škof vse izpolnil. Prve tri prav do besedno, pa v mnogočem tudi zadnjo, sa se je s svojim neustrašnim delom zgoda izčrpal, pa trpeti je moral, mnogo trpeli Izmed številnih očitkov in napadov si; predvsem v knjige prešla dva: da j( ustvaril razpor in da se za jiarodm ideale ni navduševal. Pa je že naše razdor, ki je bil v bistvu svetovnonazor ski. Merodajni zastopnik nasprotne misl je naravnost izjavil, da bi bil kompro mis med obema taboroma že v onem ča su neprimeren in nenraven. Čutil pa s« je Slovenca in iskreno ljubil svoj narod Zato je z vsem srcem želel in se tud z vso močjo trudil, da bi kar največ Slo vencev moglo doseči tudi svojo večni srečo. Ljubil je narod v smislu Solovje va: »Narod ni to, kar sam o sebi misli ampak dolžan je biti to, kar Bog o njen misli v večnosti.« je M imenovan za Leta 1898 je bil Missia predlagan za nadškofa v Gorici. Historiat tega imenovanja bo enkrat pokazal, da se je prav zaradi svojega naroda žrtvoval. Izgovoril pa si je, da se mil za naslednika v Ljubljani imenuje dr. Anton Jeglič, ki je bil takrat nazivni škof v Sarajevu. Poslovil se je od vernikov v pastirskem listu prav tako prisrčno in globoko, kakor jih je pozdravil ob prihodu. V Gorici je deloval Missia nekaj mesecev manj kot 4 leta. Leta 1899 je postal kardinal. Tudi to zadnje njegovo delo na tretjem torišču njegovega življenja nima podrobnejšega orisa. Umrl je zadet od kapi 24. marca 1902. Počiva v svetišču Matere božje na Sveti gori. Tekom 60 let je obledela njegova po doba, nekaj potez je tudi zakaliia slab poučena ali zlomerna kritika. Sedaj p vpričo pretresljivih dogodkov, ki jih do življamo. stopa spet pred nas. Ni bil čr nogled, marveč bil med vodilnimi bistro vidnimi motrilci časov, ki so skušali 7.» držati usodni samomorilni razvoj druži« ga zadržavali, niso pa ga mogli ustavit Sedaj vstaja »ex tenebris et umbris i lucem«. Ko bo spisana objektivna p' drobna kulturna zgodovina onih let, bo pisec po pravici lahko nadel ime Missia in njegova doba. Obnovimo ob tej šestdesetletnici hvaležnostjo spomin njegove vzvišeni svetniške osebnosti, njegovega velike« dela, izvršenega tudi za nasl