Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naroünina Din 20—, za inozemstvo Din 50—; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 27. novembra 1936	Štev. 24
Ing. J. Teržan, Ruše:
Navodila
za pridobivanje humus-gnoja.
Največji del naše slovenske zemlje ne vsebuje dovolj humusa. In vendar igra humus v zemlji zelo važno vlogo. Pomanjkanje humusa povzroča negotove žetve. Peščena in lahka zemlja, brez humusa, nima one sposobnosti za vpijanje in zadrževanje v sebi potrebne vlage, ki je za dobro in obilno žetev odločilnega pomena v vročih poletnih dneh, ko je zelo malo dežja.
Humus se donaša v zemljo s hlevskim gnojem in kompostom. Čestokrat pa kmetovalcu, zlasti vinogradniku, hmeljarju in sadjarju, primanjkujejo zadostne količine hlevskega gnoja, da bi lahko vsako tretje ali četrto leto po točnem kolobarenju pognojil s hlevskim gnojem vso svojo zemljo v do-voljni meri. Radi stiske in pomanjkanja hlevskega gnoja ter velike koristi humusa za dobro letino so napredni kmetovalci in kmetijski strokovnjaki iskali potrebna nadomestila. Umetni gnoj lahko nadomesti mineralno snov, ki se nahaja v hlevskem gnoju, ne more pa nadomestiti organsko. Po dolgem iskanju pa se je slučajno dognalo, da se lahko v kratkem času, že v štirih mesecih, pridela iz organskih odpadkov slame, listja, plevela, plev itd. hlevskemu gnoju enakovreden humus-gnoj.
Praktičen postopek za pridelovanje humus-gnoja je naslednji: Na 100 kg slame, listja, plev, plevela in drugih odpadkov posujemo 5 kg neolje-nega apnenega dušika in vse skupaj dobro zmešamo, polijemo s 150 I. vode, dobro steptamo in pokrijemo s plastjo zemlje, da se ne posuši. Po 10 do 14 dneh moramo ponovno politi s 100 I. vode.
Ves postopek je isti kot pri pripravljanju navadnega komposta. Predvsem morgmo izbrati prostor blizu potoka ali vodnjaka, da imamo vodo takoj pri roki. Ho, kjer bomo delali kompostni kup, moramo zbiti z ilovico ali podložiti lepenko, da voda, ki jo nalijemo na kup, ne odteče. Nato razprostremo prvo plast slame ali drugih organskih odpadkov kakih 30 cm visoko, jo dobro stlačimo ter posujemo z apnenim dušikom. Na to namečemo potem drugo plast odpadkov, ki jo zopet dobro stlačimo, polijemo z vodo in posujemo z apnenim dušikom. Tako nalagamo plast na plast ter naložimo na en kup sedem takih plasti. Da se kup ne osuši, ga moramo obložiti z deskami in pokriti z 20 cm debelo plastjo zemlje.
V kupu nastopi nato vrenje in presnavljanje organskih odpadkov v humus-gnoj. Za to presnavljanje je potrebno, da vlada v kupu toplota do 60" C. Da se kup prej segreje, je dobro, primešati tudi nekoliko konjskega gnoja. Za pravilen proces vrenja je potreben dušik kot hrana za bakterije, ki organsko snov predelujejo, ter vlaga in zrak. Zato moramo kup komposta večkrat pregledati in če se je osušil, ga zopet politi z vodo, kar je posebno važno, če delamo humus-gnoj poleti, ko je zrak suh in je malo padavin. Če je potek vrenja pravilen, lahko humus-gnoj po štirih mesecih razvozimo na njivo ali v vinograd, ne da bi bilo potrebno kup prekopati. Analiza humus-gnoja je po-
Skropilnlce si nabavite že se-
hbbbmbhhmbbhb daj, da bodo prihodnje leto pravočasno pri roki. Svojim članom dobavlja najceneje prvovrstne Holderjeve škropilnice Hmeljarska zadruga r. z. z o. z.
kazala, da ne zaostaja v pogledu rastlinsko-hra-nilne vrednosti za hlevskim gnojem. Saj vsebuje
humus-gnoj z apnenim	navadni
dušikom	hlevski gnoj
vode ..............76%	75%
pepela..................6%	6%
organske substance	18%	19%
100%-	100%
skupno dušika . .	0-68	050
fosforne kisi.	0-46	0'25
kalija '	0'82	0'63
apna .	.	0-70	0'60
Iz analize je torej razvidna velika vrednost humus-gnoja. Vsak kmetovalec in tudi hmeljar ima razne odpadke, ki mu sedaj gnijejo in prav nič ne koristijo; s pridelovanjem humus-gnoja po opisanem načinu pa se vse to koristno uporabi.
Poskusi pa sq nadalje pokazali, da je zelo koristno primešati neoljeni apneni dušik tudi navadnemu kompostu, ki potem prej dozori; obenem pa vpliva apneni dušik kot desinfekcijsko sredstvo, ki uniči v kompostu vso zalego ogrcev in drugih škodljivcev, ki jih sicer s kompostom prenašamo na njivo, vrt, hmeljnik ali vinograd, kjer nam povzročajo potem prav občutno škodo.
Če hočemo pospešiti dozorevanje slamnatega in suhega hlevskega gnoja, postopamo prav tako kakor smo spredaj opisali; hlevski gnoj naj se potiva z gnojnico, ki je seveda koristna tudi za polivanje organskih odpadkov, iz katerih pridelujemo po onisanem načinu humus-gnoj.
Vsak slovenski kmetovalec, pa naj bo že veliki ali mali posestnik ali po tudi le kočar, si mora postaviti za eno svoiih olavnih nalog pridelovanje humus-onoja, ker si lahko izboljšamo in zagotovimo letino samo tedaj, če bo naša zemlja preskrbljena z dovolj humusa!
Pridelek hmelja 1936.
Koncem leta 1935 so znašale še neprodane zaloge v prvi roki v Zatcu 8500, v Ušteku 1500, Roud-nici 750 in Dubi 250, torej skupno 11.000 stotov.
Število vseh hmeljarjev je bilo v letu 1934 v Češki 14.107, Moravski 432 in Slovaški 21.
Glede kakovosti se je pridelalo lani v ČSR la hmelja v Zatcu 20, Ušteku 25, Roudnici 25 in Dubi 15%, Ila pa 70, 60, 60 in 50% ter slabšega 10, 15, 15 in 35%.
Izvozilo se je lani iz ČSR v času od 1.9. 1933 do 31.8.1934 skupno 46.716 stotov, od 1.9.1934 do 31. 8. 1935 pa 51.595 in od 1.9. 1935 do 31.5. 1936 še 50.205 stotov.
Hmeljarji, poravnajte naročnino!
V	Jugoslaviji je bilo vreme v teku vegetacije vsekakor ugodnejše kakor prejšnje leto.
V	Sloveniji se je že koncem marca obrezalo, vendar so pozni mrazi v aprilu m prvi polovici maja zadrževali razvoj rastline. Koncem maja pa je postalo bolj toplo in rastlina je kmalu dohitela zamujeno. Huda vročina v juliju je omogočila naglo širjenje rdečega pajka, katero je preprečilo šele izdatno deževje koncem meseca; razna sredstva zoper tega škodljivca so se bolj slabo obnesla. Sredi julija ie bila rastlina že v polnem cvetu. Proti peronospori se je po bridkih izkušnjah v prejšnjem letu pravočasno škropilo, vendar je polovico nasadov še ostalo neškropljemh. Sicer je tudi suho vreme v juniju in juliju oviralo razvoj peronospore, vendar je vkljub temu v slabo oskrbovanih nasadih pridelek trpel na barvi. Uši, ki so se pojavile julija zlasti v obrobnih legah, se je večinoma uspešno zatiralo. Ze 12. avgusta je začelo spodbiranje in 16. splošno obiranje, ki je bilo pri večinoma ugodnem viemenu v desetih dneh končano. Barva in kakovost pridelka je bila boljša kakor v prejšnjem letu in je bilo blago tudi bolj enakomerno. Površina nasadov se je proti letu 1934 povečala za kakih 200 ha.
Z vnovčevanjem se je začelo iakoj po obiranju in plačevalo najprej do 24 Din in potem do 25 Din za kg. H koncu oktobra, ko so znašale zaloge le še kakih 1500 stotov, se je dvignila cena do 33 Din za kg, potem pa je zopet nazadovala in ob koncu leta se je plačevalo 12— 30 Din za kg. Koncem aprila 1936 je bil pridelek docela razprodan.
V	Vojvodini je bila precejšnja suša, vendar se je vkljub temu pojavila peronospora, katero so hmeljarji le slabo zatirali. Drugih škodljivcev ni bilo, le mravlje so se pojavile junija v taki množini, da so nekatere rastline, ki so jih mravlje navrtale kakih 10 cm nad površino tal in izpile, docela ovenele. Obiranje je trajalo pri ugodnem vremenu od 19. 8. do 3. 9. .Pridelek je bil glede barve boljši kakor v letu 1934, vendar lažji. Kobule so bile sicer majhne, vendar so vsebovale obilo lupulina. Blago je bilo vsled hude suše preveč presušeno in se je pri basanju jako drobilo. Površina nasadov se je povečala za kakih 22%, namreč s 1475 na 1800 ha. Za to površino nasadov sušilnice niso zadostovale in je bilo blago zato večinoma nre-žgano in ni držalo barve. Vnovčevanje je pričelo
z 18 Din za kg, vendar je cena sredi septembra nazadovala na 8—13 Din in se koncem meseca zopet dvignila na 10—22 Din za kg. Sredi oktobra je bilo najboljše blago razprodano, za ostalo pa se je plačevalo' 10 — 16 Din in v decembru do 20 Din za kg. Koncem leta 1935 je bilo neprodanih le še kakih 800 stotov.
Glede kakovosti se je pridelalo prvovrstnega blaga v Sloveniji 35, srednjega 45 in slabšega 20%, v Vojvodini pa 30, 40 in 30%.
Izvozilo se je iz Jugoslavije v času odi. 9. 1933 do 31.8.1934 skupno 14.990 stotov, od 1.9.1934 do 31 8. 1935 pa 20.730 in od 1. 9. 1935 do 30. 4. 1936 Še 34.400 stotov.	(Dalje prihodnjič.)
Razno.
Lep, zdrav in težek hmelj s pomočjo Nitrofoskala I.
Hmeljar Dolenc Andrej na babnem pri Celju je lansko jesen gnojil svoj hmeljnik z Nitrofoskalom in poroča o uspehu gnojenja naslednje:
»Dne 24.9. 1935 sem potrosil h, hmeljišča z Nitrofoskalom 1. in to na široko po celem nasadu, le */4 hmeljišča nisem gnojil z Nitrofoskalom, temveč samo z domačim gnojem. Letošnjo pomlad nisem opazil nobene razlike. Nasad je dobro gnojen in brez zeli tudi pozimi. Toda jeseni pri obiranju je bilo precej razlike. Kobule v nasadu, gnojenem z Nitrofoskalom I., niso bile glu-harste kakor v onem delu hmeljišča, ki ga nisem gnojil z Nifrofoskalom. Obiralke so trdile, da se jim zdi, da so kobule v nasadu, gnojenem z Nitrofoskalom L, vsak dan težje. In res je bilo tu hmelia povprečno 1-70 kg z ene rastline, bil je zelo lep, zelen in težak. Hmelj, gnojen z Nitrofoskalom L, da po moiem prepričanju zelo lepo, zeleno, trdo in težko kobulo. Hmeljarji, gnojite s tem gnojilom, kajti uspeh ne izostane!«
Hmeljarska poročila.
Savinjska dolina: Za pičle preostanke letošnjega pridelka v prvi roki je še vedno nekaj zanimanja po nespremenjenih cenah.
Vojvodina: V hmeljski kupčiji je razpoloženje precej mirno. Cene so ostale nespremenjene, vendar so deloma le bolj nominalne.
Češkoslovaška: Pri večinoma bolj mirni in le semtcrije nekoliko živahnejši tendenci se zaloge letošnjega pridelka v prvi roki dalje krčijo. Kupuje se predvsem za izvoz in plačuje za žateški hmelj 22 do 37 Din ter Uštecki in Roudnicki 9—20 Din za kg. Znam-kovanih je doslej v Zatcu 54.250 stotov pridelka 1936. Še neprodane zaloge v prvi roki znašajo skupno v ČSR kakih 8000 stotov, izvozilo pa se je doslej 33.689 stotov.
Nemčija: Na tržišču v Niirnbergu kakor tudi v posameznih okoliših je tendenca mirna in je tudi pro-
meta bolj malo. Sicer pa so določene cene ostale v glavnem nespremenjene. NHPD nadaljuje s prevzemanjem slabšega in za znamkovanje nesposobnega blaga ter ga vnovčuje za domačo porabo po 21—30 din za kg; pa tudi za izvoz je bilo prodano nekaj takega hmelja po 17—18 Din za kg. Prav tako je za letnik 1933 zopet nekaj zanimanja in se trži po 1—2 Din za kg.
Francija: Ker za izvoz, ni več primernega blaga na razpolago, je tendenca bolj mirna in so tudi zaključki bolj redki. Sicer pa so ostale cene nominalno nespremenjene in se za srednje dobro alzaško blago plačuje do 24 Din za kg.
Poljska: Za redke še preostale zaloge letošnjega pridelka je le semtertje nekaj več zanimanja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se plačuje 7—25 Din za kg.
b e 1 g i j a : Pri sicer bolj mirni, vendar še precej čvrsti tendenci notira letošnji pridelek Poperinghe do 17 Din in Alost do 20 Din za kg.
Anglija: Sortiranje in bonitiranje letošnjega pridelka dobro napreduje, vendar izgleda, da bo manj prvovrstnega blaga kakor lani. Kupčija miruje. Za starejše letnike ni povpraševanja, pač pa je za letošnjega že mnogo zanimanja. Ameriški hmelj se trži prejkoslej po 68 Din za kg.
Amerika: V kupčiji je postalo bolj mirno, ker je boljše blago že močno razprodano in le še v bolj čvrstih rokah. Cene so nadalje čvrste in domači pridelek notira letošnji 41—48 Din, lanski 29—35 Din in starejši 15—26 Din, že zacarinjen inozemski pa 56—69 Din za kg. Tendenca je čvrsta in tudi za starejše letnike je zopet nekaj zanimanja.
Dajvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Tettnang)	za	doma.....................70	Din
za	izvoz.....................30	Din
Amerika (Oregon)	.....................48	Din
Češkoslovaška (Žatec)..............................37	Din
Jugoslavija (savinjski) ...........................34	Din
(vojvodinski)..........................24	Din
Francija (alzaški).................................26	Din
Poljska (wolinjski)	.....................25	Din
belgija (Alost) ...................................20	Din
Fosfatna
žlindra
je prvovrstno gnojilo •	za hmelj!
Trosite jo sedaj v jeseni pred odora-vaniem no 200 ka na 1000 sadežev!
Za razvedrilo.
Žid se zagovarja. Zelo slabo se zagovarja.
»Slišite vi!« se končno razjezi sodnik, »danes trdite vse ravno nasprotno kakor včeraj. Kaj ste morda tako raztreseni, da ne morete ostati pri stvari?«
»Gospod sodnik, saj veste, da smo Židje raztreseni po vsem svetu.«
Vljuden razgovor.
Ribničan: »AL b’ m’ lehku povejdal, kej je pošta?«
Ljubljančan- »1, tamla za voglam — tu ve usak nore.«
Ribničan: »Zato sem vas pa ravnu prašou.«
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HH9HILHICI DIME BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
tv lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice