^tev. 51 PTUJ, 21. decembra 1556 Letnik ix. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 156, fTS Ptuj 5tev. 643-T-206 — Ure- juje urednižki odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo ~ Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Pozimi naši otroci mnogo čitajo Ne bi mogli trditi, da so se v zadnjih dneh odigrali kakSni iz- redni mednarodni politični do- godht, če bi ocenjevaU te zadeve z vidika senzacionalnosti. Kljub temu JM so dogodki, kot je SESTANEK NEHRlJ-EISENHOWER vsekakor vel.kega pomena. Zdi se, d« bo prišlo po zadnjih do- godkih na Blaz-njem vzhodu ka- kor tudi na Madžarskem, do večjega zbližanja. politiko. Indije in ZDA, ki sta r-^ obeh teh zade- \mh zastopali zelo sorodn-a gle- dišča. Seveda je treba pri tem upoštevati, da so ZDA član ene ga svetovnih blokov, dočim vodi Indija prav tako kot naša drža- va izvenblokovsko in neodvisno politiko in da bodo razgovori med obema državnikoma pote- kali s teh dveh indikov. Glede tega je treba pripcrmniti, da so ZDA kljub svojemu člxin3tvu v zahoduem bloku ob krizi na Bližnjem vzhodu krepko naspro- tov>ate angio-francoski avanturi in da gre levji delež zaslug za tak razvoj v smeri pomiritve in rašiti^e problema preko OZN prav Združenem državam. To je vsekakor tudi eden motivov, ki so zbližali politiko obeh držav, Indije in Amerike. V zvezi s temi razgovori ne bo odveč omeniti i->edno glasnejših vesti o bližnjem OBISKU PREDSEDNIKA Tin-A V WASHINGTONU o čemer sicer ni uradno še nič povedanega, kar pa vsekakor že ?Ms: takorekoč f zraku. Bl.žnja preteklost je namreč dala vsem. ki So kakor koli dvomili o Ideji aktivne koeksistence kot edinem sredstvu za, če ne za konstruk- tiven razvoj in napredek, pa vsaj za ziiosen status quo v *??- d-anjem svetu, krepak nauk. Ta- ko so pobude našega predsedni- ka Tita, ki jih je dal glede teh idej, dožii'ele priznanje tudi pri voditeljih največje velesile sve- ta. Sueško vprašanje, odnosno li- kvidacija ponesrečene agresije na Egipt, se postopno urejuje. Napadalne sile odhajajo, sUe Združenih nnrodov pa postopo- ma zasedajo njihove dosedanje položaje. Naj omenimo s tem v zvezi POVRATEK BRITANSKEGA PREMIERA EDEN A z »bolniškega dopusta«, kam-cr je moral od.iti po ponesrečeni »sueški aferi«. Eden se je poja- vil v britanskem parlamentu, kjer pa so ga kaj hladno spre- jeli. Predsedoval je seji, ko so obravnavale predlog novega na- črta USTAVE ZA CIFER ki pa ga niso odobrili niti Cipr- čani, niti Grčija, n.ti Turčija, čeprav pomeni ta načrt določen napredek, ker predvideva cipr- sko skupščino po sporazumnost- nem načelu. Baje obstaja še do- ločeno upanje, da bo Grčiija pri- stala na takšno rešitev, če bi Britanija načelno priznala Cipr- čanom pravico do samoodločbe ter obljribila vrnitev nadškcja Makariosa s pregnanstva. Generalna skupščina. Organi- zacije združenih narodov raz- pravlja te dni O RAZŠIRITVI VARNOSTNEGA S\ETA od sedanjih enajst na trinajst članov, za kar se zavzemajo v glavnem države zahodnega blo ka in proti čemur nastopa ZSSR, češ da naj najprej sprejmejo v članstvo Organizacije Kitajsko,, dočim se zavzema Indija za, to, da bi dobilo več mest r Var- nostnem svetu azijsko-afriško področje. Prisluhnimo še dogajanju v Vzhodni Evropi, Madžarska se je v zadnjih dneh nekoUko po- mirila. Seveda je vprašanje, ali so se množice sprijaznile z ob- stoječim stanjem, ali pa je k pomiritvi več prispevalo delo- vanje i%aglih sodišč. Razvoj v odnosih med Poljsko in ZSSR lahko imenujemo pozitiven, po- sebno po nedavnem PODPISU POGODBE O STATUSU SOVJIzTSKIH CET na poljskem ozemlju. Pogodoa predvideva podrejanje osebja teh čet poljski jurisdikciji in omogoča poljski vladi kontrolo nad njih premiki. Pogodba tudi izključuje vsako vmešavanje teh čet v poljske notranjepoli- tične zadeve. To je vsekakor no- va vsebina v odnosih med obe- ma državama, zdi se pa. da so poljske množice pričakovale precej drugačno rešitev. Major Fran jo Bauk: 22, december m mm m mm LHos slavijo naši narodi 15- letnico ustanovit%'e naše Arma- de. 22. december Je zabeležen kot zgodovinski dan naše na- rodne revolucije. Tega dne le- ta 1341 je bila formirana v ma- lem lK)senskem kraju K ude po naredbi Vrho\TieKa komandan- ta tov. Tita prva resrulama eno- ta narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije — Prva proletarska narodnoosvobodilna brigada. Te- ga dne So bili postavljeni te- melji revolucionarni Jugoslo- slovanski ljudski armadi, ki predsta/vlja eno največjih pri- dobitev naže ljudske revolucije. Njen ra2r\t>j, način izpopolnje- vanja in oboroževanja je bil j-pecifičen. p% tudi edinstven v zgodoii^ni. Kljub temu, da Je naše ljudstvo preživljalo v ti- stem času najtežje dni svoje zgodovine, je raje odhajalo ▼ boj brez, pušk in streliva, boso in lačno, da bi se borilo proti moderno obroženemu sovražni- ku s primitivnimi sredstvi in brez czira na to, koliko ga **** fa boj stal, kakor da bj se po- korilo in postalo suženj. Ob vseh teh te/^vah na se je naša Armada med narodnoosvobodil- no vojno razvila v nezlomljivo silo naše revoIuci.je. Razvila se je v partizaJiski vojni, kj je imela vse karakteristike ljud- skega upora proti okupatorjem in domčim izdajalcem, prinaša- joč s seboj socialno osvoboditev tlačennim množicam. Zaradi v^ega tega je 22. december ne- izbrisno zapisan v bogati zgodo- vini narodnoosvobodilnega boja kot praznik ne samo pripadni- kov Armade, temveč tudi vsega našega Ijmistva. Graditev socialističnih odno- sov v naSi deželi, krepka od- ločnost braniti neodvisnost na- še svobodne države, miroljub- na mednarodna politika — to so bistvene osnove monolitnosti naše Armade. Naša Armada je v povojnem obdobju mnogo pri.spevala stva- ri naše socialistične graditve. Naše ljudstvo .je ponosno na ob- ,i«kte, ki jih je zgradila Arma- da. Kot Armada miru in svo- bode, je s svojo silo in priprav- ljenostjo omogočila mimo i«* nemoteno delo vseh na^ih de- lovnih ljudi v dobi povojne graditve. Dalje opravlja naša Armada tudi svoje dolžnosti v mednarodnem pomesiu. S svo- jim obstojem, s tem da je bra- nila neodvisnost socialističitc Jugoslavije, je stala tudi na braniku socializma v sveta sploh. To najlepše potrjujejo dogodki v letu 1948 in v letu 1953, ko je šlo za rešitev trža- škega vprašanja, ko so se oba- krat agresivne sile in nanteni razbili ob monolitnosti naše .\rmade in ljudstva. Ravno ti povojni dogodki močno potrju- jejo našo izku?>njo. da je sila Armade, njena enotnost in enot- nost ljudstva odločilnega pome- na za samostojnost in neodvis- nost posebno naše dežele. Na izkušnjah naš« dežele, po- sebej Pa tudi naše Armade se danes učijo mnogi narodi, pred- vsem pa tisti, katerim še vedno preti nevarnost za.sužnjevanja. Pri izvrševanju svoje osnovnie naloge je naša Armada mnogo prispevala k mim v svetu. To, kakor zadnji dogodki v svetu dokazuje,jo, da vloge Armade tudi danes nikakor ne smemo posii veli- te na^rire d^i bi iTr-"lT*i1? vl''ef>. ki so iiin namenH« naši 7.KJ, naši narrd! in toT7 Tito: krepi- tev in dvi«r voir-','"-«^ ^-^^^-v,?-.*xBfi naše države. TOV TITO $f ,IF ZAHVA- LIL PTU.IrAMOM ZA ČESTITKE Na ser. Občinskega ljudskega cdbora Ptuj 20. t. m. ie prečita! predsednik občine Ptuj tov. Janko Vogrinec navzočim odgo- vor tovariša Tita na čestitke za Dan republike. Na tei seji so poročali odbo- ru predsedniški Sveta za varstvo matere in otroka, za zdravstvo in zd .sociahio varstvo o stanju na teh področjih v občini. Rešenih je bilo več predlogov odlokov, sklepov' in odločb, ki .se nanašajo na dolžnosti in pra- vice občinskega ljudskega od- bo'ra, podjetij in ustanov občine Ptuj. množimo orientocBlshss lekmss Marsikatero človekovo prak- tično delovanje, mnoge igre so sčasoma prerastle, se preobra- zile in se razvile v športno de- javnost. Sulico je človek naj- prej metal za divjo zverjo ali sovražnikom v svojih loviščih, a dandanes zleti skozi zrak kopje, pognano od nap>eti'h in .'gjroženih mišic mladega atleta v »loviščihi: zdravja, na zelenih tratah tekmovalnega stadiona. Na lesenih plohcih se je nekoč Skandi!iavec ali naš Bločan po- ganjal preko snežnih poljan po svojih vsakdanjih opravkih, a dandanes si krepi svoje zdravje, moč, voljo in pogum tisočero mladih in starih ljubiteljev be- lega športa sirom po kulturnem svetu. Orientacija v okolju je bila že od nekdaj vsakdanja člove- kova potreba, pogosto tudi živ- ljenjskega pomena. V vseh let- nih časih, v naji-azličnejših kli- matskih pogojih in na vseh koncih sveta v najrazličnejših predelih: na nepreglednih pla- njavah, v težko prehodnih go- zdovih, na nižinskem in gora- tem svetu, v peščenih in snež- nih pustinjah, prostranih vodah oceanov se je moral človek na svojih potovanjih popolnoma spoznati v svetu, skozi katerega je potoval, če je hotel srečno dospeti živ in zdrav do kraja, kamor se je namenil, ali pa se vrniti domov. Ko je bil človek še bolj »nepokvarjenotrok prirode, mu je pri tem še moč- no pomagal njegov nezmotljivi orientacijski čut, kakršnega lah- ko še dandanašnji srečamo pri divjih ljudstvih. To je tsti pri- rodni čut, ki ga imajo razvite- ga do prave j>opolnosti zlasti nekatere živali, n. pr. golob pi- smonoša, ptice selivke, jegulje idr. Kulturnemu človeku je ta čut izumrl, zato si je pomagal z opazovanjem nekaterih priro- popolnejšimi tehničnimi sred- dnih pojavov in kasneje z vedno stvi, ki so mu nadomestila iz- gubljeni čut. Kako pomembna je bila ori- entacijska sposobnost za posa- mezniika ali skupnost, nam v mnogih primerih pojasnjujeta ljudsko in zgodovinsko izročilo. Janko in Metka sta si zazna- movala pot, da sta se po znakih lahko vrnila domov iz globoke- ga gozda, v katerem bi se naj sicer izgubila. Grški mitološki junak Teze j je premagal bika Minotaura in se rešil iz njegove palače samo s pomočjo Ariadni- nega klobčiča, ki ga je zaneslji- vo privedel po vseh labirintih na piano. Maloštevilni Špartan- ci so se v soteski pri Terrnopi- lah junaško upirali premoči Perzijcev, dokler teh izdajalec Efialt ni popeljal po skrivnih stezah branilcem za hrbet, ju- naški Ivan Susanin pa je zape- ljal napadalce v zasneženi gozd, iz katerega se niso nikoli več vrnili. V naši narodnoosvobodil- ni vojni je bilo mnogo prime- rov, ki niso dokazovali samo vi- sokih moralnih vrlin naših bor- cev, marveč tudi vrednost in pomembnost izrednega orienta- cijskega čuta slehernega parti- zana, ki je mnogo pripomogel k uspešnemu izhodu posameznega boja, če v tej zvezi omenimo samo sijajno zmago partizanov nad Italijani v Jelenovem žlebu. Pa tudi že dandanes boste med izletniki, lovci, gozdarji in dru- gimi popotniki naših poti in stez čuIi, kalco se suč? pomenek o mnogoterih dogodivščinah, ko so zašli in s? končno le zopet znašli. Tudi sam sem že sredi noči in snežnega meteža blodil po brezpotjih kočevskih gozdov, pa sem kljub izčrpanosti z ori- entacijskim znanjem našel pot iz nevarne zagate. Marsikdaj je tedaj orientacij- ska sposobnost v vsakdanjem življenju, in še ix>sebej v voj- nem času, povezana z vpraša- njem »biti ali ne biti!« Zato ni čudno, če si prav v novejšem času utira pot v svet »najmlajši« med športi, orienta- cijski šport. Športno prelevitev te dejavnosti je začel na Šved- skem 1918 major Ernest Killan- der, ki ga zato imenujejo tudi očeta tega športa. Na Švedskem se je kmalu ustanovilo pi^eko 1500 klubov s 35.000 člani, med- tem ko jih imajo danes že pre- ko 350.000. Združeni so v po- sebni zvezi »S venska Orienti- ringsforbundet«, ki prireja re- dno tudi svoja tekmovanja. Od tu se je novi šport razširjal na- prej po skandinavskih deželah, Norveški, Finski, prešel v Dan- sko in Švico, a 1946 v Severno Ameriko, kamor ga je zanesel Bjorn Kjellstrom. K nam je prišla »lastovka« te športne pomladi — knjižica, ki sta jo napisala Stig Hedenstrom in Bjorn Kjellstrom »The Šport of Orienteering«. Iz nje diha zrak bukovih in smrekovih go- zdov, veje radost sončnih trat in poljan, kipi svežina divjih vod, potokov, rek in mirnih je- zer. Pripoveduje nam o zdravih tekmah mladine, v katerih ra- stejo njene telesne, duševne in naravne moči ter spretnost za- nesljivega kretanja po znanih ali neznanih ix)teh z reševa- njem števihiih zabavnih orien- tacijskih nalog. Po njej in skromnih izkušnjah v nekaj učiteljskih tečajih po- vzemamo orientacijski šport za našo mladino, saj misUmo, da bo postal kmalu privlačno raz- vedrilo in tekmovanje za deset tisoče naših telovadcev planin- cev, strelcev in drugih športni- kov, zlast- še šolske mladine ob šFK)rtnih dneh V neposrednem živem stiku s prirodo bo mladina spoznavala in še bolj vzljubila svojo rodno grucLo. I. OKRAJNO TEKMOVA- NJE obveznikov predvojaške vzgoje v orientacijskem pa- trolnem teku v Ptuju 23. de- cembra 1956 pod pokrovitelj- stvom Okrajnega odbora ZB in Združenja rezervnih ofi- cirjev okraja Ptuj. Tekmovanje bo v okviru proslave svečane proslavitve 15-letnice obstoja JLA. Sodelujejo reprezentance: TVD Partizan, ekipa JLA, ekipa Okrajnega strelskega odbora, ekipa višje gimnazi- je, ekipa Vajenske šole. Nadalje sodelujejo odredi predvojaške vzgoje občinskih odborov: Bori, Cirkovce, De- stemik, Gorišnica, Juršinci, Lešje, Ormož, Ptuj, Središč-e in Videm p. P. Pričetek tekmovanja bo ob 8. uri s startom izpred OLO Ptuj. Vrstni red ekip bo iz- žreban na dan tekmovanja. Zključni spored bo v dvora- ni OK ZKS Ptuj. 1. Po tekmovanju bo zaku- ska, 2. objava rezultatov in pKjdelitev prehodnega ix>kala in 3. ogled znamenitosti Mestnega muzeja v Ptuju. Zborno mesto pred pričet- kom tekmovanja bo ob 7. ur' na dvorišču Vajenske šole raznih strok v Ptuju. Tako delajo in živijo v Ptuju 2o ob Dnes^^u republike sem iz razgovora z vefil^rat odliko- vanjim majorjem JLA tov. Fra- njom Baukom iz ptujske gami- zije JLu\ izluščil željo, da bi bilo r/>trebno ob 22. decembru — Dnevu JLA naše bralce po- kratkočasiti z nekaj vrsticami iz življenja pripadnikov JLA, ki živijo in delajo v Ptuju. Več- krat sem razmišljal o tej nje- govi tihi želji in si pri tem oči- ta'l, da bi take vrstice naši bral- ci tudi sicer radi čitali, pa snio jih pustili čakati na 22. decem- ber — na Dan JLA. Končno sem pri tem pisanju in prosim morebiti prizadete, naj mi ne zamerijo, da sem jih talPetovia« v Ptu- ju in očisl^iti nekaj opeke za zgraditev Doma SZDL Breg. Reč-eno in storjeno. Prvo nede- ljo po tem razgovoru je bilo na licu mesta nekaj desetin vese- lih dečkov — vojakov in pod- oiicirje\? in z njimi njihov sta- rešina-oficir. Stari premočeni zidovi so padali drug za drugim in iz razvalin je rastel kup oči- ščene, dobro uporabne zidne opeke. Tudi tega kupa ni bilo dolgo, ker so ga naložili in zvo- zili na mesto, kjer bo zgrajen Dom SZDL na Bregu. »Radi smo se vam odzvali,« je razgo- vor s tov. Rudolfom končal ma- jor tov. Bauk. V ptujskem muzeju je šlo ne- ko nedeljo popoldne skozi zani- mive sobane velilco obiskoval- cev. Med njimi je bilo tudi več vojakov. Ustavljal: so se pri slikah, pri razni posodi, pri orožju, oklepih in vsem ostalem. Eden izmed njih jim je tolma- čil, ostal; so gledali vsalco stvar z velikim zanimanjem in poslu- šali. Celo zaostajali so za osta- limi obiskovalci muzeja. Pre- pričal sem se. d,q so se za vse zanimali in se končno menili: -Zopet bomo prišli, ker še v^- ga nismo videli!« Neko poletno popoldne je pe- ljal skozi Ptuj vojask. tovorni avto. Lackova ulica je bila si- cer prosta, le ob pločniku pri prodajalni je stalo kolo. kakor ga ne smejo videti organi LM. Prednji del avtomobila je bil žc mimo, ko se je naenkrat kolo samo ob sebi podrlo in zletelo ix>d zadnje kolo avtomobila. Avto je takoj obstal, le žal je bil del kolesa že zmečkan. Šo- fer-vojak je takoj povprašal, kje je lastnik. Nekaj radoved- nežev je bilo takoj zraven. Stvar je bila jasna. Vojaku so rekli, naj vozi dalje, ker ni kriv šilcode. Pred dnevi sem obiskal ptuj- sko kasarno. Stražar pri vhodu me je prijazno sprejel, v^prašal kaj želim in mi dovolil vstop. Iskal sem kapetana tov. Iliča in ga tudi našel na predavanju v krogu oficirjev ptujske gami- zije. Vprašal sem ga v zvezi z reportažo za njegovo mnenje, pa mi je rekel, da je roportiižo lahko pisati, če gledamo vojake pri njihovem delu, v prostem času v delavnik in pra.znik. No- vinarji radi grešijo, ker pišejo o nas najraje ob Dnevu JLA, ne pa tudi sicer kot o ostalih dogodkih v naši družbi. Moral sem mu pritrditi in dogov^ila sva se. da bo tozadevno v bo- doče drugače. Za tokrat sem r^apisal nekaj svojih opažanj, ki so se mi dopadla in ostala v spominu. V. J. 2 PTUJ, 21. DECEMBRA 1956 Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«^ Ptoizvaiomo: glinico in aluminij surovi v blokih (ingotih) in v oblikah za vaharne Pogodbe za pro- dajo aluminija skle- pamo na podlagi razdelilnika TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" K IDRIČEVO (Po »Naši skupnosti«) Povečanje plač Povečanje plač delavcev in uslužbencev, ki ga določa predlog družbenega plana za prihodnje leto, ima dvojni na- men: po eni strani doseči povečanje osebne potrošnje, kar je namenjeno predvsem delavcem in uslužbencem, po drugi strani pa izboljšati učinkovitost sistema nagrajevanja. V povojnih letih smo — zaradi vzrokov, ki so zelo do- bro znani — morali vlagati velike napore in sredstva v ustvaritev osnov za nadaljnji razvoj gospodarstva in v hkratno zagotovitev neodvisnosti države. V pogojih, v ka- krštiln jc Lut na.-.i država, je to zahtevalo odpoved, začasno tudi na račun življenjskega standarda. Ob koncu teh naj- večjih naporov v zadnjih dveh, treh letih prihajajo življenj- ski pogoji državljanov čedalje bolj med prve naloge eko- nomske politike, ki jo v zadnjem času tudi praktično izva- jan^io v tej smeri. Prve rezultate bi naj bili dosegli že letos. Dosegli smo jih samo delno — na področju ureditve trga z industrijskimi izdelki, izpopolnjevanja zalog blaga, večje industrijske proizvodnje m sploh ustvarjanja možnosti za večjo potrošnjo predmetov iz domače industrije in iz uvoza. Tak delen rezultat so pred- vsem povzročile vremenske raz- mere, zaradi katerih je slaba kmetijska proizvodnja resno za- vrla prizadevanja, da bi se po- troSnja povečala. Tako se je zgodilo, da se realni zaslužek delavcev in uslužbencev, vzet v celoti, ni popravil v primerjavi z letom 1952, če ni celo nekaj nižji. SPODBUDA ZA KVALIFICI- RANO DELO Ko govorimo o odločnejših spremembah, ki jih piičailcuje- mo v tem pogledu prihodnje le- to, moramo upoštevati, da pove- čanje realnih zaslužkov i-n iz- boljšanje življenjskih pogojev ni samo socialna, temveč prav tako tudi ekonomska potreba. Najbo'lj grobo povedano, da bi plača dejansko predstavljala spodbudo za proizvajalca, mora realno pomeruti količino blaga in uslug, ki je zadostna, da ga do kraja zainteresira, da ga materialno veže na delovno me- sto in da predvsem prav tu, a *ie s honorarnim in zasebnim delom išče možnosti za nadalj- nje povečanje svojih dohodkov. V zv^ezi s tem zadnjim je tudi drugi namen določenega pove- čanja: dosega večjih razponov v plačah pos'ameznih kategorij. V zadnji številki »Naše .skupno- sti« smo med stalnimi statistič- nimi pregledi na četrti strani objavili tudi primerjave plač delavcev in uslužbencev v go- spodarst\ai po kategorijah. Iz teh prhnerjav je razvidno, da so. sedaj ra/.poni premajhni, da bi mogli biti dejanska spnjdbuda za strokovno. us,posabljanje in obvladanje dela. Brez otroškega dodatka so plače povprečno znašale v industriji in rudar- stvu v drugem tromesečju letos: — za nekvalificirane delavce 7.T80 din — za priučene 9.110 din — za kvalificirane 11.200 din — za visokokvalifi- cirane delavce 16.270 din Razlike so še precej manjše, če upoštevamo tudi otrcške do- datke, ki niso odvisni od kva'li- fikacij. Z dvema otro-škima do- datkoma ima kvalificirani de- lavec le za 25 odstotkov višjo plačo od nekvalificiranega. Zaradi vsega tega predlagajo, da se z določeni mpovečanjem plač hkrati nekoliko popravi tudi položaj kvalificiranih de- lavcev in uslužbencev v raz- mejru do nekvalificiranega osebja. Izboljšanje bi izvedli tako, da bi povečali razpone plač. Tako predlog o povečanju plač teži za tem, da se po eni strani kvalificirano delo spod- buja in nagra.;uje, po drugi stra- ni pa, da se tudi di-ugim delav- cem in uslužbencem ne poslab- šajo pogoji življenja, temveč da se v določeni meri tudi iz- boljšajo. Zato je določeno, da se tudi nekvalificiranemu osebju pove- čajo plače, čeprav z manjšim odstotkom kakor kvalificirane- mu. Predlagajo, naj se plače ne- kvalificiranega osebja povečajo za pet, kva'lificiranega pa za deset odstotkov. Razen tega bi omogočili večji delež plač pri dobičku, kar bi povečalo plač-e še za dva odstotka. Sploh je težnja, da se delež plač v do- bičku povečuje. MOŽNOSTI SEDANJEGA PLAČILNEGA SISTEMA Povečanje plač ne bo pcme- nilo spremembe sistema nagra- jevanja, temveč samo še en ukrep v okviru tega sistema. Nejgova korenita izpremenitev očitno še ni dozorela in zahte- va še dela, raziskovanj in pro- učevanj, posebno pa preizkuša- nja v praksi vseh tistih spre- memb, s katerimi računajo. To je treba pripomniti toliko prej, ker je potrebno, da se mnoge stvari sedanjega plačne- ga sistema dosledno izvedejo in izkoristijo, ker imajo nesporne prednosti in ker bodo končno, v katerikoli obliki, v bistvu m.o- rale ostati neglede na spremem- be (samo izpopolnjene). To se v prvi VTsti nanaša na norme in premije. Lahko svobodno rečemo, da bodo na primer norme v orga- nizaciji nagrajevanja znotraj podjetja vedno predstavljale eno izmed najvažnejših osnov neglede na veljavni plačni si- stem. V številnih podjetjih pa ni bilo opravljeno niti delo, ki je prvi pogoj za pravilno normi- ranje: solidna ocena de'la in si- stematizacija delovnih mest, ki je zasnovana na znanstvenem reševanju delovnega procesa. Realna in učinkovita razdeli- tev* premij je odviseia prav tako od teh priprav, ker se dejanje premi.i sicer lahko popolnoma izkrivi. pa pripelje do rezulta- tov nasprotnim tistim, ki jih ža- limo. Nedvomno je. da ima plačni sistem svoje s"abosti. Vendar ima'o tudi z njim. posebno pa z normami in premi-ami. orga- ni up^ravljanja v gospodarskih organizacijah v rokah tako sred- stvo za povečanje delovne pax>- duktivncsti, ki še zdaleč ni po- polnoma izkoriščeno in ki lahko da pomembne rezultate. K te- mu se sedaj priključuje tudi nov ukrep: povečanje realnega zaslužka in večji razponi pri nagrajevanju kvalificiranega in nekvalificiranega dela. Ne smemo pa pozabiti, da jc nadaljnje resnejše in stalnegše povečanje realnega zaslužka v bistvu odvisno predvsem od sa- mih gospodarskih organizacij in cd tega, kako bodo izkoristile sedanje možnosti za povečanie delovne proizvodnosti. M. Jakdč OBVESTILO Občinski ljudski odbor v PtM- ju obvešča vse družbene orga- nizacije, da bo -V letu 1957 ob- čina predvidoma zajela v svojem proračunu tudi dotacije. Vated tega naj društva in dnjižbene organizacije dostavijo predio^ svojih dohodkov in -J^da1t»co^' s podrobno utemeljitvijo za po- trebne dotacije do 23. dec. 19« Občinskemu ljudskemu r<&eyyra v Ptuju. PTUJ. 21. DECEMBRA 1958 3 IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV « IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV • IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJ Vitomarei pozabljen kot Slovenskih goric Te dni prihajajo ljudje v Vi- tomarce samo peš in s kmečkJi- mi vozovi. Cesta navkreber je tako blatna, da ne vzdrži nobeno motorno vozilo. Na jesen in po- larni je ta kraj kakor odrezan od sveta. Štirikrat tedensko vo- zi po glavni cesti avtobus, ki pripelje 2:akasneIo pošto in red- ke časopise. Življenje ljudi v tej vasi je samotarsko in eno- lično. Kraj sam ima prav lepo lego z razgledom po dolini Pesnice, vaške hišice so prikupne in tudi snažne. Vitomarei so raztegnje- ni po grebenu ob cesti, ki je v teh dneh vse prej kot prehodna. Človek bolj polzi v blatu kot hodi. Ljudje, katere srečuješ, so videti mrki, vase zaprti in ne- radi pričenjajo razgovor. Zdi se, kakor da na celem kraju leži nekakšna mora. Kmet Pravdič je za razliko od dru&h še kar zgovoren. Razmiš- lja in odkrito govori o raznih stvai-eh. Zanimalo me je, kaj se je zgodilo z Vitomarei? Kajti politično, kulturno in družabno življenje je tu povsem zamrlo »Ljudje pri nas so obupno malodušni,« mi je pK)vedaL »To pa posebno od takrat, ko je na- ša občina šla. Polovico so nas razdelili v Bolfenk, polovico pa v Tmof^sko vas. Pozneje so btii Vitomarei priključeni k ob- čini Juršinci, ki niso noben cen- ter za nas. Ljudje so to hudo zamerili. Zdaj sploh ne vemo, da je kje občina... Tu je neki bivsfi; občinski uradnik, ki izda- ja potne liste za živino. Vsa nje. gova pisarna je v aktovki in uradu je kjerkoli. Da bi vsaj imeli krajevni urad! Tako pa moramo zavoljo porok, rojstev in vojaških zadev v Trnovsko vas, ki je v sosednji občini, za ostale stvari pa v Juršince. Da- leč pa je na to in ono stran...« Odrezani cd občine Vse kaže, da je negodovanje ljudi upraviičeno. Vitomarei bi morali imeti vsaj svoj krajevni urad. Občinski ljudski odbor v Juršincih bi se lahko vča^h spomnil, da ta kraj obstaja. Ni čudno, da se ljudem zdi, da »jo odrezani od sveta. Včasih, ko je še bila tu občina, je prišel kdo Jz okraja, iz občine pa redko kdaj koga vidijo. 2e itak gospo- darsko precej zaostal kraj, je prepuščen samemu sebi, ljudje tu pa niso dovolj odločni in sa- moinicLativntL, da bi kaj ukre- nili. 2e leto dni se ni sestala vaška organizacija Social'ističnc zveze in komaj, da vedo, kdo je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen za predsednika. Potlej ni čudno, da krožijo po vasi vsakršne debele race o p>oliti;č- nem pjoložaju v svetu in da razni vaški politikanti vlečejo vodo na svoj mlin. Zraven vse- ga pa tukaj kraljuje tudi šmar- nica. Ljudje so malodušni in pi- jejo. Smarnica pa poneumi m še bolj otopi človeka. To ni pe- reč problem samo za Vitomar- ce, temveč za ves predel Sloven- skih goric. »Bele gorice«, kakor imenujejo samorodniico, so i>a vzrok neštetih socialnih proble- mov in družinskih razprtij. Ne- zaslišano je zlo, katerega po- vzroča ta pijača v teh krajih. Uredbo o obdavčitvi samorod- nih goric so kmetje precej ob- sojali, Nekateri so že letos rezali gorice »na smrt«, tako da so preobilno obrodile in da jih bo- do pozneje popolnoma izčrpane vrg!(i iz zemlje. Skrajni čas je bil, da je ljudska oblast povzela v tem pogledu ostre ukrepe. Gospodarska in kulturna zaostalost o poljedelstvu tu skorajda ni govoriti. »Tisto nekaj žita in krompirja, kar pridelamo,« pra- vi Pravdič, »je komaj za doma- čo potrebo. Pač pa bi se lahko uspešno razvijalo sadjarstvo. Letošnja sadna letina ni bila naj- boljša, toča je bila kriva. Zoper cene sadju se ne moremo prito- ževati, pač pa so ljudje hudo razburjeni glede živine. Res je siicer, da naša živina ni dobro hranjena in da taka suhljad ni- ma prave cene na trgu.« Takoj ko pride človek v Vi- tomarce, mu pade v oči šolsko poslopje, ki kaže kaj žalostno sliko. Ne samo da je zgradba premajhna, tudi ostrešje je do- trajalo in pričakuje večjih okvar. Tudi šolski inventar je star in obrabljen. Na zadnji se- ji Okrajnega odbora je pred- sednik sveta za šolstvo poročal, da bo treba tudi v Vitomarcih zgraditi novo šolo. Kdor vidi šolo na lastne oči, bo temu predlogu vsekakor pritrdiL Vitomarei imajo tudi svojega obrtnika, ki je po nekem ču- dnem naključju zašel sem gori in tu ostal. Na hiši ima celo tablo z napisom: Brusač in dež- nikar. Dela ima kar precej in kadar ga v Vitomarcih ni, se napolJi naokrog po vaseh. Ravno tako ima izobešeno tablo tudi krajevna babica. V tem kraju se po vojni ni nič kaj mnc^o spremenilo. Edi- no Kmetijska zadruga, ki je le- tos prav lepo uspevala, je znak nove dobe in še nekaj: nova stanovanjska hiša za učiteljstvo na koncu vasi. Ta hisa je zgra- jena Po mnogih peripetijah, ba- je so se rušili že 2ddovi, vendar jti sedaj ni kaj očitati. Ne samo, da vpliva okusno in sodobno, človek je naravnost presenečen, ko jo vidi tu. Po vsej verjetno- sti bodo v bližini zgradili tudi šolo. Nekaj bo treba ukreniti Pozabljen« Vitomarei, odrezani od občine in sveta so primer, kako lahko družbeno življenje ohromi v kraju, ki so ga pri- ključili občini, ki ni njegov pravi center. Ker so tudi eko- nomskji pogoji tukaj selo slabi, kraj logično nazaduje in ljudje pač gledajo socializem z vidika svojega kraja. 2:ato je tudi ma- lodixšje ljudi razumljivo. Ker pa je v vsej občini Juršinci podob- no stanje, bo morala Ijiidsica oblast vsekakor nekaj ukreniti. Prvi koraki so že siorjem. Pred dnevi je občino obiskala poseb- na kmetijska komisiija, ki bo iz- delala analizo stanja kmetijske proizvodnje in možnosti njene izboljšave. V naslednjih dneh bo izrazila svoje mnenje tudi prosvetna komisija. Da bi se pa stanje tod spremenilo, pa bodo morali tudi ljudje v teh krajih prispevati svoj delež in z več poguma in odločnosti podpreti preobrazbo Slovenskih goric, ki so, odkrito rečeno, v zelo sla- bem položaju. -r LETNA MLADINSKA KONFERENCA V TRNICAH V nedeljo 10. decembra je imela mladinska organizacija Trni če v šoli pri Marjeti svojo prvo letno konferenco. Iz poročila predsednika tov. Lončariča pvosnemamo, da je mladina iz Tmič uspešno izvr- šila svoje naloge. Posebno skrb je posvetila kultumo-prosvet- nemu delu Uprizorila je dve igri in je bil uspeh posebno dni- ge zelo lep. V mesecu juliju je priredila mladina II. mladinski festival s kulturnim programom. Mladina je izvedla tudi izlet na morje. Delo pa bi bilo še mnogo uspešnejše, če bi imela mladina svoj prostor, kjer bi se lahko sestajala in pripravljala na razUčne nastope. S G Občinski odbor ZB NOV Or- mož in Občinski odbor SZDL sta skupno pripravila več pro- slav ob 22. decembru — Dnevu JLA. Po osnovnih šolah in gim- nazijah bodo predavanja o na- stanku in razvoju enot JLA in njihovem povojnem izipopolnje- vanju. Občinski odbor ZB NOV Ormoč namerava ob tem praz- niku sprejeti vdove in otroke padlih borcev. Z LETNIH KONFERENC SZDL V ORMOŠKEM PODROČJU Občni zbori osnovnih organi- zacij SZDL v območju občine Ormož so se pričeli v prvi po- lovici tekočega meseca. Do se- daj je 13 organizacij občne zbo- re že opravilo. Vaški odbor Pršetinci je biil pa-vi. Občni zbor te organizacije je bU dobro pri- pravljen, kakor je bilo delo or- ganizacije skozi leto precej uspešno. Tudi osnovna organizacija pri Tomažu je izvedla občni zbor ob zadovoljivi udeležbi, čeprav je bilo delo odbora in organiza- cije med letom precej slabo. Predsednik organizacije je po- ročal, da organizacija v svojem delu ni bila povezana z ostali- mi organizacijami in društvi v kraju. Tudi nadzorni odbor se tekom celega leta ni sestail. Na zboru so obravnavili po- leg ostalih javnih zadev tudi lo- kalno gospodarsko politiko, ki jo vodi kmetijska zadruga. Čla- ni sociailistično zveze so kritizi- rali način odkupa živine, kakor ga izvaja ptujsko podjetje »Mesnine«, ki ima monopolni položaj na tržišču in ki samo- voljno določa cene. Tako se več- krat zgodi, da kmetovalec ne more prodati živine, ker ga »Mesnine« nočejo prevzeti, ali pa nudijo sramotno nizko ceno, kakor da bi se hotele norčevati iz proizvajalca. Tudi na ostalih občnih zbo- rih so član; obra\-navali gospo- darske probleme, .ker je bilo na vsakem preči tano poročilo o iz- vršitvi družbenega plana 7^ le- to 1956. 2. M. Delo krajevnih odborau no abmoiiu obline Ormož Na območju ormoške občine je 35 krajevnih odborov. Admi- nistrativno so ti odbori vezani na krajevne urade. V začetku leta 19.56 so krajevni odbori sprejeli svoje delovne načrte za tekoče leto, v vsakem pa je bi- la na prvem mestu skrb za ko- munalne naprave. Najvažnejše vprašanje je bilo \'7;drževanje cest, ki jih je na občinskem območju kakih 250 km. V preteklem tednu pa so kra- jevni odbori obravnavali izvrši- tev družbenega pLarxa v občini in druga vprašanja, ki so jih reševalii sveti ali njihovi organi. Krajevni odbor Ključarovci je skupno s krajevnim odborom Lešnica obravnaval že več let nerešeno vprašanje elektrifika- cije vasi na območju navedenih dveh krajevnih odborov. KO Lešnica je predhodno že tudi ••^m obravnaval to vprašanje in Po predračunih ugotovil, da bi za izvršitev tega dela bilo potrebnih najmanj 7 milj. din, česar pa prebivalci dotičnih va- si sami ne bi zmogli. Odbora sta zato sklenila predlagati ob- čini Ormož, da zagotovi iz svo- jega investcijskega sklada po- treben kredit v ta namen. Na vseh sejah ostalih odborov pa je bila v razpravi prvenstve- no izvršitev krajevnih samopri- spevkov za vzdrževanje občin- skih cest. Ugotovljeno je bilo, da so samoprispevek v nekate- rih krajih realizirali celo 95-od- stotno. Krajevni odbor v Ivanjkovcih je kritiziral delo občinskega ljudskega odbora, oziroma ob- činske administracije, kateremu je dostavljal zapisnike svojih sej in sprejetih sklepov, na kar pa občinska administracija ni ni- ti enkrat odgovorila. Tak posto- pek ne prispeva k zboljšanju dela krajevnih odborov. Ugo- tovljeno je tudi bilo, da so kra- jevni odbori večkrat reševali stvari, ki sodijo v občinsko pri- stojnost, prav tako pa tudi, da niso reševali vprašanj, ki sodijo v njihovo pristojnost po zakonu ali po statutu občine. Malokateri krajevni odbor je na primer obravnaval vpraša- nje vzdrževanja pokopališča ali vodil evidenco o izkoriščanju zemljišč splošno ljudske lastni- ne. Zato bo v bodoče moral ob- činski ljudski odbor posvečati več pozornosti delu krajevnih odborov. 2. M. Pri Mestnem odboru SZDL Ormož ustanovljena sekcija že- na bo letošnjo zimo pripravila prikrojovalni tečaj za gospodi- nje. Zanj že ima šivalni stroj, ki ga .le dobila od Občinskega ljudskega odbora. Sekcija je se- daj v prostorih prejšnjega klu- ba JLA. Deloma se je že izkopa- la iz največjih finančnih težav. Zagotovljena so ji sredstva za plačilo stalne učiteljice. Ta sek- cija pripravlja tudi tečaj za ročno pletenje. Kupiti še mora ročni pletilni stroj kot dragocen pripomoček našim gospodinjam, predvsem pa materam. Občinsko Združenje rezervnih oficirjev Ormož je ustanovilo za svoje območje štiri sekcijo rezervnih podoficirjev in vanje zajelo nad 150 rezervnih pod- oficirjev, ki so na občnih zbo- rih pozdravili pobudo, da so bile ustanovljene take sekcije in že- lijo, da bi sekcije pripravile več strokovnih in političnih preda- vanj. Ostane vprašanje: »Ali ne bi kazalo ustanoviti še sekcijo borcev,« ki bi združevala vse vojake-borce a področja občine? Pionirji in cicibani, prisluhnite! Bliža se čas, ko vas bo ob- iskal dedek Mraz. Za letos smo vam pri pravili nekaj priredi- tev, s katerimi boste sigurno zadovoljni. Kaj boste videOi? Otroško igrico »Jamico in Metka« vam bo predvajalo Mestno gledališče 26. in 27. de- cemtoira t 1. Razpored priredi- tev bo objavljen po teremih in šolah. Vstopnina 20 din. Mladinski koncert v Titovem domu 28. decembra ob 15. uri, na katerem sodelujejo: Harmo- niikarska šola. pevski zbor Glas- bene šole ter Tamburaški zbor na Vajenski šoH. Vstop prost. Lutkovni igrrici: »Muca in ku- žek se igrata« in »Muca, kužek in dedek Mraz«, ki ju priprav- lja lutkovT^ sekcija DPD »Svo- boda«. Cas in razpored pred- stav bosta naknadno objavlje- na. Vstopnina 10 din. Več zabavnih in poučnih fil- mov, ki jih bo predvajal Mla- dinski kino v Domu železničar- jev 30. decembra 1956 ter 1. in 2. januarja 1957. Upamo pa, da vas bo tudi Mestni kiaio razveselil s prele- pim filmom »V doiUni bobrov«. To je program prireditev, iki jih na pobudo Društva prijate- ljev mladine organizirajo posa- mezna društva mlademu rodu v razvedrilo v tednu prazno- vanja m pričakovanja dedka Mraza. D!PM Ptuj BODOČE GRADNJE BODO DOVOLJENE LE NA ZAZI- DALNIH OKOLIŠIH V torek, 18. decembra t 1., Je začela v Ptuju dvodnevna seja Okrajnega urbanističnega sveta. Na dnevnem redu so bili pred- logi občin o zazidalnih površi- nah. Na sejo so bili povabljeni zastopniki železniškega in cest- n^a ter eJektroamrežja iz Ljub- ljane in Maribora ter Ptuja. Po odlokih občinskih odborov o zazidalnih površinah bodo v bodoče povsod gradili ob cestah na nezazidanih površinah ter na površinah, ki niso uporaibne za kmetijsko obdelovanje, ki so blizu cest in ostalih komu- nikacij. FOTO-KINOAMATERJI BODO ZBOROVALI v soboto, 29. decembra t. L, bo občna zbor Fotokino kluba Ptuj, ki se bo na tem zboru razdelil v Foto- in iKinoklub Ptuj, ker so glede na uspešno dejavnost slednjega dani pogoji za osamosvojitev. Skozi večletno vztrajno pri- zadevanje sicer malega števila ftoamaterjev je v Ptuju uspelo vzdržati in uveljaviti Foto-kino klub, ki pa ga je po svoji aktiv- nosti v zadnjem času slednji prehitel. Veliko zaslug za uspeš- ni razvoj kluba imajo tov. Jan- ko Grdiša, Jožica iEVidl, Ivan Osla j, Krešo Cabrian, dr. Miitja Mrgole in drugi člani ter funk- cionarji kluba ob pomoči in razumevanju Oikrajnega odbora Ljudske tehnike v Ptuju ter Okrajnega ljudskega odbora, ki sta klub pKJdprla moralno in materialno v razvojnih težavah. Skromna tehnična oprema sicer ne more v celoti zadovoljiti po- treb kluba, je pa pripomogla do tega, da so je klub usidral v dveh klubskih prostorih v zgradbi Občinskega ljudskega odbora Ptuj, kjer lahko razvija svojo aktivnost. Kinoprojektor, ki je kinosekciji na razpolago, je začel veliiko pomeniti za ptujske otroke, zlasti odkar so so začele v Zelezničarskem do- mu kino predstave za mladino. 2c po prvih predstavah se je pokazalo, da bo morala kino- sekcija misliti tudi na kino- predstave na podeželju in da si bo morala nabaviti primeren prenosni kinoprojektor za pred- stave po šolah in društvih. Kot kaž^, bo v tej želji naletel na razimie\'anje pri Okrajnem od- boru Ljudske tehnike. SZDL in Okrajnem ljudskem odboru. Fotoklub bo v prihodnjem le- tu pripravil drugo fotoamater- S'ko razstavo v Ptuju ter bo na njo povabil tudi druge foto- kiube v Sloa^eniji. Kinnklnb pa namerava uvesti redne mladin- ske kino predstave z naprej do- ločenim programom kino pred- stav. Poleg vsega tega pa bosta oba kluba storiila več kot doslej za razširitev zanimanja mladi- ne za tovretno sodelovanje in ni dvoma, da bodo sedanji ak- tivni višješolci ptujske gimna- zije, ki so najaiktivnejišd pri ki- nosekcdji ob svojem odhodu iz Ptuja mimo lahko predali svoje posle mlajšim tovarišem iz klu- ba, ki se bodo izkazali pri delu- RIMSKA MARMORNA PLOŠČA V LACKOVI ULICI Arheološka zbirka prtujsikega muzeja ima eno zanimivost več. Pri izkopavanju jarka za nape- ljavo telefonskega kabla med Pošto Ptuj in Okrajnim ljud- skim odborom so delavci izko- pali skoraj kvadratni meter ve- liko in 30 do 40 centimetrov debeJo pIoSoo iz rimskega mar- morja, ki je ležala kakega tri- četrt metra pod tlakom v Lac- kovi u3dci pri poštni zgradbi. Plošča je le dedno poškodovana. Na enem oglu ima vdolbino za velikost otroške glave. Arheolog ptujskega muzeja tov. Bernarda Pere je pri ogleda plošče dejala da pomeni plošča sama četudi je brez posebnih znamenj, pre- cejišnjo vrednost OSEBNE NOVICE Za načekuka tajništva za ria- rodno obrambo je imenovai Olcrajni ljudski odbor Ptuj icrt^ Cvetka Pantarja, upokojenega kapetana JLA iz iF*tuja. Za sodnika Okrajnega sodižča v Ptuju je na predlog Držav- nega sekretariata za pravosodno upravo LRS izvoljena tov. Ana Teršavec, sodna pripravnica pri Okr. sodišču v Mariboru. Sedaj je pri Okrajnem sodišču v Ptu- ju zasedenih 9 sodniških mest od skupnega števila 11 sodni- kov. Novi šolsiki inšpektor je po- stal na predlog Sveta za šolstvo v sporazumu s personalno ko- misijo in z imenovanjem Okraj- nega ljudskega odbora Ptuj tov. Kari Podhostnik, ravnatelj Nižje gimnazije v Ormožu. Reševalna postaja Ptuj je do- bila novi upravni odbor zaraidfi razrešitve nekaterih dosedanjih članov in zaradi razrešitve upravnega odbora. Za člane upravnega odbora so imenova- ni: tov. dr. Jože Neudauor, Alojz Kostanjevec, Ivo Kostanj- šek, Ivan Prosnik in Ludvik Pernat. Spuhlja pri Ptuju VLAGATELJI, POZOR! Z 31. decembrom 1956 pien©- hajo velja4i kovanci po 0.50, 1, 2 in 5 din (iz dnka, izdaja leta 1945) kot zakonito plačilno sred- stvo, vsled tega izpraznite hra- nilnike ter oddajte te kovastce pravočasno. Po 1. jan. 1957 do 31. marca 1957 se bodo ti ko- vanci še lahko zamenjali. Zadružna hcanOniGa Ib posojilnica Ptuj _ V mm\ BORL SMO TUDI POLITIČNO ZELO AKTIVNI Politična aktivnost na pod- ročju občine Bori se je r^lo raz- mahnila, kar so pokazali občni zbori SZDL zlasti v zadnjem ča&u na področju Zavrča ter v Stojndh in Bukovcih. Med vse- mi prednjači področje Zavrča, ki se lahko postavi poleg druge- ga z 80 odst. članstvom SZDL od celotnega števila volivcev. Na večini občnih zborov je bil dober obisk, česar pa ni mogo- če trditi glede Gorenjskega vrha, kjer, kot kaže, ni bilo do- volj agitacije. Na zborih so ob- ravnavali člani SZDL s področ- ja Zavrča o delu na občinski- ma cestama Kojugovje in Tur- ški vrh, kjer so zelo izboljšane promeitne zveze in ljudje so si z delom nekaj zasflužUi. Na zbo- ru na Turškem vrhu so obrav- navali o ix>sledicah katastrofal- ne toče in o znižanju dohodnine na tem področju, kar se že de- jansko izvaja. iNa zboru v Stojn- cih so navzoči predlagali ponov- no ustanovitev KZ, ki jo nujno potrebuje vas s 700 prebivalci in 156 gospodinjstvi. Na zboru v Bukovcih je poročal predsed- ni ktov. Kekec o delu SZDL v tej vasi, kjer imajo močno KZ in agilno izobreiževalno društvo, ki se pridno pripravlja na na- stope in na njih izobražuje ter razvedruje prebiva'lstvo. Gasil- sko društvo jo najboljše tehnič- no opremljeno in je žc razvilo gasilski prapor. Dokaz njihove agOnosti je zgrajena dvorana, gasilski stolp in ostalo v gasil- skem dotnu. Krajevni odbor je s pomočjo občinskih sredstev poskrbel za vaško razsvetljavo, ki je že v delu. Na zboroma v Stonjcih in Bukovcih so tudi obravnavali problem zgraditve osnovne šole, kar je že dolga leta želja vsega prebivalstva, zlasti pa otrok, ki imajo daleč v markovsko šolo. Članstvo SZDL iz Bukove smatra tudi za potrelxio telefonsko povezavo vasi z Markovci in I*tujem. Po- vsod so bili zbori, zlasti pa v Stonjcih in Bukovcih, temeljito pripravljeni. Vsi funkcioaoaiji SZDL so zelo obširno poroči o delu SZDL. Kot drugod po oiičiini Bori so slavili Dan republike todi ▼ Muretincih, kjer je zapel dcH mači pevski zbor pod vodstvom marljivega pevovodje tov, Ka- fola, vpok. učitelja iz Maarkovc, več narodnih in partizanskih pesmi. O pomenu tega praznika je govoril predsednik otočine m ljudski poslanec tov. Franc Bei- šak. Ob tej priliki je KZ Mtire- tinci obdarila nekaj učencev 8 knjižicami in hranilnimi vloga- mi, in sicer učence, ki so napi- sali najboljši spis o varčevjH nju. Na slavnostni seji občinijcega ljudskega odbora Bori, ki je bila ob Dnevu republike na Borlu in se je je udeležil Ijod- ski poslanec tov. Miro Bračžč, je dobil direktor KG Zlavrč tov. Netko Babic odlikovanje — Red dela II. stopnje —, ki si ga je zaslužil z vzornim in požrtvo- valnim delom na KG Zavrč. Te svečane seje se je še udeležil tov. Kreč iz Maribora, ki je po- vedal navzočim nekaj odlomkov iz časa NOB, ko se je kot spremljevalec tov. Borisa Ki- driča udeležil III. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Konference sindikalnih orga- nizacij v letovišču grad Bori se je udeležil predsednik Okraj- nega sindikalnega sveta tov. Potočnik. Tudi ta konfereiKa je uspela. Poročila, diskusija in sklepi dokazujejo resnost sin- dikalnih funkcionarjev in član- stva. Bralci »Ptujskega tednika« ncim naj ne zamerijo, da se ta- ko poredkoma oglašamo, ker v svojii skromnosti dajemo pred- nost drugim in upamo, da nam bodo kljub temu priznali, da tudi v tem delu Haloz mislimo na boljšo bodočnost, ki si jo hočemo ustvariti z marljivim delom ob zaupanju v nadaljnje zmage našega ljudstva v botbi za napredek. PTUJ. 21. DECEMBRA 195G Sestdesetietni ubiief »četudi je delo še tako težko in naporno, postane prijetno in sčasonna nerazdružljivo z našim življenjem, če ga opravljamo z ljubeznijo.« Tako misli Andreja Vitori ob 40-letnici svojega služ- bovanja, še vedno aktivna uči- teljica elementarka v Sx-edišču. Ob obisku na njenem domu pa sem izračunala, da je šlo skozi njeno učilnico v 40 letJi maao manj kot 2000 učencev. Vsem je dala tisto o.snovno znanje, ki je potrebno za nadaljnje izobraže- vanje. Zato se je njeni učenci in učenke ob 60-letnici življe- nja s hvaležnostjo spominjamo in ji želimo še mnogo zdravih let in uspehov v učilnici. Čeprav je pri šestdesetih letih še mladostna, čila, zdrava in ži- vahna, ni bilo njeno življenje vedno z rožicami postlano. Hra- bro, uporno in samozavestno je prenašala aretacijo moža in za- sliševanje gestapovcev ob oku- paciji, izgon iz domovine in te- žave i2:gnanca v Srbiji. Rojena je 14 decembra 1896 v Ribnici na Dolenjskem, vnu- kinja znanega gozdarja Blahna pri katerem je preživela svojo mladost je dovršila učiteljišče v Ljubljani in nastopila svojo prvo službeno mesto v Ribnic: na Dolenjskem. Po razpadu Av- stroogrske je nastopila službo na prvi slovenski šoli v Kočev- ju. Nato je službovala v Oplot- nici in Konjicah. Od leta 1922 službuje v Središču. Za njen dvojni jubilej ji je učiteljski kolektiv priredil na šoli majhno slovesnost, ki so se je udelež'ili tudi predsednik Sveta za šolstvo OLO tov. Miro Bračič, načelnik SPK tov. Stane Stanič, šolska inšpektorja, pred- sednik občine in šolskega odbo- ra Središče. Tovarišioi Vitorijevi k dvoj- nemu jubileju še enkrat iskre- no čestitamo in ji kličemo: Na mnoga leta! Milena Ivanuša Drobne zanimin^stL Važnost jamstva In kakovostne zaščite vin Poročila iz Francije nam do- kaznujejo, ka'ko važno vlogo od- igrava jamstv o — zaščita po- rekla in kakovosti vin. Francija je prva dežela, ki je to zaščito vpeljala in ki jo tudi najdosled- neje izvaja. Kakšno zaupanje 6o si potrošniki doma in v ino- zemstvu ustvarili v ta vina, nam povedo sledeči podatki: Četrtino vseh vin, izvoženih iz Francije, predstavljajo vste- kleničena zaščitena vina (tako imenovana Appellation Contro- lee). VrediTost teh vin v izvozu je od L 1952 do 1954 porasla za 4 milijarde frankov. Tudi v Francija sami se je potrošnja teh .zaščiteni hvin od leta 1949 podvojila in predstavlja danes najmanj 8 odst. vseh povprečno v Franciji na leto F>ot'rašenih vin ali 3,5 milijona hI. To je toliko, kolikor pridelata ix)- \-prečno na leto Cile ali Grčija, ali za okoli 20 odst. manj od celokupnega povprečnega jugo- slovanskega letnega vinskega pridellca. Zato lahko upamo, da bo tudi pravkar upeljana zaščita po- rekla slovenskih vin, za katero so dali iniciativo zadružniki, do- segla pričakovane uspehe in vzbudila pri našem potrošniku potrebno zaupanje. Dr. L. M. Večna mladost OD SKRIVNOSTNIH NAPIIKOV DO SODOBNE ZNANOSTI Ohranitev mladosti — to je prav gotovo ena najmočnejših človeških želja. In to ne samo danes. Tudi nekoč je bilo prav tako, saj je skoro ni pravljice, ki ne bi govorila o lepili, dobrili vidah in hudobnih skrivnostnih napitkih, ki so jih zvarile in dale svojim varovancem, da jim podaljšajo življenje ali celo ohranijo večno mladoist. To že- ljo srečujemo PTi vseh narodih, začenja pa se z mitom o Ada- mu in Evi. ki sta za kazen iz- gubila ne le raj ampak tudi večno miladost. Tudi to je pravljica. Toda ta pravljica nam potrjuje, kako so ljudje od najstarejših časov ce- rnli mladost. Zato ni čudno, da so posilcušali vse mogoče, da si jo ohranijo. Stari, primitivni na- rodi niso uporabljali samo raz- ličnih napitkov in podobnih več manj nedolžnih sredstev. Ponekod so bili prepričani, da le kri mladeniča poživi starca in mu vrne mladositno moč^ Taksna in podobna verovanja So zahtevala nič koliko mladih življenj. Toda pustimo stajc, lepe prav- ljice o vilaii in zmede ter gro- zote minuliUi časov. Poglejmo, Icaj pravi o mladosM in starosti sodobna znanost. Človeško telo je sestavljeno iz milijonov in mUijard drob- riah celic, ki neprenehoma od- mir-ajo in se hkrati obnavljajo. Toda z leti človeško telo vedno bolj izgublja to sposobnost ob- navljanja — starih celic je ve- dno več, človek se stara. Ven- dar bd naravni proces staranja trajal m.nogo dlje kot traja člo- veško življenje. Zdravniki, ki proučujejo to vprašanje, trdijo, da se telo zaradi staranja izčrpa šele tam nekje pri 180. letu. Tudi se ne starajo vsi organi cnaiko hitro. Na žalost pa so l^rizadeti najprej prav najvaž- nejši, med katerimi srce, jetra, kostni mozeg, spolno žleze in drugi, ki odločilno vplivajo na dolgost človetikega življenja. Danes si prizadevajo, da bi ta naravni proces staranja zavrli — mnogo je bilo poskusov na tem področju, toda le malo uspehov, čeprav so nekateri po- .skusi mnogo obetali. Tako je na {vrimer pred leti neki francos.ki zdravnik presadil na 70-letnega starca spolne žleze mladega šimpanca. Starec se je vidno popravil, že po nekaj dneh so je dvignil iz postelje, kjer je ležal obnemogel več let. Vse njegovo telo je kazalo znake vi- dne pomladitve. Toda tri mese- ce po operaciji se je nen^idoma obrnilo. Kar čez noč se je spet postaral in obnemogel. Čez ne- kaj dni je umrl. Podobno so se končali tudi drugi poskusi. Večna mladost je torej še ve- dno pravljica. Zoper staranje ni pomoči. Pač pa je sodobna me- dicina dosegla %'^elike uspehe glede občega podaljšanja člove^ škega življenja. Pred 2000 leti je bila ixn''prečna človekova sta- rost 18 let — danes je že 65 let. V dveh tisočletjih torej 50 let. Vseflcakor lep uspeh. Se bolj za- nimivo je vedeti, da je bila po- vprečna starcst pred desetimi leti manjša kot dames — torej le 55 let. Za to povi&anjc v zad- njem desetletju se imanio za- hvaliti predvsem antibiotikom. In kako kaže v naprej? Znan- stveniki trdijo, da ne bomo ol>- stali pri tem. Optimisti, ki jih tudi med njimi ne manjka, trdi- jo celo, da se bodo leta 2000 počutili stoletndiki kalcor m,lade- nači. Naj bo vsaj to upanje skromno nadomestilo 2ia »večno mladost«, ki jo sodobna zsianost ne priznava. PROSLAVA OBLETNICE ROJSTVA DR. ZAMENHOFA 15. t. m. .so se zbnili v maii dvorani Okr. komiteja ptujski esperantis"ti in tečajniki na pro- slavo 97. obletnice rojstva ge- nialnega ustvaritelia mednai^Mi- nega jezika ESPERANTO. Predsednik in ijodpredsednik dmštva sta orisala življenjsko pot človeka, ki je s svojim iz- umom ustvaril STedst\'o, ki bi naj pomagalo zagotoviti člove- štvu lepšo bodočnost. Ce katero delo živi po smrti svojega av- torja, velja to gotovo za dr. Za- menhofa. ki si je s svojim ne- smrtnim delom ust\^ril najlepši spomenik. Ulice in trgi v me- stih sirom po s\'etu nosijo ime dr. Zamenhofa. Najbolje se bodo esperantisti oddolžili spominu velikega mo- ža, če bodo vztrajno in neneh- no delovali za zmago plemenite ideje, ki teži po sporazumeva- nju in miru med vsemi narodi s\'eta. Po recitacijah je bila zaklju- čena lepa spominska svečanost. -o- ŽENSKA SE PREDSTAVI »Dcri'olite vTDrašanje, koliko ste pa stari, gospodična?-- »Štejem triindvajset letrf »Kdaj ste pa za^oeli s štet- jem?« DVE SRCI, EN ITRIP Slikar sreča pesnika. »Kako ti gre?« ga vpraša. •>Time is monev,« je zakiical »čas je denar IX in hotel dalje. >-!Oh,<; odvrne slikar, ^nesei tudi ti svojo uro v zastavljal- nico?« OTROŠKA USTA T'inček noče iti spat. Tetka pz mu reče: ■>VidLš, Tinček, jaz p£ grem vedno spat že s kuraiTu!< ■To pa ni res, tetka,.< odvrm Tonček. »Kako, da ne?« »Kure vendar sp>e na palici Tega ti ne moreš, ker bi padh 2 nje!« STARO ZNANJE Stražnik opomni zapornika: »Previdno, tukaj je stopnical ■<>To\'ariš stražnik, to stopnic« sem poznal, ko vas še ni bi1< na svetu.« IZ TURNISCA S2T>L terena Tumišoe je pri- redila dne 4. decembra 1956 le- po uspelo strokovno predavanje s filmom s področja poljedei- ; stva. Obisk je bil dober in šte ; vilni poslušalci so postavili po ; predavanju nmogo vprašanj. Odbor predvideva še več ta- kih predavani tekom zime. KINO MESTNI KINO PTUJ ; Od 21. do 24. decembra t. 1. ' madžarski barvni film »LIH- ' OMFI« in od 25. do 27. decem- ' bra t. 1. jugoslovanski film vPOT ' PRIJATELJSTVA«. Kot izreden i>3X)grajn 27. dec; ' t.. 1. ob 10. in 14. uri ameriški | barvni film r>\ DOLINI BO- ' BROV« in »POL ORALA ZEM- < I-IE«. ' KINO SREDIŠČI! ' 22. in 23. decembra t 1. itali- lanski film »NA KONICI ME- ČA«. • ] KINO MURETINCI 22. in 23 decembra t. 1. ame- riški film i.-ZENSKE PRIHA- i JAJO«. i KINO >VEDROST; MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 22. in 23. decembra t. 1. finski barvni filni »BELA KOSUTA«. ! Dnevni spored za nedeljo. 23. decembra 195(> 6.00 —7.00 Narodne in domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6,10 Poročila in vremenska aapo- vcd. 7.00 Napoved č«sa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.13 Reklame. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.35 Operetna ta lahka glasba, (skladbe Franza Lehar- ja, Johanna Straussa, Richarda .\dinseJ- la, Joycoa Cochrana In Roberta Farno- nz). 8.30 Otroška predstava — Frjedrich Feld: Manjša ko makovo zrno (prevede! Jože Zorn). 9.07 Pisan spored »loven* skih narodnih pesmi. 9.43 Se pomnite tovariši — Janez Tratar: Mi ali oni. 10.15 Nedeljski simfonični koncert. Henri Vieuxtemps: Koncert za violino in orke- ster v D-durn fVehudi Meauhin in orke- ster ..Philharmonia", dirigent Walter Siisskiud). Zvonijnir Ciglič: Prva simfo- nija (orkester Slovenske filharmonije, di- rigent samo Hubad). 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahek glasbeni poved časa, poročila, i^emecska napo- ttedt). 12.00 Pogovor s poslušalci. 12,10 Opoldanski glasiseni spored. 1.?.00 Na- poevd časa, poročila, vremenska napo- ved, pregled dnevnega spoteda in obve- stila. I,"5.15 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 Zcieli ste — poslušaite! —- vmes ob 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 16.00 Silvo Matc- lič; Vareških ognjišč ni več, toda. . . 16.30 Promenadni koncert (Pizet, Brnch, Liszt, Rabin, Dvorak). 17.30 Radijska igra Vam Sncider: Gejši kapitana risbyja (ponovitev). 18.30 Melodije za dobro voljo. 19M Radijski dneViiik. 19.30 Zabavna glasba, vmes, reklame, 20.00 KJlturni razgledi. 20.15 Tedeu lah- ke glasbe 1958 (posnetki festivala v Stnttgartn) — H. koncert. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za aasle^lnji dan. 22.13 Nočni koncert. Daae Skerl: Sere- nada za godala (Orkester Radia Ljublja- ni, dirigira Samo Hnbad). Milko Kele- men: Koncertantne improvizacije (ansam- bel zagrebških sclistov, dirigent .Kntoriio Janlgio). Roger Vnataz: X5ala polifona snita (Orkester Sadia Ljubliana, diri- gent Robert Schoiura). 22.35—23,00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program: Povabilo na ples. 23,00—24.00 Oddaja za tnjino — »a valn 327,1 m (Prenos iz Zagreba). GOSTOVANJE PTUJSKEGA GLEDAUŠCA v MARIBORU Ptujčani so po osvoboditvi že večktat obiJ^U mariborsko gle- da}iš<^e. To pot so se odločili xa Capkovo ^-Matere Pred vojno je Čapek doživel v mariborskem gledališču pravcati triumf s svojo »Belo boleznijo«. Po osvo- boditvi smo pri nas Capkova drantska dela veV^ ali manj pri- šteli med 'bivša« in se je na njih nabiral prah. Da so njego- va dela .še vedno žava, so doka- zali ptuj.«;ki gostje z upriasocritvi- jo njegove »Matere^, ki je v ogledalu jx>s^€<^ii^-"^ svetovnih dogodkov pridobila na aktual- nosti. Problem je tako človeški, da mora pmtresti, čeprav je drainska oblika, v kateri je Ca- pek pisal to dramo, drzna in eksperimentalna. Šc nekaj besed o uprizxiritvi: bila je dostojna in prizadevna. Režiser Kinko Košak je v okvi- ru tehničnih možnosti in an- sambla, ki ga je imel na razpo- lago, ustvaril predstavo, ki je vsebovala precej pristnih gleda- liških elementov. V naslovni vlogi je Mihaela ?^riceva kot gostinja pokazala odlike velike igralke. Posebno je prišla do iz- raza kultiviranost njenega go- vora in žlahtna pre^irostost v igri. Z ljubeznijo in prizadev- notitjo so mladi člani ptujskega .o,ledališča odigrali moške vloge in čeprav niso bili nekateri naj- bolje izbrani, so vendarle v-si .skupaj dosegli lepo .stopnjo an- .samblske igre in tako zapustili pri občinstvu vtLs ml«de glcda- bSke družine, ki si resno priiia- deva na poti k vi«>ki umetno- sti. D. M. LJUBEZEN r.Ko sem se oženu, sem imel s\^ojo ženo tako rad, da bi jo bil kar pojedel,« je razlagal Ja- nez. ."In sedaj?i ga vprača prija- telj. »Desetkrat na dan obžalujem, da tega nisem storil« Delo LMS na ptu|ski ginnasi|i Mladinski aktiv ptujske gim- nazije je razdeljen na Osnovne mladinske organizacije po raz- redih. Vsak razred ima razred- ni odbor, ki mora skrbet« za čimboljše mladinsko udejstvo- vanje članov v svojem razredu. Delo od redne letne mladin- ske konference, ki je bila ob pričetku šolskega leta, je do da- nes že pokazalo prve uspehe. Kot edini neus({>eh bi lahko ome- njali! neredno jx)biranjc člana- rine. Toda to ne velja za vse razrede. To je edino problem v OMO I, kjer ne morejo najti toliko odločnega blagajnika, ki bi lahko zbral članarino. S tem delajo težave celotnemu aktivu, ki ne more poravnati svoj'ih obveznosti pri OK LMS. V.se osnovne organizacije so pričele s programom ideološko političnega dela. Doslej je bilo že v vsakem razredu po ono predavanje, s katerimi so bili mladinci zadovoljni. Na progra- mu je še več predavanj, ki so si jih mladinci sami izbrali. Z delom jo pričel tudi marksi- stični krožek, ki je že lani ob- stajal na gimnaziji. Zanj se je prijavilo lepo število mladin- cev. OMO II je do sedaj dosegla največ u.sp€hov. Poleg osnovne- ga mladrnskega dela priprav- ljajo sedmošolci igro -.Dež in vihar;. Vsakoletna sedmošolska igra jo postala že tradicionalna. Lansko leto .so sedmošolci ze.o dobro zaigrali v komediji ortu so se že pome- rili. Pred nedavmm so odigrali medrazredni šahovski turnir. Zmagali .so osmošolci in s tem nastopom pokazali, da imajo nekaj zelo dobrih šah stov. Dru. gi so bili petašolci, nato .sedmo- šolci in šestošolci Gimnazijske ekipe v odbojki, košarki in ma- lem rokometu pa se bodo v po- vratnem .srečanju pomerile z mladinci iz Murske Sobote. Po- vabilo na športni dvoboj so do- bili tudi od celjpke gimnaz je. Najprej 7>a .se bodo doma pome. rili s športniki JLA in Vajeni- ške šole. -nč ROJSTVA, POROKZ IN SMRTI NA PODROČJU MESTA PTUJA V PRETEKLEM TEDNU ROJSTVA: Kolar Veronika, Stoperce 62, je rodila Srečka; Rozman Angela, Kidričevo 9 — Danilo; Vladimir Vera, Tomaž 13 — hčerko; Vidovič Danijela, Ptuj, Vičav.ska pot 12 — Kar- men; Kirič Ana, Onnož ..... Ru- dolfa; Potočn-k Marija, Stanov- no 16 — Stanislava; Strafela Ljudmila, Šturmovec 15 — Šte- fanijo; Hriberšek Marija, Haj- doše — Marto; Koic Terezija, Selci 18 — Jožefa; Gregurec Bai-bara, Voča Ck)iTija 201 — Božidarja; Grmek Alojzija, Pod- gorci 33 —Albina; Solina Mari- ja, Mezgovci 44 — Branka; Maj. cenovič Tererija, Markovci 78 -V OBVESTILO ZA ŠOFERJE-AMATERJE , Tajništvo za notranje zadeve OLO Ptuj obvešča, da podalj- šuje v času od 15- decembra 1956 do 15. januarja 1957 ve- lja\'nost arnaterskih vozniških dovoljenj. Podaljševanje bo \'sak ponedeljek, torek in pe- tek v sobi štev-. 5, I. nadstropje, Tajništva za notranje zadeve. Nepodaljsana vozniška dovolje- nja iz,gubijo po 15. jan. 1957 svojo veljavnost. Za podaljša- nje arnateffsikega vozniškega do- voljenja ni potrebno zdravniško izpričevalo niti takse. Podaljšan,ie A^eljavnosti orož- nih listov za leto 1957 traja od 23. do 30. dec. 1956 Posestniki orožnih listov naj vložijo v tem času na pristojnih ]x>stajah LM s 30 din ta^ksirane vloge za vsa- ko orožje in priložijo še 400 din v taksnih znamkah. 0'briizce za pr&šjije so na raz^polago na po- .stajah LM. Veljavnosi orožnih listov zapade 31. dec. 1956 ter se na zamudnike ne bo oziralo, mi j a, proslave pa bodo tudi po centrih pred-VDJaške vzgoje. —- Stefko; Kolar Ana Radomer- ščak 60 — Silvo; Janžekovie Kristina, Mezgovci 8 — Antona; Jerič Elizabetfi, Leskovec 25 — Mileno; Rozingo) Kriscencija, P(xilehnik 70 — Janeza; Slokan Alojzija, Zerovinci 31 — hčer- ko; Zemljarič Genovefa, Stojnci 132 — Cienovefo; Petek Milica, Prerod 11 — Zdravka; Pernat Ljudmila, Sikole 68 — Marijo. SMRTI: Kralj Alojz, Budina 17, roj. 1395 + 16 XII. 1956; Galun Anton, Preša 8, roj. 1923 -f 15- Xn. 1956; Ganza Angela, Kicar 142, roj. 1948 -+• 15. XII. 1956. POROKE: Carli Vinko, Ljub- ljana in Stjašek^ Pavla, Ptuj. _ ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše ANGELCE GONZA iz Kicarja čutimo dolžnost zahvaliti se dr. Neudauerjevi, zdravnici otro- škega oddelka ptujske bo!n šni- ce za ves njen trud pri zdrav- ljenju v ča.^u pokojničine bole- zni, dekletom, ki so jo nosile, njeni učiteljici tov. Mežanovi za poslovilni govor ter vsem, posebej še g. kaplanu za sprem- stvo na zadnji poti Kicar, 19 dec. 1956. Žalujoči starši, brata in sestre ter ostalo sorodstvo. PREKLIC Obža,luje!n vse žaljive bese- de, ki sem .iih govorila o milič- niku Stanetu iz iF^dleraika in se mu zahvaljujem, da ni tega sodno zasledoval. - Kodrlč Gera, Podlehnik. 56 .\ROV TRAVNIKA v KO Rogoznica prodam. Vprašajte: Rogo-ztiica štev. 54. POSESTVO V SPUHLJI pri Ptuju pn>dam. — Naslov v upravi lista. VINOGRAD S SADOVNJAKOM v Belskem vrhu prodam. Po- jasnila dobite pri Stanku Re- bercu. Zamušani ali pri last- niku Francu Rebercu v Ma- ri bo r u, Poštel ska 18. PRODAM HRAST (8mX50cm). NasilOT v upravi lista. OPREMLJENO SOBO oddam moškemu. Naslov v upravi li- sta. REZERVNI OFIORJI IN PODOFICIRJl! V četrtek. 27. decembra 1956, bo v dvorani OK ZKJ v Ptuju predavanje o protiradiološki, protibiološki in protikemični za. ščiti. Predaval bo tov. Zoreč Herbert. Pričetek Ob 15. uri. Udeležit« se predavanja v polnem številu. Občinski odbor UROJ Ptuj STAREJŠA ŽENSKA z otro- kom išče .stanovanje, č-eprav samo sobo. Gre tudi za hiš- nico ali pomaga pri deki. Na- slov v uprarvi Usta. INVALIDA ALI I POKO.TENCA honorarno name.?timo kot te- lefonista. Rešilna postaje iPtuj, Vošnjakova 5. TRŽNE CENE v sredo, 19. XII. 1956, za Titer, kilogram ali kos: Čebula 89, česen 100, luščeni fižol .50, hren 100. krompir 12, petršilj 60, rdeča pesa 30. red- kev 30, solata endivija 50, špi- nača 100, zelje v glavah 25, ze- lena 50, korenček 50, olirovt 20—30, koruza 35 pšenica 35, koruzna moka 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, ajdova kaša 130, pro.sena kaša 80—90, suro- vo maslo 4,50, zaseka 300, mleko 30, .smetana 140—150, sr 80, ko- koši 350—450, pišč:.nci 280— 500, purani 600—1000. hruška 50, jabolka 25—30, orehi 200, jajca 22, kisla repa ,30 -40, kialo zelje 60, moto\nlec 100. ječme- nova kaša 90, suho sadje 50— 120. CLANl PREŠERNOVE Samo člani Prešernove drnž- b« dobe za 500 din 7 knjig. Čla- ne vpisu.}rjo vn poverjeniki, knjigarne in uprave. Pohitite t. vrisoml Pohitite / vpisom v članstvo I*rešemove družbe! Za 500 din bo i>re.tel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig: Koledar za leto 1957, 3 lepo- slovne in 3 poučno praktične kn.Mse lahko dobite ta borih 500 tlrn. če se vpI■:ct^ v član- stvo Prežernovc druZbe. Zi redno članarino 320 din prejmete rbirko 5 knjiR ra 500 din i>a celo 7 knj;g. Pohitite r vpb-ri,nr> v članstvo Prešernove družbe. Ah ste žc cliM Prešernove dražbe? Pojusnilo potrofn kum V zadnjem času so se po Ptuju razširile govorice o pre- tiranem dobičku, ki naj bi ga bilo ustvarilo naše podjetje v letošnjem letu. 2^adi tega dajemo ja\mosti naslednje po- jasnilo: Doslej Smo ustvarili čistega dobička 3,557.981 din in ne — kot se .go%'^ori — 35,000.000 din. Naše rnaioprodajne cene so vedno vsklajene s kalkula- tivnimi postavkami. Kalkulacije bazira.]0 na osnovi odkupnih cen in so z vsakokratnim znižanjem le-teh temu primemo prilagodijo tudi naše maloprodajne cene. Tako smo na pri- mer zaradi večje po^iudbe svinj znižali ceno svinjskemu mesu .«! 1. decem;brom na 260 din, in to kljub temu, da je malo- prodajna cena tega blaga skoraj povsod v Slovenijo od 280 do 300 dinarjev. Istočasno in iz istih razlogov smo znižali ceno govejega mesa I. in II. vrste na 200 do 220 din, govedino III. vTste pa prodajamo po 140 do 160 dinarjev. Da ne bi bili potrošniki mnenja, da je to meso oporečeno (140—160 din), ga bomo odslej, prodajali tudi v Oi?talih prodajalnah in ne samo v prodajalni na trgu. Poudarili bi. da je to meso od zakolov živine zdravega porekla in da snie oporečeno meso prodajat: le mestna komunalna ustanova, ki ima svoio prodajalno tudi na trgu (na levi stram zidane tržnice). >^MESNINE«, PTUJ Obveščamo cenjene odjemalec, da bodo na&a skladišča zaradi letnega popisa blaga ZAPRTA in sicer: skladišč« prehrane cd do 30. decembra 1956: skladišče tekstila od 24>. do 30. decembra 19.56; skladišče galanterije od 24. do 30. decembra 1956; skladišče železnine od 20. do 30. decembra 1956. Vljudno prosimo, da se pravočasno oskrbite s yotre]>nim blagom. Priporoča se delovni kolektiv »PANONIJA« Ptuj POZOR: Ko kupujete srečke redne- ga kola Jugosl. loterije, ne pozabite na srečko izredne NOVOLETNE LOTERIJE, katere irebajije bo 4. janu- arji v Beogradu. Ne odla- ša,tte t nakupom na »adnji dan kajti naklada srečk Je ra aoo.O^o Ucm. manjia cd rednih kd! 40 GLAVNIH PREMIJ od 100.000 do 2 mll-jona in še preko 73 tisoč drugih dobitkov v skupni vredno- sti 112 miliionov dinarjev bo i7Žrcban-h na sreč^^c NOVOLETNE LOTERLTE. Za dobiike j? delt^^ono 70 oilst. vTc:?:nosti srečk, to J^ več k-t pri vseh drugih lo- terijah: