PLIOCENSKA SOČA A N T O N M E L I K 9 Geografsk i zborn ik V svojem toku ima Soča neke posebnosti, k i obračajo nase po- zornost, zas tavl ja joč vprašanja , na ka tera so že mnogi skušali odgovarjat i . Te posebnosti rečnega toka Soče so t ako očitne, da so si znanstveniki začeli beli t i glave z n j imi že zelo zgodaj, že brž po sredi p re j šn j ega s tolet ja (P. Kandler, 1867). N a j b o l j na široko pa so potamogenetski in morfogenetski problemi Soče postali znani, ko j e o n j i h na mednarodnem geografskem kongresu poročal znani ono- dobni avst r i j ski s t rokovn jak Car l grof Gzoering, in sicer kar dva- krat , prvič na II. kongresu v Par izu leta 1875 ter drugič na t r e t j em kongresu v Benetkah leta 1881 (O. Marinelli v 18, str. 14). Czoernig se p ravzaprav ni bavi l s problematiko' tolmačenja soškega rečnega toka, temveč j e docela določno in k a k o r dokazano postavil nazi- ran je , da j e Soča svo j nenavadni tok razvila v zgodovinskih časih. Zato j e svo je p redavan je na kongresih označil z nekoliko senza- cionalnim naslovom: Soča, na jmla j š a reka v Evropi (16; 1; 2). Czoernigovo p r edavan j e ob pril iki II. mednarodnega geograf- skega kongresa v Par izu leta 1875 in ob j av l j eno v letu 1876 (1), t e r potem še enkra t na III. kongresu v Benetkah 1881, j e interesantno le toliko, k e r se nas lanja na drobna p roučevan ja v nižini okrog Ogle ja in sploh na ravnin i med Oglejem, Gorico in Čedadom (2), pa po tem, da se j e ustavil ob suhi dolini na Krasu pr i Devetakih- Doberdobu in jo skušal tolmačiti v zvezi s starim tokom Soče; razen tega obravnava tudi stari problem hidrografskega razmer ja med Sočo ter Nadižo med Robičem-Starim selom ter Kobaridom. Vendar se z njegovimi razmotr ivanj i ne bomo več pečali, z a k a j zados tu je na j , ako omenimo, k a j kaže jo o tem njegove, razpravi priložene t r i kar te . Prva kaže s t a n j e v rimskih časih: tu vidimo, da se p r i Ogle ju izliva v m o r j e Nadiža (Natisso), ki j e po njegovem po jmovan ju izvirala v Trent i t e r pod Predelom in tekla mimo Bovca, a pr i Ko- bar idu zavila na zahod ter po Staroselski dolini do Robiča in d a l j e skozi sotesko med M a t a j u r j e m in Mijo mimo Čedada, p a do izliva v m o r j e p r i Aquilei. Soča pa j e narisana, kakor da j e nastala v Tolminski kotlinici, tekla mimo Gorice in Mirna ter po suhem dolu mimo sedan j ih Devetakov t e r ob Doberdobu, pa se izlivala v m o r j e pr i Štivanu Devinskem, ob us t j u Timava. — Na 2 .kar t i : Der Isonzo im Mittelalter vidimo, da j e Soča pretočila nase zgornjo Nadižo, ki j i j e ostal samo tok kakor danes, toda v spodnjem toku j e Soča 9* 131 spremenila svojo s t rugo ter teče od Mirna, k j e r j i pr i teka Vipava, prot i zahodu mimo Gradiške in se n e k a j zapadno od n j e izliva v Nadižo, k i še vedno teče v m o r j e pr i Ogleju . — T r e t j a ka r t a kaže s e d a n j e s t an je ; od s rednjega veka da l j e j e nastala pr i n j e m le ta sprememba, da se j e Soča pod Gradiško zavila b o l j prot i JZ, spre- j e m a j o č tu Idr i jo in Nadižo, pa da teče samostojno v m o r j e kot Zdoba zapadno ob Tržiškem morskem zalivu. Vse te spremembe so se izvršile v razdobju od rimskih časov čez s r edn j i vek do seda- njos t i ; mislim, da se o tezah pod takim aspektom ni t reba da l j e razgovar ja t i . Kesneje so geografi in geologi v drobnih razpravah obravna- vali bodisi iste sek to r j e soškega toka, kakor so vzbudile zanimanje Czoerniga, k a k o r tudi druge, popre j ne diskutirane. Eden n a j b o l j zanimivih -med nj imi j e bil ter ostal in j e še danes sektor v Staroselskem ali Kre jskem podolju, med Kobaridom in Breginjem, k j e r nas ta ja vprašanje , kako se j e razvilo r azmer je med Sočo in Nadižo (ter Belo), ali j e zgorn ja Nadiža n e k d a j tekla v Sočo pr i Kobaridu ali pa j e obrn jeno Soča n e k d a j pomenila pr i tok Nadiže ali pa se j e morebit i še drugače razvilo sedanje raz- vodje. V obravnavanju tega problema so sodelovali i ta l i janski geo- graf i Taramelli , Marinelli, Tellini, Gortani, Desio in še drugi (18; 4; 16), od avs t r i j ske s trani Gumprechi (14; 15), Briickner, Winkler (6; 8; 9) in Kossmat (12; 10). Drugi sektor soškega toka se tiče Čepovanskega suhega dola, k i sta ga n a j b o l j obravnavala Kossmat in Winkler ter nekoliko Krebs, smatrajoč, da j e Soča n e k d a j tekla po n jem. Tre t j i sektor, ki j e vzbudil pozornost in se obravnaval v zvezi z razvojem Soče, j e suhi Dol (Vallone) pr i Doberdobu-Devetakih, k i ga j e Kossmat sprva tolmačil kot n e k d a n j o soško dolino (12), pozne je pa j e to razlago preklical (10, 652). Četr t i sektor obsega tok Soče na Fur lanski nižini južno od Brd, zlasti p a soško us t j e samo. Tu so spremembe v toku reke na jpo- gostnejše, na jmla j š e in na jv idne j šega učinka. Ni čudno, da so vzbu- j a l e p rav posebno zan imanje in da so j ih že zgoda j skušali dognati za vso zgodovinsko preteklost, pa še za d l j e naza j . Ker gre tu v glavnem za p rek l adan je us t ja , k a r pušča za seboj zelo vidne sle- dove, j e razumljivo, da so bila raz iskavanja d o k a j uspešna. Kako in z a k a j j e Soča spreminja la svojo s t rugo v zgodovinskih časih, o tem imamo zakl jučno š tudi jo A. Desia iz leta 1922 (3), in v n j i pregled vse s tare jše knj iževnost i o tem, pa droben pregled, k a k o se j e Soča na ravnini cesto prestavl jala , od 16. s tolet ja že t r ikra t , od Izonzata — Stare Soče (Isonzo Vecchio) na Zdobo in od te na Quarant io (3; 7). S p r e s t av l j an j i Soče na ravnini p red izlivom v m o r j e se nam v t e j zvezi ni t reba pečati. Pr i tem pregledu smo imeli pred očmi v glavnem razvo j hidro- grafske enote, ne pa toliko celotni morfogenetski razvoj n jene do- line, k a r j e zopet zelo interesantno področje in se j e p rav tako obilo obravnavalo (Briickner, Kos s,mat, Winkler, Desio, Gortani, Seidl). Tu in v naslednjem bomo skušali v premotrivanju razvoja Soče obravnavati hidrografski razvoj ter nastanek sedanjega reč- nega toka kot celotno morfogenetsko dogajanje, s a j je oboje ne- ločljiva enota. Soča vzbuja že na prvi pogled pozornost po svojem izredno zavitem toku. V ostrem kotu, marsikje v pravem kolenu, se reka zavije, in sicer večkrat, dasi njen tok ni dolg. Taki zavinki so v Trenti, malo slabše pri Bovcu, zelo izrazito pri Žagi, malo man j pri Kobaridu, spet močno pri Tolminu-Mostu, pa ne dosti manj pri Plaveh, dal je pri Solkanu in še na ravnini na dveh kraj ih, pri uistju Tera in v Zdobi. Razen teh ostrih zavojev pa moramo takoj v za- četku obrniti pozornost še na nekatera dejstva, ki se kažejo že na prvi pogled kot genetično zelo važna. Najbol j pametno se zdi, da naše premotrivanje začnemo- prav z njimi. Saj se nam bo pokazalo, da se z njimi dotaknemo osnovnih problemov, temeljno pomembnih v pliocenskem razvoju Soče. Prav posebno vzbudi na Soči pozornost dejstvo, da je njeno porečje tako zelo nesimetrično. Od ustja Učje dal je do izliva Tera ne dobi Soča od desne nobenih količkaj omembe vrednih pritokov, sa j pritečejo od tod vanjo le docela nepomembna Idri ja pri Idrskem, neznaten, kratek potoček v širokem Krejskem podolju, mimogrede že omenjenem po hidrogenetski problematiki. Pod Foni in Kamnico pri Volčah j e neznatna vodica Kamnica, a pod Doblarjem prav tako neznatni Doblarski potok, pa Pevmica pri Pevmi, vse same mini- malne vodice, medtem ko z leve vendarle pri tekajo znatnejše vode, Ročica pod Drežnico, ki je sicer majhna, Tolminka, Idrijca z Bačo, pa Vipava, da imenujemo samo najpomembnejše. Zakaj tolikšna nesimetričnost soškega porečja? Preden se poskusimo zamisliti v odgovor na postavljeno vpra- šanje, poglejmo še nekaj zelo važnih dejstev. Na primer hidro- grafsko sosedstvo Soče na zahodu. Poglejmo reke v področju od Nadiže do Brd: vse znatnejše teko kakor v pahljači od SV proti JZ. Reka v Beneški Sloveniji, tekoča izpod Livka, pa Idri ja na sedanji državni meji, pa Reka v Brdih izpod Vrhove!j, a vmes med nj imi še druge manjše. Razvodje med Sočo in temi rečicami poteka v vsem obsegu od Nadiže do Brd neposredno ob Soški dolini, na prvih višinah zapadno od nje, po Mata jur ju in čez Kolovrat, pa po dolgem Kambreškem pogorju in čez Sabotin v Brdih. A še več. Nekatere od rečic onstran razvodja vzbujajo še na- da l je našo pozornost. Postavimo, Reka v Beneški Sloveniji, ki ima svoje povir je pri Livku. Prav hidrografsko in geomorfološko s tanje pri Livku zahteva tolmačenja. Livek s svojimi vasicami je razpo- stavljen v nekakšni škrbini med Matajur jem (1643 m) in Kolovra- tom s Kukom (1243 m). Ta škrbina, to prevalno področje, j e še precej prostorno; v njem se vse površje odmaka na reško, to je na beneško stran, tako da je razvodje neposredno nad pobočjem Soške doline v Livku v nadmorski višini 659 m. Tu se postavl ja pred. nas osnovno važno vprašan je : Ali j e škrb ina v Livku — zareza, k i j o j e beneška Reka vrezala v procesu zadenske erozije, p res tav l j a joč svoje povi r je čedal je višje, vedno bliže Soči, tako da bi n a d a l j n j i razvoj moral dovesti do tolikšne poglobitve preva lne zareze p r i Livku, da bi pov i r j e Reke doseglo dolino Soče ter končno pretočilo nase Sočo samo. Toda ko premo- t r ivamo pokra j ino ob Reki v Beneški Sloveniji, se nam pokaže, da ni znakov, k i bi po t r j a l i preds tavo takega razvoja. V prevalnem in razvodnem območju na Livku se dobro vidi v dnu geomorfološka oblika, ki k l j u b morenski odeji še n a j b o l j zasluži ime suhe doline. V n junem dnu stoj i ves Livek s koto 659 m ter slab ki lometer sever- n e j e vasica Golobi s koto 687 m. Med LiVkom in Golobi o b d a j a j o suho dolino gorski pomoli in n i ž j e kope v višinah okrog 720 m (722 m, 723 m). Vodice od Livka t eko v Reko, ki j e tu n jeno povir je , a neznatna vodica, k i začenja med Livkom in Golobi, se pod Golobi spušča v grapi po pobočju navzdol k Soči. Pod Golobi smo t e d a j t a k o j v pravem pobočju, pod LiVkom pa se dolinsko dno v pov i r j u Reke p r a v polagoma zn ižu je proti JZ, tako da smo na državni mej i pod Jevščkom, to j e nekako 2 km od razvod ja v Livku, šele tik pod 600 m. Šele potem se d n o doline ob reki malo bo l j naglo znižuje, tako da doseže pr i Polavi, p rv i beneškoslovenski vasici, 512 m. Vzeti moramo seveda v poštev, da j e prevalno področje p rek r i to v znatni množini z morenami soškega ledenika, pa nemara tudi s perigla- cialnim gradivom. Vendar osnovne poteze reliefa v živi skali niso zabrisane; ob dnu prevalne doline se zdi, da imamo sledove teras- nega nivoja 720 m (do 730m), a nad n j im ostanke še malo višjega terasnega nivoja v višinah 800—840 m — vasica Jevšček stoji na lijem, pa Perat i t ik ob prevalu. Mnenja smo, da j e to staro dolinsko dno iz pliocena, pa da j e po n j e m rečica pliocenska Reka pri tekala od .severovzhoda, a j e bila kasneje , po dobi 720m obglavljena. Od l i v k a na JZ se razprostira dobro viden terasni nivo okrog 720 m visoko, k i mu p r ipada jo dosti ravni hrbt i med dobnami. Dolina R e k e j e vrezana zmerno široko, p r a v gotovo pa ne v oblikah, ki bi pričale, da se j e tu dolina vrezala po načinu zadenske erozije. Iskati moramo t eda j drugačnega tolmačenja. Pravzaprav j e mogoče samo eno: Reka j e b i la n e k d a j daljša, n j eno n a d a l j e v a n j e moramo iskati na drugi s t rani Soče, na levem bregu v območju Drežnice. Prednica Soče j e bi la tista reka, k i j e v smeri od Tolmina navzgor napredovala zadensko in pretočila zgorn jo beneško Reko nase, tako da j e n j e n zgornj i del, vodica pri Koseču in Drežnici postala n j e n levi pri tok, preostali spodnji konec, od Livka navzdol, pa j e ostal kot t ipična obglavl jena reka. Morebiti b i komu pr iha ja lo na misel, da bi skušal odgovor na uvodoma postavl jena vprašan ja iskati v zvezi z diluvialno glacia- cijo, češ da j e nemara ledeniški odcepek, ki se j e spuščal od soškega ledenika čez Livek na beneškoslovensko stran, s svojo erozijo iz- delal prevalno škrbino al i j o vsa j poglobil. N a j postavimo t a k o j docela določno negativni odgovor. Ledeniški odcepek se je naha ja l več sto metrov nad dnom Soške doline, v nadmorski višini do 789, 877, 890 m (Briickner, III, str. 1029). Razpolagati ni mogel z omembe vredno erozijsko silo, temveč j e v glavnem akumuliral, o čemer pr ičajo obilne morene v prevalnem področju pri Livku. Druga reka, ki vzbuja našo pozornost, j e Reka v Brdih. Njeno po vi r j e j e pod vasjo Vrhovlje, a usmerjena je v zgornjem toku proti JZ, medtem ko se v spodnjem toku suče v več vijugali, dokler se ne izteče v Idri jo pod Neblim. V podaljšku smeri njenega zgor- njega toka vidimo pri Vrhovljah dosti prostorno prevalno škrbino, ki zavzema relief med Korado in Sabotinom, dosezajoč prevalno višino 392 m. Pokaže se nam podobna problematika kot pri Livku, a zopet, še bo l j prepričevalno, se nam sili spoznanje, da ne more biti govora o pr ipravl ja joč i se pretočilvi Soče pr i Plaveh v smer k Reki v Brdih, temveč da j e močno vrezujoči vodotok segel do sem od Solkana navzgor ter zgornji del briške Reke pretočil nase, med- tem ko j e spodnji del ostal kot manjša, a tipična obglavljena reka. Tu j e s tvar še očitnejša ko pr i Livku; na SV od Vrhovelj vidimo dolino Soče od Plavi do Tolmina — nekdan jo zgornjo briško Reko — • a ostalo je tudi ostro koleno pri Plaveh. Vrh tega se vidijo ob prevalu pr i Vrhovljah, k i imajo nedvomno svoje ime po njem, na široko med Sabotinom in Planino-Korado ohranjeni terasni nivoji v višini okrog 420 m v skupini vravnjenih ali vsa j široko zaob- ljenih brd v višinah 418 m, 412 m, 410, 409, 427, 412 in. Dobro so ohranjeni na obeh straneh prelaza pr i Vrhovljah, od tod da l je pa se lepo vidijo od Plavi navzgor ob Soški dolini na obeh straneh, vzpe- n j a j o č se polagoma. Nasprotno pa je dolina ob Soči pod Plavmi ozka, s strmimi, nerazgibanimi pobočji, zlasti od Dolge nj ive na- vzdol. Že tu pa j e t reba pripomniti, da j e Soška dolina med Plavmi in Solkanom vrezana v kredne apnence (Kossmat, 12). Nekako dve sto metrov višje je zelo lepo ohranjen terasni nivo v višinah 630—660 m. Ob cesti od Vrhovelj na Korado dospemo na ta terasni nivo na Planini (636 m, 653 m, 651 m). Posebno je značilno, da pr ipada vravnjeno površje hrbta Kambreško med Sočo in Idri jo temu terasnemu nivoju, z višinami med 630 in 660 m. V obdobju tega nivoja sta tekli Idr i ja in Soča vzporedno po ravnini. Terase istega nivoja so ohranjene v zapadnem robu Banjšice, ki pa je v celoti gledala še znatno nad ravnino. Te terase v bočjih nad sedanjo Soško dolino med Plavmi in Tolminom so zelo važne, bodisi v nadmorskih višinah 420—450 m in višje, kakor tudi terasni nivo 630—660m. Zakaj osve t l ju je jo nam razmer je med Soško dolino ter Čepovanskim dolom. Zato so bili nanje pozorni že dosedanji raziskovalci morfogeneze v s rednjem Posočju, predvsem Briickner, Kossmat in Winkler. Soška dolina je obstajala v znatni širini še v obdobju, ko se j e oblikoval Čepovanski dol. 0 tem bo več govora kesneje, v poglavju o zamotanem pro- blemu, katera reka je izdolbla ta, seda j že davno iz hidrografske f u n k c i j e izločeni suhi dol. Na tem mesiu pa j e t reba doibro pod- črtati dejstvo, da so v višinah 420—450 m ter 630—660 m izobliko- vane te r o h r a n j e n e terase na obeh straneh Soške doline p r i Plaveh ter v vsem sek tor ju navzgor prot i Tolminski kotlinici. T r e t j a rečica, k i ima svo je p o v i r j e tik na desni s t rani Soške doline, j e Idr i ja , k i izvira zapadno od Tolmina—Volč in teče v vsem obsegu proti JZ. Toda v n jenem p o v i r j u med Ježo 929 m in Gradom 1111 m j e prevalna škrbina neznatna t e r pr ipada s svojo višino 865 m de jansko širokemu terasnemu nivoju okrog 850 m. Važno j e še naslednje. V gorah med Bovcem in Kobaridom imamo med Bovško kot l ino in Soško dolino pr i Drežnici v nad- morski višini okrog 1270 m ostanke suhe doline. Začne se med Polovnikom in Javorščkom ter se neha nad vasmi Ravnica in Drež- nica. V n j enem začetku na S j e planina z značilnim imenom Pre- dolina, dandanes na k ra tko Dolina imenovana, a na spodnjem koncu na J j e planina Zaplečam, v sredi pa še planina Zapr ikra j . Ta suha dolina, vrezana na jveč v apniške sklade tr iasne formacije , j e sicer d o k a j zakrasela, vendar p r iha j a znača j suhe doline geomorfološko prav dobro do veljave. O tem nam priča že dejstvo, da j i j e prebi- valstvo že zgodaj dalo ime Predolina, k i je prešlo na planino. V smeri poda l j ška te suhe doline prot i S ali SSV vidimo soški desni pr i tok Koritnico, k a r nam n a k a z u j e možnost, da j e Koritnica tekla tod prot i j u g u t e r da j e bila sedanja zgornja Soča samo n j e n levi pri tok, k i j i j e pr i tekal v zelo zgodnji razvojni s topnj i nemara na južnovzhodni strani Javorščka. Suha dolina med Predolino' t e r Zaplečam opozar ja nase zlasti ob pogledu od izpod Krna, postavimo po dolgem od Kožl jaka 1602m, k j e r nam pregled po dolgem čez celoto pr ipoveduje , da gre za več k o le za geomorfološki učinek geološkega stika na prelomnici. Tu smo namreč na zahodnem vznožju Krnskega pogor ja , vendar še v bočju , k j e r teče od SZ prot i JV močna prelomna in hkra t i na- l ivna čr ta (Kossmat, Winkler), ki se ob n j e j na več k r a j i h vidi brez težave, k a k o j e t r iasna apniška gmota na r in j ena na kredni fliš. Vendar dasi j e del suhe doline izoblikovan v k rednem flišu, na konceh, j e v sredi vse površ je iz t r iasnega apnenca, in p r a v v tem področ ju j e vdolbina suhe doline n a j b o l j vidna in izrazita. Raz- uml j ivo pa nam j e le, če domnevamo, da j e Koritnica sprva tekla tod čez, še v obdobju nivoja 1270 m. Zgornja Soča sama nam zastavl ja nekatera razvojna vprašanja . Dvak ra t se v pravem kotu zavi je n a j v i š j a Soška dolina; prvič Za- podnem, k j e r sicer Soča sama šele izvira, k j e r pa pomeni dolina pod planino Zapotok z n j o geomorfološko enoto. T u se nam vzbuja vtis, da j e Velika Pišnica sprva izvirala pod Bovškim Grintovcem, tekla čez Zapotok in Zadnjo Trento t e r Zapodnem, seveda v ustreza- joči višini, pa čez preval Vršič (1611 m) v Savo. Podobno ni izkl ju- čeno, da j e Bistrica sprva tekla p reko prevala L u k n j a 1758 m, od svojega izvira, k i se j e n a h a j a l ob Goriškem Robu na zahodnih pobočjih Kanjavca, s pri toki izpod planine Trebiščine in iz sedanje Soške doline v Logu, tako da j e bilo razvodje šele med sedanjo Trento in Sočo, nekako med Črnim vrhom 1874 m na Veverico 2099 m (21, 245). Šele kesneje je Soča zadenski segla v sedanjo Trento in vodni tokovi so se čezdalje bo l j prilagodili tektonskim zasnovam, nastalo j e sedanje razvodje. Višinska razmer ja pričajo, I. Pliocenski razvoj Soče Prvotna usmerjenost vodnega toka v območju sedanjega Posočja da se j e tu sedanje hidrografsko razmer je izoblikovalo že zelo zgodaj. Vsekakor moramo računati z možnostjo, da j e sprva Korit- nica pomenila glavno rdko, k i j i j e bila zgornja Soča le sorazmerno kra tek pritok. Naša dosedanja premotr ivanja so nam nakazala verjetnost, da j e prvotna Koritnica, k i j e izvirala pod Mangartom, tekla od Kluž in Kala še nadal je v isti južni smeri pa po suhi dolini Predolina — Zaplečam ter ob Drežnici na Livek in po beneški Reki skozi Be- neško Slovenijo na JZ. S tem tolmačenjem stopi problem Nadiže v docela novo luč. Kako so ta problem obravnavali stari avstri jski in i tal i janski geografi, tega tu ne bomo ponavljali , marveč le opo- zorimo na poglavitno literaturo. Pač pa n a j opozorimo med novej- šimi predvsem na A. Desia, ki j e postavil o razvoju hidrografskega omrežja Tilmenta celotno sliko za mlajša obdobja terciara. Prvotno hidrografsko omrežje Tilmenta je po Desiovih dognanj ih močno, če ne bistveno različno od sedanjega s tanja . Poglavitno dejstvo tega raz- voja j e obseženo v tem, da j e sprva obstojalo namesto sedanje lon- gitudinalne doline srednjega Tilmenta in spodnje Bele — niz vzpo- rednih dolin in rek, k i so tekle konsekventno iz gorovja Alp proti Furlanski nižini, predstavl jajoči severni konec jadranske kotline. V prilagoditvi na tektonske alpske osnove se j e longitudinalni tok razvil šele polagoma — Desio operira s štirimi razvojnimi fazami, kater ih prva bi po njegovem pripadala še miocenu (prim. skice Desio, 19, str. 242). Po teh Desiovih proučevanj ih je Bela izvirala se- verno od Pontebe — sedanja Kanalska dolina se j e odtekala čez Trbiško pokra j ino v Ziljo, pr ipadajoč potemtakem dravskemu po- rečju. Prvotna Bela j e tekla naravnost proti J, tako da predstavlja Ter obglavljeni spodnji del prvotnega njenega toka. Toda glavne š tudi je Desijeve se t ičejo Karni je in imajo svoje težišče v pro- učitvi celotnega porečja Tagliamenta, k i v n jem Bela pomeni le robno področje. Pri rekonstrukcij i teh starih hidrografskih zvez ter razvoja v sedanje omrežje je bilo delo v Karni j i mnogo lažje, ker so ohra- n j ene t amka j obsežne opuščene doline. A. Desio, ki se j e mogel vrh tega nasloniti na s tarejša proučevanja Taramell i ja iz leta 1875 ter Stefaninija iz leta 1912,* je mogel tu svoja dognanja brez večjih težav dokumentirati z opozoritvijo na te opuščene doline (prim. opuščena prečna dolina ob Mello z Lago di Cavazzo, Val Preone itd.) in postaviti svojo hipotezo o prvotnem konsekventnem odtoku proti jugu ter razvoju subsekventnih tokov iz dolin, ki so ob srednjem Tilmentu prevladale popolnoma (19, str. 241 si.). Toda Desio sam opozarja, k a k o so v porečju (Kanalske) Bele znamenja hidrograf- skega razvoja m a n j evidentna, ko postavlja svojo hipotezo o razvoju Bele. Po njegovi domnevi j e prvotni Ter (Torre) izviral v gorah okrog Pontablja , teke1! po progi sedanje s rednje Bele transverzalno čez alpsko ozemlje (»Miofella«), a ga j e t e s n e j e obglavil pritok Til- menta, k i j e napredoval zadenski te r pretočil nase n a j p r e j Aupo pri Možacu, potem pa še Rezijo ter zgornji Ter, s čimer j e šele nastala sedanja Bela (Desio, str. 242 si.). Pretočitve so pospeševali pasovi malo odpornih kamnin te r podolžni tektonski premiki ob alpskih prelomnicah (19, 243). * Literatura pri Desio, L'evoluzione morfologica etc. Glej pod 19, str. 241. S študijem hidrografskega razvoja v Posočju se Desio ni bavil. Samo na svoji razvojni skici (19, 242) je vrisal »Mioisonzo« ter »Plioisonzo«, toda preveč generalno, da bi bilo mogoče o tem raz- pravl ja t i . Naša izva jan ja v p re j šn j ih poglavjih so pokazala, na kak razvoj Soče kažejo dejstva prevalne doline pri Livku, pri Vrhovljah v II. Pliocenski razvoj Soče Verjetno stanje rečnega omrežja nekako v srednjem pliocenu Brdih ter suha dolina v Predolini — Zaplečam. Ta dejstva in tol- mačenja s predstavo prvotne Koritnice ter nada l jevanja v beneški Reki se s predstavo razvoja v porečju Tilmenta p rav dobro u je - majo. Rekonstrukcijo hidrografskega razvoja pa moramo izpopol- niti še z nekaterimi dognanji . Ako se zamislimo v hidrografsko mrežo, v kateri tečejo proti JZ več ali m a n j vzporedno do konvergentno Nadiža, Koritnica z na- da l j evan jem v livški Reki, Idri ja , br iška Reka-Soča z zgornj im delom v Tolminski kotlinici in v Tolminki t e r Čepovanska reka, imamo pred seboj snop in pahl jačo rek, k i teko iz Alpskega ter predalpskega gorovja in h r ibov ja prot i eocenskemu robu na JZ, t. j . v kotlino, v kater i j e bi lo mor je , k i j e zapustilo prot i vzhodu na jš i r še sedimentne sledove iz eocena, v zahodni Fur lan i j i ter na Benečanskem pa tudi iz miocena t e r pliocena. To m o r j e j e pustilo za seboj do danes obstoječo Jadransko kotlino s Fur lansko nižino. Tu so se t e d a j razvile konsekventne reke, ki so tekle po prvotnem padcu od dvigajočega se alpsko-dinarskega kopna v b l ižn jo Ja- dransko-Fur lansko kotlino. V isti hidrografski sistem so se uvrščale konvergentno- tekoče rečice iz fliša Vipavske doline, Brkinska Reka, ka te re suha dolina j e odločno ohran jena od Škocijana-Divače po sredi Krasa mimo Doberdoba prot i zahodu, pa še Podgra j ska suha dolina, ki se vleče izpod Čičev mimo Bazovice, Opčin, Nabrežine ter Sesl jana-Devina prot i Štivanu Devinskemu. To j e hidrografska raz- poredba, k i j e iz prvotnega obdobja konsekventnega odtoka pustila za sebo j prepričevalne sledove. Glede hidrografskega razvoja na Krasu bo t reba k dosedanj im proučitvam še mar s ika j dopolniti. Posebno j e t reba še razčistiti vprašan je hidrografskega in morfogenetskega razmer ja med Vi- pavsko dolino t e r kraškimi planotami severno od n je , Trnovskega gozda in Nanosa, pa na drugi strani Krasom južno od Vipave. Očitno je, da so vodotoki p reha ja l i s Trnovske planote v območje fliša Vipavske doline; nekatera znamenja kažejo, da j e današn j a hidrografska mreža Vipavske doline primeroma mlada pa da se j e v sedan jo razporeditev izoblikovala šele kesno. Očitni so sledovi hidrografskih zvez med Vipavsko dolino ter Krasom. Toda v t e j l e razpravi n a j te probleme pustimo ob strani in j ih odložimo, za nas lednjo studijo. Pač pa j e t reba, da si zastavimo še marsikatero hudo vprašan je glede hidrografskega ter morfogenetskega razvoja v s rednjem Po-, sočju. Na jp r imerne j e je , da pričnemo pri tem s Čepovanom. Ta veličastni suhi dol j e ena n a j b o l j klasično dovršeno razvitih in ohran jen ih suhih dolin v k rasu n a slovenskih in nemara tudi na jugoslovanskih tleh. Ob severnem začetku leži Čepovanski suhi dol s svojim dnom v nadmorski višini 551 m, 380m nad sedan jo Idrijco. Od tega zgornjega roba se prot i j ugu sprva polagoma zni- ž u j e na 530 m, potem pa se pr imeroma zložno zvišu je na 641 m, od koder se spet počasi znižuje, da doseže z dnom nadmorsko višino 451 m v Kalu. Od tod se p r a v naglo spusti z ravnico Grgar—Britof , ka t e re nasuto dno j e v nadmorski višini 286 m. V visokem južnem robu Grgarske ravnice j e izdolbena globoka škrbina Dol med Skal- nico 682m in Škabri je lom 646m; nič ni drugega kot n a d a l j e v a n j e suhega Čepovanskega dola, v nadmorski višini 332 m, to re j okrog 50 m nad Grga r j em; vas Dol, k i stoji v dnu, s svojim imenom pr i - poveduje o znača ju tega dola. Ko popisu je ta višinska razmer ja , p r i ha j a F. Kossmat do. zakl jučka, da si j ih moremo tolmačiti samo z ver t ika ln imi tektonskimi premiki , in s icer v g lavnem z g r e z a n j e m v d i n a r s k o u s m e r j e n i progi Grgar—Golobina ter z antiki,inalnim vzbočen jem v severnem de lu (12, 119; 10, 652). Tud i Wink le r j e pozne j e pr iše l do zak l j učka , d a j e v severnem delu vzpon v območ ju med Dolom in Čepovanom učinek an t ik l ina lnega vzbočenja v di- na r sk i smer i (Winkler 8, 37). Vendar pa moramo k tektonskim III. Pliocenski razvoj Soče Stanje rečnega omrežja ob koncu pliocena vzrokom uvrst i t i še morfogenetske, s a j j e G r g a r s k a ravnica v ob- m o č j u eocenskega fliša, k j e r j e e roz i ja z d e n u d a c i j o h i t r e j e nap re - dovala in k j e r se j e tud i nadzemski tok ohrani l b o l j dolgo. Vse- k a k o r pa nam j e računat i , d a p r e d s t a v l j a nadmorska višina 551 m osnovo za p r i m e r j a v o s te rasnimi n ivo j i glede časovne uvrs t i tve nas tanka . D o s e d a j se domala soglasno tolmači, da j e Čepovanski dol izdelala Soča, k i d a j e po temtakem s p r v a t ek la od Tolmina mimo Bače in Idr i je ter. Slapa pa po Čepovanu mimo Grga r j a v sedanjo Soško dolino pr i Solkanu (Kossmat 10, Krebs 5, Winkler 8). Soče ne moremo spraviti ven iz tega suhega dola drugače, kakor da raču- namo z močnim njenim desnim pritokom, ki je, gnan po nekih zelo ugodnih pogojih, zelo naglo vrezoval svojo strugo na črti Solkan— Plave v dinarski podolžni smeri ter segel na desno navzgor in sta- rejšo Sočo pretočil nase. Ta pretočitev se do seda j na drobno ni proučevala; v enem p re j šn j ih poglavij j e postavljeno tolmačenje, da j e Solkanski potok tu pretočil nase nekdanjo briško Reko, ki j e ostala samo še obglavljen relief pod Vrhovljami, medtem iko j e sektor od Plavi navzgor postal glavna dolina nastaja joče nove Soče. Ta pretočitev se je morala dovršiti v obdobju terasnega nivoja okrog 420 m — v te j višini j e prevalno področje Vrhovelj. Na široko nad dnom Soške doline vidimo izoblikovan ta ierasni nivo 420' do 450 m, pač znamenje, da j e morala v onem Obdobju biti izobliko- vana široka dolina med Kambreškim pogorjem in Banjško planoto. Ta široka izoblikovanost doline ob s rednj i Soči nam je zopet dokaz, da j e tu tekla znatnejša reka ali vsa j rečica vzporedno s čepo- vansko, pa da j e ni izdelal šele Solkanski potok, ki bi zadensiko na- predoval tudi od Plavi do Tolmina. Priča nam, da je bila dejansko pretočena Briška Reka, ki j e zarezala široko dolino terasnega nivoja okrog 420—450 m. Zadenska erozija Solkanskega potoka j e bila t eda j omejena na sektor pod Plavmi. Prvotno Briško Reko si moramo ogledati še nekoliko. Če si j o zamislimo v celoti, si j o moramo predstavljat i v isti smeri podalj- šano preko Tolmina in Zatolmina, k j e r teče Tolminka, ki se j e zarezala doka j daleč in globoko v Juli jske Alpe. Prvotna Briška Reka j e potemtakem izvirala na južnozapadnem delu višavja (za- hodne) Komne med Bogatinom in Krnom, s pritokom Zalašce ter morebiti še kater im od Mrzlega vrha. V te j obliki, v katero smo seda j zasukali naše tolmačenje, bo težko na j t i izhodišče za naravnavanje soškega toka skozi Čepovan. S tem smo se približali naj težavnejšemu poglavju našega poskusa, kako rekonstruirati sliko soškega rečnega razvoja v pliocenu. Ze Kossmatu nekako ni šlo- v račun, da bi po Čepovanskem suhem dolu nekda j tekla Soča. V njegovih prvih formulacijah se prav dobro razloči razpoloženje, da bi našel reko, ki bi si bila iz Alp vzhodno od Tolmina ustvarila pot za odtok proti JZ v Čepo- vanski suhi dol (prim. 10, str. 652). V eni svojih š tudi j iz Posočja j e prišel do zaključka, da j e verjetno, da so zgornje terase v bočju srednje Soške doline pod Selom v nadmorskih višinah 400—500 m po nastanku iz iste dobe, ko t Čepovanski dol. To se pravi, da je Soška dolina v dobi, ko se j e oblikoval sedaj suhi dol pri Čepovanu, že obstajala, da je tekla po n j e j Soča, medtem ko j i j e reka, k i j e dolbla Čepovanski dol, pri tekala kot pritok od vzhodne strani. Tako j e menil Kossmat (12, 122) in pristavil, da bi se prav dobro u j e m a l a s to s i tuac i jo k r p a rečnega proda, k i j o j e našel na južno- zahodnem robu Šentviške p lanote južno od vasi Ponikve, v nad- morskih višinah 500—600 m, samo z dolino Id r i j ce ločene od sever- nega konca Čepovanskega dola (12, 122). Kesne j e j e A. W i n k l e r še b o l j natančno proučeval prodno nasi- pino na planot i pr i Pon ikvah in našel p rodne os tanke še na d rug ih IV. Pliocenski razvoj Soče Sedanje stanje vodnega omrežja k r a j i h v j u ž n e m pasu Šentviške planote, n a j v e č v nadmorsk ih vi- šinah 600—650 m. Vse te p rodne os tanke j e Wink le r smatral za nasipino s tare Id r i j c e (8, 30). Pr ipomni t i j e t reba pr i tem, da j e W i n k l e r za t rdno računal , da j e Čepovanski dol izoblikovala Soča, dasi se zdi, da so tudi n j e m u p r i t em vs ta ja l i dvomi; tako v s a j moramo sklepat i po mimogrede izrečeni ohlapni pr ipombi , da t a k r a t Soča »zelo ver je tno« (sehr warscheinlich) ni t ek la mimo Mosta-Svete Luc i je navzdol, temveč skozi Čepovan (8, 42). Pripomniti je, da j e računal Kossmat tudi s tektonskim greza- n j e m zahodnih dinarskih grud v srednjem Posočju, in sicer čim zahodneje, tem izdatnejšim (12, 122). Resneje j e zapisal, da j e težko reči, ka te ra reka j e izdelala Čepovanski suhi dol, ali Soča ali druga, iz visokih gora pr i teka joča reka. Toda ker sledov takšne reke ni našel, pa ker j e sklepal, da j e morala bit i reka, k i j e izdelala Čepovanski suhi dol, zelo vodnata, se je končno zadovolji l z raz- lago, da j e b i la to — Soča (10, 597, 652), k i j e tekla skozi Čepovan, medtem k o j e v območju sedanje s redn je Soške doline tekla manjša predalpska reka, k i j e imela svoje p o v i r j e pod Tolminom. S to razlago, meni Kossmat, bi se tud i raztolmačil nenavadni dolinski par pri Volčah in pr i Mostu (10, 579, 652). Stvar j e tako važna, da j o j e t reba znova vzeti v pretres. Tu, pr i Tolminu, imamo opravka s sotočjem Soče in Idri jce, ki pri te- četa do Mosta od nasprotnih smeri, toda ob popolnoma isti tektonski progi, k a r nam določno nakazu j e verjetnost , da so se t u k a j v hidro- grafski mreži v mladem terciaru izvršile velike spremembe. Opravka imamo v poreč ju Idr i jce s t remi hidrografskimi eno- tami. P rvo j e porečje Idr i jce same, drugo j e porečje Cerknice, a t r e t j e j e poreč je Bače. Poglejmo- n a j p r e j Idrijco. Na n j e j moramo v razvojni analizi odšteti vse ono- v zgornjem toku, k a r j e sprva pr ipadalo pliocenski Hotenjk i , t o r e j poreč ju Ljubl jan ice . A tega ni malo, temveč vse nekako do črte Otalež—Vojsko—Goljaki. Prvotno razvodje nam naznačuje pas n a j v e č j i h absolutnih višin, k i se vleče od Bohinjskega Možica 1602 m čez Petrovo brdo in Porezen na Črni vrh 1288 m ob Blegošu, pa na Bevk 1050 m, na Jelenik 1106 m za- hodno nad Spodnjo Id r i jo t e r na Vojsko s Planinico 1152 m in Kotlovskim vrhom 1165 m ter d a l j e na Gol jake v Trnovskem gozdu. S a j j e očitno, da j e t a pas na jv i š j ih gora součinek starodavnega razvodja med savskim in soškim odtokom. Od sedanjega poreč ja Idr i jce moramo t e d a j za predstavo o na j s t a re j šem s tad i ju odšteti vse obsežno povir je , to se pravi , vse, k a r j e nekako nad Otaležem, a ko to odbijemo, se nam razodene Idri jca kot zelo neznatna k r a t k a rečica, in pred nami se pokaže slika, da j e tu p ravzaprav Cerknica glavna voda. Njeni izviri so v h r ibov ju med Poreznom in Blegošem in usmer j ena j e proti JZ. Isto smer ima Idr i jca v sek tor ju od Reke (3 km pod us t jem Cerknice) do Spodnje Tribuše, ki j e ob zgornjem, t. j . severnem začetku Čepovanskega suhega dola. Vtis se nam vsi- l j u j e , da p reds tav l ja ta prečni tok Idr i jce de jansko nada l j evan j e prvotne Cerknice, k i j e bila zares sprva glavna reka . Van jo so se od leve odtekal i pr i toki : prvotna ma jhna Idr i jca od izpod Otaleža, Tr ibuša od Vojskega in Zgornje Tribuše. Podoba pa je, da porečje Cerknice ni bilo nesimetrično, temveč, da j e van jo tudi od desne pr i tekalo več vode. Med Kojco ali točneje Bukovim in severno- vzhodnim delom šentviške planote, nad Grahovim, j e dobro vidna prevalna škrbina t ik ZSZ ob Bukovem v nadmorski višini 613 m. Ako si mislimo tok zgornje Bače, v katero se je iz tekala Koritnica, podal jšan v isti smeri prot i JZ, tbi pr i tekala ravno čez ta preval , pa v območje porečja Kožarskega potoka, ki se med Šebrel jami in vas jo šentviška gora izteka v Idrijco. Zdi se, da smemo računati , da j e Bača sprva zares tekla v t e j smeri, in sicer še do terasne s topnje 620—720 m. V višinah 630—660 m imamo ob Idr i jc i p r i Še- b re l j ah široko, do 5 km dolgo teraso, k i zavzema vse površ je v zanki reke Idri jce, v območju vasi Spodnje, S redn je in Zgornje Šebrelje. Ta prostorna terasa, ki j e n iž ja nego so prev ladujoče terase nad 700 m, j e ona ravnina, k i j e nastala na sotočju Bače, Cerknice in Idr i jce in k i j e po n j e j v i jugala Idr i jca-Cerknica in polagoma izdelala veliki sedan j i ovinek proti SZ, medtem k o j e prvotno t ek la v premi smeri od V prot i Z. V vi jugi j e ostala tudi potem, ko se j e vsa gruda dinarsko-alpskih planot v zaporednih sunkih dvigala, k o so nas ta ja le sedanje debri. Severno od Šentviške planote j e po reč j e potoka Kneže, k i ima svoje pov i r j e še v vnan jem robu Jul i jskih Alp, Če si mislimo Knežo v isti smeri podal jšano čez Bačo proti, jugu , pr idemo natančno v Čepovanski suhi dol. Mogli bi t e d a j računati , da j e prvotno po Čepovanu tekla rečica, ki ni bi la Soča, temveč prvotna Kneža, k i j e izvirala pod Voglom, tekla v ustrezajoči višini čez zahodni del Šet- viške planote, t. j . čez Ponikve, dobivajoč pr i toke od desne in leve, a Cerknico kot na jveč jega med nj imi. S tem bi imeli rekonst rui ran tudi pos lednj i še m a n j k a j o č i člen v vrsti konsekventnih, na spodnjo Fur lansko nižino konvergentno usmer jenih rečnih tokov. Ni izk l ju- čeno, da j e sprva glavni del teh voda na JZ odtekal v Čepovansko r eko neposredno, p r e k o prevala Kobilica 799 m. Toda rekonst rukci jo v razvoju Idr i jce in Bače te r zveze s Če- povanskim dolom j e na j teže dokazati. Zaka j za Knežo m a n j k a j o v rel iefu prepričevalni znaki. Pač so hrbt i in gorski pomoli, k i se spu- ščajo k Baški grapi od Spodnj ih Bohinjskih gora, usmer jen i od S proti J, k a r govori za to, da so med n j imi tekle vode še čez Baško dolino. Toda v zahodnem delu šentviške planote se vleče ob sever- nem robu hrbet v višinah nad 700 do 750 m, a planota v južnem delu okrog Ponikev, Pečin in Šentvida j e v višinah med 600 in 700m, očitno znamenje , da jo j e izdelala Idri jca. Ne preostane nam t e d a j drugega kakor da si postavimo hipotezo, da j e rečica od Tol- mina z zadensko erozijo pretočila Knežo nase še pred terasno fazo 700—750 m, medtem ko j e Cerknica z Idri jco še tekla do Slapa, od koder d a l j e j e ostala obglavl jena Kneža v Čepovanskem dolu. Kakor j e med prvotnima dolinama Bače in Cerknice nada l j evan j e Porezna v razvodnem hrb tu Kojce 1300 m), podobno j e nada l j evan je Obloškega hr iba 1136 m na levi s t rani sedanje Baške doline v se- vernovzhodnem oglu šentviške planote, dosezajočem še višine 961 m v Degarn iku pa 976 m, 971 m, 970 m, a 914 m tik nad Bačo nepo- sredno nada l j evan je Koriške gore 1070 m s t ik onstran Bače nad Koritnico. V smeri n a d a l j e v a n j a doline Koritnice se višine Degar- nika znižajo na 850—800 m in se brž prot i zahodu spust i jo pod 10 Geografski zbornik 145 800 m, okrog Gorenjega Čela na široko na okrog 750 m. Tu bi si mogli predstavljat i nada l jevanje doline Koritnice v področje med Ponikvami, Kalom in Pečinami, k j e r moramo domnevati staro Cerknico-Idrijco, k i j e izoblikovala Šentviško planoto, segajočo v v vse j južni polovici na jveč do višin okrog 725—775 m. Ko j e erozija začela vrezovati pod višino okrog 750 m, Kneža ni tekla več sem, marveč že proti Tolminu. Rečica od Tolmina je po. pretočitvi zgornje Kneže nadaljevala še ojačeno z zadensko erozijo ter v t e r a s n i fazi 613—620 m pretočila nase tudi Koritnico in Bačo. S tem j e bila izoblikovana Bača kot rezultat zadenske erozije iz Tolminske kotli- nice ustrezajoče višine. Ta čas pa je Cerknica še vedno tekla v okrnjenem porečju po. Čepovanskem dolu, dokler ni v terasni fazi 550 m tudi n jo dosegel po idri jski prelomnici zadensko napredujoči pritok Tolminske kotlinice. Čepovanski dol j e ostal suh, a Idrijci se j e erozijska sila povečala in kmalu je dovršila pretočitev vseh zgornjih pri tokov Hotenjke, vsekakor pa do terasne faze 600 nt (suha dolina v prevalu v Godoviču). Doslej smo spremljali razvoj prečnih prvotnih rek in rečic v območju sedanjega soškega porečja, ponekod s slabšo, drugod z močnejšo dokumentacijo. Priznati j e treba, da j e naša rekonstruk- ci ja prvotnih vodnih tokov najš ibkejša ravno v območju Cerkl jan- skega hribovja, pač ker tu vododržne kamnine n a j b o l j prevladuje jo in j e v n j ih relief n a j b o l j razčlenjen ter razgiban, tako da se niso mogle ohraniti niti suhe doline niti terase v širšem obsegu. V oporo hidrografski rekonstrukcij i smo mogli tu navesti samo nekatere indicije,, man jka pa nam dokazov. Ob koncu nam preostane še, da sliko dovršimo s pregledom celotnega hidrografskega in geomorfološkega razvoja, podanega z vidika, kako se j e razvila v tem sedanja reka in dolina Soče. Podoba je, da »ta bili v tem razvoju na jbo l j važni in aktivni Nadiža ter Soča — briška Reka, katerih poglavitna aktivnost se je koncentrirala na pas med Tolminom in Breginjem ter Bovcem. Že zgodaj j e morala biti učinkovitost zadenske erozije zelo močna, da j e bilo v sistem zgornje Soče v razvojni stopnji 1611—1750 m pri- kl jučeno področje Trente ter ustvarjeno razvodje na Vršiču in Luknj i . Malo kesneje j e bil izločen pretok čez Predolino-Zaplečam; Nadiža j e močno- poglobila pretok na zahodnm koncu Polovnika, oblikovala se je Bovška kotl ina z dolino mimo Žage in na vzhodnem koncu Stari jskega ob Stolovem pogor ju ter v ovinku po Krejskein podolju. Očitno je, da se je takratna zgornja Nadiža prilagodila tektonski zasnovi ter da se j e n jena t r ikra t ostro zavita dolina na- slonila na tektonske proge, ob n j ih naglo vrezovala ter končno izoblikovala dolino z menja jočo se širjavo. Druga najakt ivnejša reka j e bila Tolminka — Briška Reka. Njeni pritoki v območju velike idri jske prelomnice in sosednih poči so bili še učinkovitejši ter so naglo vrezovali svoje doline in napre- novali zadensko. Desni pri tok Tolminke j e izdelal dolino med Tol- minom in Kobaridom ter pretočil nase manjše vodice, od večjih pa zgornjo livško Reko, ka r se je zgodilo pred časom terasnega nivoja 620—720 m. Levi pri toki prvotne Tolminke so zadensko napredovali na vznožju Alp ob podalpski prelomnici ter n a j p r e j pretočili nase Knežo (terasni nivo 700—750m), potem Bačo s Koritnico (terasni nivo 620 m), nazadn je pa še Cerknico — Idri jco (terasni nivo 550 m). To važno pretočitev j e dosegel pritok Tolminke, ki j e napredoval zadenski v progi' id r i j ske prelomnice. Pretočitev Tolminke — Briške Reke v progi Plave—Solkan se j e izvršila p rece j kasno, v obdobju terasnega nivoja Vrhovl je 400—420 m. Zaporednost pretočitev si moremo do neke mere razvrstiti po višini nad sedanj im dolinskim dnom. Pretočitev ob Vršiču ter L u k n j i se j e zgodila 820—1140 m nad sedanj im dnom zgornje Soče, opustitev Predoline 900 m nad nj im, opustitev pre toka ob Star i j skem vrhu 970 m. Druga skupina pretočitev j e nižje nad sedanj im dnom: obg lav l jen je livške Reke 500 m, pri Kobilici 600 m, pr i Ponikvah 540m. Na jmla j še so pretočitve z na jman j š imi višinskimi razločki: ob Bukovem 320 m, Cepovan 370 m, Predol ob Nacliži 300 m, Vrhov- l j e 320 m, Godovič 270m, Ljub in p r i Tolminu 320 m ter Dol Grgarski 280 m. Dobro se razvidi iz tega pregleda, da j e sedanja dolina v področju med Mostom in Robičem že zelo zgodaj prevzela funkc i jo glavnih vodnih pretokov. Pretočitev Soče — briške Reke pod Vrhovl jami si težko mo- remo preds tavl ja t i drugače, kakor da se j e v področju med Sabo- tinom in Skalnico sprva naha ja la eocenska flišna odeja p reko krednih apniških osnov, pa da j e Solkanski potok kot pritok Čepo- vanske reke sprva vrezoval svojo s t rugo v malo odpornem flišu in v n j e m dosegel Sočo pri Plaveh in j o pretočil nase. Ce je k pove- č a n j u erozivne sile prispevalo tudi tektonsko grezanje, kakor bi mogli sklepati po nekater ih Kossmatovih dognanj ih (Kossmat 12, 110 si.; 10, 652), se zdi ver je tno, a j e t reba še preizkusiti . Ob sotočju Solkanskega potoka in Čepovanske reke smo že v robnem področju Vipavske doline, k a r se zdi, da j e tudi pospeševalo napredovanje rečne erozije, tembol j ko j e mogel Solkanski potok z lastno ero- zi jsko osnovo napredovat i tudi še potem, ko j e Cepovanska dolina že zakrasela, k e r se j e pač ohranil kot vodotok spodnje Vipavske doline, nas lonjene na nizko ležečo Fur lansko in Soško ravnino. Tudi ob t e j priložnosti j e treba pripomniti , kako rekonstruk- ci jske poskuse otežuje dejstvo, da j e v Posočju treba računati z zelo mladimi tektonskimi premikanj i . Vsa geološka raz i skavanja j ih ugotavl ja jo , o n j i h obilo poroča jo Kossmatove in Winkle r jeve štu- di je , kako r tudi Krebsove in druge. Erozi ja Soče v novem toku j e naglo napredovala ter dosegla velike učinke zlasti v pasu velikih prelomnic. Temu primerno j e posebno široka dolina Soče od Tolmina do Kobarida ter od Žage do zgornjega konca Bovške kotline. Ob tem nas ta ja seveda vprašanje , koliko so pr i tem součinkovali tektonski premiki, na pr imer v Bov- 10* 147 ški kotlini, pa od Tolmina do Kobarida oziroma Breginja, k j e r imamo opravka z močnim nasipanjem, za gotovo iz kva r t a rne dobe, morebit i pa tudi že od poprej . Končno nam ostane še območje Tolminske kotlinioe, k j e r so v malem še velike težave za rekons t rukc i jo pliocenske hidrografske mreže. Kako j e z nastankom dvojne doline na j u g od Tolminske ravnine, prve, po ka te r i teče Soča, in druge mimo Volč in Čiginja na na Selo, k j e r j e dolina prazna. Živoskalno dno v obeh dolinah j e danes prekr i to s kvar ta rn im drobir jem, kakor vsa Tolminska kotli- nica, a nasuto dno v obeh se enakomerno znižuje prot i jugu, od 214 m p r i Volčah na 135 m pr i Selu ter od 153 m pr i Prape tnem na 135 m pr i Selu. Mogli bi si predstavl ja t i , da sta se v pliocenu tu stekali dve vodi: Soča — Tolminka s pritoki, k i j e tekla mimo Mo- d r e j e in Mosta, pa pri toček izipod Kamence, tekoč mimo Volč in Ciginja . Vendar so za utemel j i tev potrebne še drobne študije , tem- bolj , k e r s tvar vendarle ni videti tako preprosta in j e potrebno raziskati vso kvar ta rno nasipino. Tudi j e posebej potrebno raztol- mačenje podolžne dolinice Med gore med Kozarščami in Modrejcami. Končno so sledovi hidrografskih sprememb še ob spodnj i Bači. Od Podmelca čez Hum in L jub in na Prapetno j e oh ran j en ostanek suhe doline z dnom v nadmorski višini okrog 360—380 m. Skora jda ne more biti dvoma, da j e Bača sprva tekla tod v Sočo, pa da se j e šele t e s n e j e prestavi la v sedanjo dolino med Podmelcem in vasjo Bačo. Toda b o l j smotrno bo, da se vse to obravnava pr i posebni morfogenetski proučitvi Tolminske kotlinice in n jenega razvoja v k v a r t a r j u . Pr i vsem tem j e ostalo v marsičem še nerešeno vprašanje , k a k o j e bilo z r azmer jem med Sočo in Nadižo. Naše razmotr ivanje j e pokazalo, da sta se razvi ja l i vzporedno. Nedvomno* j e v zveznem s e k t o r j u med obema zadenska erozija od obeh smeri močno napre- dovala, s a j vidimo, da j e mogla ustvari t i prostorno dolino od Robiča — Kreda mimo Kobarida do Tolmina, k j e r v rel iefu ni opore za razmej i tev geomorfološkega uč inkovan ja ene in druge. To bi govo- rilo' za po jmovanje , da j e pripisovati tektonski zasnovi zelo zelo veliko učinkovitost. Hkra t i b i iz tega izhajal zakl juček, da se j e sedan je razvodje razvilo šele v toku k v a r t a r j a , pušča pa odprto vprašan je razvodja v toku in tudi ob koncu pliocena. Pozornost vzbu ja dejstvo, da j e dolina ob Nadiži med M a t a j u r j e m in Mijo tako zelo ozka in d a so v t e j soteski rečne terase tako- malo izobli- kovane. Vendar j e pet rografski fak tor t u zelo učinkovit, s a j so pobočja od vrha do tal iz apnenca — dolomita — podobno kot med Solkanom ter Plavmi ali v Čepovanskem suhem dolu ali ob Polov- niku. — Zakl juček Kre j skega podol ja j e docela v znamenju rečne erozi je in dela vtis, da j e bi lo t u pov i r j e reke, k i j e tekla prot i V od nosn o VJV. — Vse to s k u p a j nam vzbuja vtis, da j e sicer Nadiža zelo s tara reka, p r ipada joča pah l jač i konsekventnih konvergentnih tokov v a lpskodinarskem bočju , nagn jenem k Fur lansk i nižini, p o d a l j š k u J ad ranske morske kotl ine. Oči tno pa je , da j e k e s n e j e Soča, nas ta la na osnovni ci Tolminke — br i ške Reke, z zadensko e roz i jo zgo rn jo Nadižo potegni la nase, venda r tako, da j e iz zgor- n j e g a K r e j s k e g a podo l j a voda še odtekala med Mijo ter M a t a j u r - j e m prot i j ugu . Sicer pa Nadiža s svojo dolino pod Robičem močno spominja na dolino l ivške Reke. Vendar nam na koncu podobno k a k o r p r i vseh dosedan j i h raz lagah ostane še n e k a j nepo j a sn j e - nega, t a k o d a z z a k l j u č k o m vendar le ne moremo b i t i zadovol jn i do k r a j a . Rečni razvoj v zahodnem sosedstvu Posočja Po študiji: A. Desilo, L'evoluzione morfologica del Bacino della Fella in Friuli, str. 242 Od vseh s e k t o r j e v Soče j e pod roč j e med Kobar idom in Robičem n a j b o l j obračalo pozornost nase, s a j pos tav l j a problem h idrograf - skega r a z m e r j a med Sočo t e r Nadižo, v p r a š a n j e morfogenetskega razvo ja obeh dolin. Zato n i čuda, da j e o tem že obilo l i te ra ture , dasi ne moremo reči, da j e t u k a j vozel že razvozlan. Ne misl imo p r e h a j a t i na d iskus i jo vseh in t e rp re t ac i j sk ih poskusov, izato opo- z a r j a m o samo na poglavi tno l i tera turo , za a v s t r i j s k e čase p redvsem na Ed. Br i i ckner j a (4; 16), Gumprech ta (14; 15) t e r W i n k l e r j a (6), pa na i t a l i j anske v i r e (Guida, 18). Naglasimo n a j le, da se nam zdi, da j e n a j b l i ž j i p rav i ln i r ekons t rukc i j i h id rogra fskega r azvo ja A. Wink le r , k i j e m n e n j a , da s ta tako suha dolina Predol , k a k o r tudi živa dolina med Robičem te r Podbonescem — Stupico pl iocenske starosti , pa da j e P redo l d e j a n s k o p rvo tna dolina Nadiže, k i j o j e k e s n e j e Bela pretoči la nase, tekoč mimo Robiča prot i j u g u in naglo n a p r e d u j o č v m e h k e m eocenskem flišu (Winkler , 6). Vendar t e j Winkle r j ev i predstavi še m a n j k a neka j . Takšna Nadiža z Belo, ali bol jše : Bela z Nadižo bi preds tavl ja la sama presenet l j ivo nesime- trično, docela enostransko razvito porečje, k i mu od soteske med M a t a j u r j e m in Mijo m a n j k a j o levi pri toki . Tu smo. že močno v Hiš- nem področju in zelo j e ver je tno, da j e prvotna konsekventno tekoča Nadiža izvirala severneje , in sicer na jb rž ob Kaninskem gorovju, pa da j e dobivala od desne pri tok Učja. od leve pa pri tok v smeri od Bovca proti Žagi, pa rečico, k i j e tekla s e m k a j od Ko- bar ida. Ta prvotna Nadiža j e tekla v ustrezni višini čez Stolovo pogor je n e k j e ob Star i j skem vrhu. Njen i pr i toki so v neodpornih škr i l jevcih in flišu v progi sedan je Učje, pa Bovške kotl ine in Staro- selske doline zelo naglo napredovali . Podoba j e tudi, da j e zgornja Nadiža polzela ob dviga jočem se Stolovem pogor ju prot i vzhodu. Naglo erozijo pri tokov so- zelo pospeševali tektonski premiki, tem- bol j , ko so ločili v odpornosti zelo različne geološke sloje. Da računamo v zgorn jem Posočju z dvema sko ra j vzporednima rečicama v starem pliocenu ali še pre j , v t o nas sili prevalna dolina Livek in suha dolina Predolina — Zaplečam, pa ostro soško koleno pri Žagi, k i n e more bi t i prvotno. Toda ostalo sloni na jveč na ugi- ban ju , z a k a j v tem silno razgibanem in tektonsko nemirnem gor- skem ozemlju so dokumentarne oblike sk ra jno slabo ohranjene . Pliocenska Koiritnica j e po suhi dolini med Polovnikom ter Krnskim pogor jem nehala teči že zelo zgodaj, n a j k e s n e j e v dobi terasnega nivoja 1270 m, a nekako istodobno j e pliocenska Nadiža nehala teči čez Stolovo pogorje ob Star i j skem vrhu, pač k e r se j e polagoma premakni la na levo, v sotesko med Volnikom 793 m ter vzhodnimi obronki Star i jskega vrha. Od t l e j j e tekla iz območja zgornjega Posočja samo ena reka. Ali j e bi la to — Soča ali Nadiža, to j e vprašanje , k i za odgovor n a n j ne moremo navesti k a j prida več ko indice, nedokazana ugibanja . Mogla je to bit i Soča, tudi Nadiža j e mogla biti. Zaka j enakomerno široka dolina se vleče od Tol- minske kotlinice pa mimo Kobarida in mimo Starega sela vse do Robiča, in sicer ves čas s k o r a j v enaki šir javi . Ne moremo si n j e - nega nas tanka razlagati drugače, kako r da j e to široko dolino iz- delala zadenska erozija, k i j e izhaja la iz dveh osnov: od Nadiže in od Soče. Od Tolminske kotl inice j e desni pr i tok pliocenske Tol- minke. p reds tav l ja joče zgornj i tok Briške Reke, zadensiko naglo napredoval v progi na jmočnejše tektonske pretrtosti , ob močnih tektonskih počeh in v m a n j odpornih kamninah. Te pa vidimo na široko zlasti v Staroselskem podolju. Od Nadiže se j e n j en levi pr i tok očividno že zelo zgodaj zarezal po Staroselski dolini od Ro- biča proti Kobaridu. Ta dva pr i toka sta zadenski napredovala eden proti drugemu in vsdkakor zelo naglo napredovala ter obglavila Livško Reko, na jkesne je do dobe terasnega nivoja 695—720m. Bre- g in j ska Bela j e pretočila nase zgornjo sedanjo Nadižo pr i Logju v dobi terasnega nivoja 495—520 m, kako r priča nadmorska višina Predola 488—495 m; v t e j dobi j e morala bit i erozivna moč plio- censke zgornje Nadiže še p rav močna. Prevalilo področje med Volnikom ter Drežnico j e v višini 525m; tod j e še mogel biti ohra- n jen ostanek prvotne pliocenske Livške Reke, k a r j e pomembno, če vzamemo v račun večjo verjetnost , da j o j e potegnila nase pre- točitev od tolminske strani. Eno j e izven vsakega dvoma: široka dolina Robič—Kobarid—• Tolmin se j e izoblikovala, k e r j e rečno erozijo bodi od breginjske , bodi od tolminske strani zelo pospeševala lega na tektonski pre- lomnici in še dolgo t r a j a j o č e p remikan je ob nj i , pa lega na progi malo odpornih kamnin. Sploh vidimo v vsem zgornjem Posočju, kako močno so se glavne doline prilagodile tektonskim oziroma tektonsko geološkim progam. To se pravi , da so se rečni tokovi pres tavl ja l i na proge na jman j šega odpora, n a j b o l j o la jšane ero- z i jske možnosti. Tudi t o nam pripoveduje , da so te doline prime- roma mlajšega nastanka. Geološke raziskave so pokazale, da se tektonski premiki, pa vzbočenja v antikl inalnih pasovih in grezanja v sinklinalnih te r tektonskih depres i jah ponav l j a jo še v na jnovejšo dobo (8, 34), s a j so dognali vzbočenja v Čepovanskem suhem dolu, na južni Banjščici, v Stolovem pogor ju itd. (Kossmat 12; 10, Win- k le r 8; 6.) P rav zaradi močnega tektonskega součinkovanja se j e izoblikovala široka dolina od Tolmina do Robiča, ki poteka natančno v dinarski podolžni smeri. V kvar ta rn i dobi pa se j e dolina v vsem obsegu močno zasula z vsakovrstnim drobi r jem, z rečnimi nasipi- nami, morenami, jezerskimi sedimenti, gruščem iz melišč in po- dorov itd. Ako bi videli s t an j e živoskalnega površ ja pod debelo k v a r t a r n o nasipino, bi se nam raz iskavanje nekoliko olajšalo, toda k e r moramo računati tudi s svežimi tektonskimi premikanj i , bi n a j b r ž niti s tem ne bili rešeni vseh težav. Živoskalno dno v debri ob Soči nad Kobaridom, v soteski nad Stolovim pogorjem in Volni- kom, j e v nadmorski višini 214 m, a soteska ob Nadiži pod Robičem ima dno v nadmorski višini v glavnem med 240—230 m. V današnj ih višinskih razmer j ih dolinskega dna bi t e d a j Soča ne mogla teči od Kobarida v Nadižo pri Robiču. Toda z menjavo rečnih tokov pod učinkom glacialnih in akumulac i j sk ih d o g a j a n j v razmer ju med Sočo ter Nadižo moramo i tak računati . Winkler j eml j e kot zelo možno, da j e v k v a r t a r j u Soča obdobno tekla v Nadižo, ne zdi se mu pa verjetno, da bi Nadiža z Belo k d a j tekla v Sočo pr i Koba- r idu (6, 76). Winkler sploh prisoja glavno vlogo v obl ikovanju odnosno nas tanku doline med Robičem in Kobaridom oziroma Tol- minom tektonskemu grezan ju med dviga j očima se pogor jema Stola in M a t a j u r j a (6, 77). Zaključit i moramo s temi ohlapnimi splošnimi domnevami, vse dotlej , dokler se nam ne posreči podpret i konkre tne j še t rdi tve z do- kumentnim gradivom. Pripomnimo pa na j , da imamo v Karn i j i docela analogen pr imer podolžne, a lpsko usmer jene zelo široke doline ob s redn jem Tiknentu pri Tolmezzu, ki j e po soglasni razlagi kesnejšega nastanka, ob močnem sodelovanju tektonskih p remikan j , geoloških predispozici j -ter pretočitev; prvotni konsekventni pre tok j e bil usmer jen docela drugače^ prečno čez sedanjo- dolino (19, 240). Na koncu j e t reba, da se ustavimo nekoliko- še ob problemu Dola, ki se vleče od iznad Vipave pr i Mirnu čez Kras do bližine mor j a pr i Štivanu. V i ta l i janski l i teraturi j e obravnavan pod ime- nom Vallone, domača slovenska označba z a n j j e Dol. Da ga pa raz- l iku jemo od mnogih drugih Dolov na Slovenskem, moramo posebej povedati , da j e to tisti Dol, k i j e v n j e m vasica Devetaki , ob n j em pa znani Doberdob ter Doberdobsko jezero. Ta Dol j e edini, ki se v enakomerni višini ter skromni š i r javi vleče čez Kras od sever- nega do južnega roba, zato- so ga porabi l i za veliko cesto, k i tudi danes še veže Gorico s Trstom. Nemara prav zaradi te prometne funkc i j e so ga v mirovni pogodbi leta 1946 dodelili I tali j i , d ržavna m e j a pa teče tih vzhodno od n jega . Dol pri Devetakih-Doberdobu, k a k o j e nastal, ka te ra voda ga je izdolbla? Kossmat j e docela določno postavil nazi ranje , da ga j e izdolbla ista reka, k i j e izoblikovala Čepovanski suhi dol z nada- l j e v a n j e m v Dolu pod G r g a r j e m 332 m ter imela svoje n a d a l j e v a n j e čez flišni svet Vipavske doline. Ta zvezni člen Čepovanske reke j e izginil, ker se j e velika k a d u n j a Vipavske doline t r a j n o ugrezala; tako j e sklepal F. Kossmat (12, 119). Tudi Krebs j e sprva izrekel podobno naziranje , smatrajoč, da so višinske razlike v spodnj ih delih Dola Devetakov učinek tektonskega grezanja , ki se j e uve- ljavilo- ob p-odolžni prelomnici južno ob Dpberdobskem jezeru z znižanjem od 85 m na 44 m ter še ob drugi prelomnici n e k a j južne je z ugrezom do 10 m nad mor j em (25, 21). Pozne je j e Kossmat docela za t rdno zavrnil svojo prvotno misel, da bi bila Soča k d a j tekla čez Kras, in se določno pridružil naz i ran ju , da j e reka od Solkana sploh vedno tekla proti jugo- zahodu (10, 652). Domnevo, da bi bila Vipava tista rečica, ki bi se bila pri Mirnu v ustrezni višini obrnila v pravem kotu na levo, pa tekla proti j ugu čez Kras ter izoblikovala Devetaš-ki Dol, j e t reba popolnoma zavrniti. Podoba je, da j e stvar bo l j preprosta, toda hkra t i zvezana z novimi hidro- ter morfogenetičnimi komplikaci- jami. Na tem mestu n a j ob tem označimo predvsem kot važno, da se Dol Devetakov pr i Doberdobskem jezeru s t ika z znanim in zna- menitim velikim Dolom, ki j e oh ran jen od Škocjanskih j a m mimo Dan pri, Sežani, Dutovel j , ob k r a j i h Veliki Dol, Brestovica in Jam- l je do kotl ine z Doberdobskim jezerom. Iz tega izhaja docela do- ločno, da j e bilo tu sotočje in da sta se stekali t u k a j obe vodi, Brkinska Reka, k i j e nedvomno tekla po Velikem Dolu ter ga izoblikovala (Marussi 26, Boegan 27), in Devetaška rečica. A od teh dveh j e bila Devetaška voda manjša , kakor moramo zaključi t i , k e r j e Dol Devetakov ožji in vsekakor manjš i nego Veliki Dol Brkinske Reke. Z vrtačami in drugimi kraškimi ko tan jami pa sta raz jedena oba, to re j vsekakor oba pliocenska. Da bi bila Soča, k i j e bila ne- dvomno vedno večja od Brkinske Reke, k d a j tekla tod, se potem- takem tudi iz teh docela morfografskih razlogov ne zdi ver je tno . A stvar j e še b o l j komplicirana. Med Jaml jami in Doberdobom j e v dno suhega dola obl ikovana ovalna ko tan ja , spominja joča na uvalo; v n jenem dnu leži Doberdobsko jezero s 6 m nadmorske gladine, tako da ga Krebs imenuje kr iptodepresi jo (25, 21). Te kotlinice vsekakor ni izdelala rečna erozija, temveč se zdi zares k raška uvala. Sicer pa tu Krebs ni bil točen, ko j e zapisal, da Veliki Dol p r i Jaml jah neha slepo (25, 21), Dejansko se n a d a l j u j e čez uvalo Doberdobskega jezera in j e kamenita ravan njegovega razšir jenega dna odprta proti Soški-Furlanski nižini nad Vermeglianom v nad- morski višini okrog 88 m. — Toda od Jamel j teče še en ožji suhi dol proti zahodu v višini 43 m in j e odprt na krašk i dol, ki se vleče južno od Debelega vrha in Kosiča prot i Selcu ob nižini; n j e g a dno pa ima nadmorsko višino samo 10—11 m in j e povečini že prekr i to z naplavino. Toda ka r še posebej komplicira situacijo: Od Dober- dobskega jezera se vleče prot i j ugu globoko v apnik vrezan dol, in sicer točno v smeri nada l j evan j a Dola Devetakov te r prečka Selški dol, pa se vleče v zavoju proti JV do v bližino nižine pr i Štivanu, z dnom le n e k a j metrov nad morsko gladino, zato zamoč- virjenim, pokri t im z naplavino in z majhnimi plitvimi jezerci. Vse to še čaka drobne razjasnitve. Eno pa j e že seda j gotovo: Devetaška rečica se j e tu iz tekala v Brkinsko reko v obdobju, k o sta obe oblikovali sedan je suhe dole. Kesneje pa se j e tu sotočje prestav- ljalo. Podoba je , da so se v t e s n e j š i dobi n a h a j a l i tu močni krašk i izvori, pa da j e po n j i h voda odtekala proti Soški nižini pri Selcu, kakor tudi proti m o r j u na jugu. Nemara so bil i močni izvirki tudi pri Sabličih. Vsekakor so bil i močni kraški izviri v področju med Jamljami-Doberdobom ter Tržičem (Monfalcone) in Štivanom, pa da se j e kraška voda polagoma pres tavl ja la proti jugu, dokler se niso končno izoblikovali sedanj i izvirki Timava pri Štivanu. Prep le tan je suhih dolov kaže, da so tudi takra t k raške vode izvirale v ro j ih kako r dandanes. Nekatera znamenja d a j e j o slutiti, da so se naha- ja le nedaleč od izvirkov še ponikve, v kater ih j e na k ra tko razdal jo še izginja la voda v kraška tla. Vse to pa zahteva seveda še drobne proučitve. Kar j e v zvezi z našo glavno s tudi jo n a j b o l j važno: p r a v k a r naznačena de j s tva pr iča jo , da Soča po Dolu Devetakov zares ni n ikdar tekla in ga ni izoblikovala. Pač pa j e izoblikoval ta Dol Devetakov eden od pri tokov Brkinske Reke, k i j e pr i tekal od se- vera, vsekakor iz pokra j ine okrog Mirna. D a bi bi la to Vipava, se ne zdi p r a v nič verjetno: Nasprotno, nekatera znamenja govori jo za to, da j e bila v pliocenskem obdobju, ko se j e oblikoval Dol Devetakov, hidrografska mreža v Vipavski dolini, v sa j v n j enem južnem delu, različna od sedanje . Na Krasu imamo še več suhih dolov, potekajočih v smeri S—J od roba Vipavske doline v bližino Velikega Dola Brkinske Reke. Tak je Mali dol, k i j e izoblikovan od iznad Branika-Rihenberka v nadmorski višini 290—270 m mimo vasice Mali Dol prot i Komnu. Podoben j e dol Železna vra ta t ik vzhodno pod Tr s t e l j em 643 m, v nadmorsk i višini 438—380 m, k i drž i po n j e m cesta od Komna skozi Skrbi no in skozi Železna vra ta na D o r n b e r g v Vipavski dolini. Tudi ob F a j t e m hr ibu se v id i jo zametki suhih dolov, p r i p o v e d u j očih o n e k d a n j e m p re toku med Krasom te r Vipavsko dolino. Toda problemat iko n e k d a n j i h h id rogra fsk ih zvez med Krasom in Vipavsko dolino kaže pust i t i v t e j zvezi ob strani . Na tem mestu n a j zadostuje , da rečica, k i j e izoblikovala Dol Deve- t akov in p r eds t av l j a l a v pl iocenu p r i tok Brk inske Reke, ni mogla b i t i Soča. Temveč j e b i la nemara p r imeroma m a j h n a vodica, odma- k a j o č a južnozahodni del s edan je Vipavske doline. Naša r azmot r ivan ja so se mogla opret i na neka te ra teh tna opa- ž a n j a in na mars ika te ro dejs tvo, k i k o m a j pr ipušča d rugačno raz- lago. Toda v d rug ih p r imer ih se j e bi lo mogoče opret i na slabša, m a n j p repr i čeva lna dognan ja , k a r j e m a r s i k j e sililo, zadovol j i t i se pač s hipotet ičnimi zak l jučk i . Vendar v celem p a č ne more bi t i dvoma, da se j e s e d a n j a Soča s svoj im zelo he terogenim rečnim omrež j em razvila šele polagoma iz p rvo tno močno d rugačnega vod- nega o d m a k a n j a . Za dognano nam j e smatrat i , da moramo računat i s p rvo tn im konvergen tn im vodnim odtokom, u s m e r j e n i m v depre- s i j sko področ je od Tržaškega zaliva pa do južnozahodnega vznožja h r i b o v j a Beneške Slovenije . P rev lada rečnih tokov v č r tah in p ro- gah tek tonsk ih pre lomnic j e šele kesne jš i razvoj , ki se j e mogel uve l j av i t i t ako rekoč šele po zmagi nad konsekventno u smer j en im vodnim odtokom. In te r fe renca s tare , to se p r a v i p rvo tne konse- k v e n t n e vodne usmer jenos t i ter nove jš ih rečnih tokov, po teka joč ih po č r t ah in p rogah m a n j š e odpornosti , k a k o r so j i h nudi le pre lom- nice in sploh tektonske proge, geološko m a n j odporni pasovi in d r u g a za rečno erozi jo pr iv lačna svojs tva gorske zgradbe, to j e znači lno za vodno omrež je Soče, iz raža joče se v n e n a v a d n o veliki pestrosti , v d ivergentn ih smereh in m e n j a v i p r a v c a celo na istih rekah , m a r s i k j e na zelo k r a t k e razda l j e . Zato pa j e po reč je Soče res naš na j in t e re san tne j š i rečni sistem. KNJIŽEVNOST t. C a r l F r e i h e r r v o n C z o e r n i g , Uber die in der Grafschaft G<5rz seit Romerzeiten vorgekommenen Veranderungen der Flusslaufe. — Der Isonzo, a Is der jiingste Fluss von Europa. Mitteilungen d-Geogr.Gesell- schaft in Wien 1876. 2. C a r l F. v. C z o e r n i g , Das Land Gorz und Gradišča. Wien 1873. Tu ima v poglavju Alte Geographie: 3. Veranderungen in den Flusslaufen na straneh 118—127 opis starih strug na ravnini med Oglejem in Gorico- 3. A r d i t o D e s i o , Le variazioni della foce del fiume Isonzo. Rivista Geografica Italiana MXXIX. Firenze 1922, str. 20. 4. A. P e n c k - Ed. B r i i c k n e r , Die Alpen im Eiszeitalter. III. Ed. B r i i c k n e r , Isonzogletscher, str. 1027—1042. Wien 1909. 5. N o r b . K r e b s , Landerkunde der osterreichischen Alpen. Stutt- gart 1915. 6. A r t n r W i n k 1 e r , Zur spat- und postglazialen Geschiehte des Isonzotales. Z. f. Gletscherkunde 1931- 7- A r t u r W i n k l e r , Uber die Beziehungen zwisehen Sedimmenta- tion, Tektonik und Morphologie in der jungtertiaren Entwicklungsgeschichte der Ostalpen. Mitt. d. geol. Ges. Wien 1924. Str. 545—450. 8 A. W i n k l e r , Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo- und im unteren Idricatal. Jahrb. Geol. Bundesanstalt Bd. 72, Wien 1922. 9. A. W i n k 1 e r , Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales. Zeitschrift fiir Gletscherkunde XV. 1926. 10. F r. K o s s m a t , Die morphologische Entw'icklung der Gebirge im Isonzo- und oberen Savegeblet. Zeitschrift d. Ges. fiir Erdkunde. 1916. 11. F. K o s s m a t , Die adriatische Umrandung in der alpinen Falten- region. Mitt. Geol. Ges. Wien 1915. 12. F. K o s s m a t , Der kustenlandische Hochkarst und seine tekto- nische Stellung. Verhandlungen Geol. Reichsanstalt. Wien 1909. 15. F. K o s s m a t , Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Julischen Alpen. Jahrb. d. Geol. R. A. Wien 1906. 14. O. G u m p r e c h t , Der mittlere Isonzo und sein Verhaltnis zum Natisone. Dissertation. Leipzig 1886. 15. O. G u m p r e c h t , Zur Entwicklung der Wasserscheide im Ge- biete der Julischen Alpen Pet. Mitt. 1891. 16. E d. B r i i c k n e r , Eiszeitstudien in den siidostlichen Alpen. Jahresber. d. Berner Geogr. Ges. 1891. 17. O l i n t o M a r i n e l l i , Guida delle Prealpi Giulie. Udine 1912. Guida del Friuli IV. 18. M i c h e l e G o r t a n i , Guida del Friuli V. Gorizia con le Vallate dell'Isonzo e del Vippaco. Udine 1950. 19. A r d i t o D e s i o . LEvoluzione morfologica del Bacino della Fella in Friuli. Att'i d. Soc. Ital. Sc. Natur. vol. LXV. 1926. Str. 205—458. 20. A. D e s i o , L'orog:rafia del Bacino della Fella (Friuli) in rapporto con la costituzione geologica. Bolletino d. Soc. geogr. italiana. Roma 1929. 21. A n t o n M e l i k , Slovenski alpski svet. Slovenija II. Ljubljana 1954. 22. A n t o n M e l i k , Slovenija. Geografski opis. I. Ljubljana 1935, 1936. 23. J. R u s , Morfogenetske skice iz notranjskih strani. Geografski Vestnik 1925. 24. A n t o n M e l i k , Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski Vestnik 1928. 25. N o r b . K r e b s , Die Halbinsel Istrien. Geographische Abhandlun- gen IX. 2. Leipzig 1907. 26. D o 11. A. M a r u s s i , II Paleotimavo e 1'antica idrografia sub- aerea del Carso Triestino. Bolletino d. Soc. Adriat. di Scienze naturali in Trieste. Vol. 38. Udine 1934. 27. E u g e n i o B o e g a n , II Timavo. Memorie dell lst i tuto Italiano di Speleologia. II. Trieste 1938. LA SOČA (ISONZO) PLIOCENE R e s u m. e Lauteur a etrepris La reconstruction de Fevolution hydrographique de la Soča qui s'est deroulee en general au pliocene. II a decouvert quelques traces morphogenetiques des lits anciens de ce fleuve qui laissent conjec- turer que le bassin fluvial de la Soča avait subi des modifications impor- tantes quant a 1'orientation et au trace des cours d'eau. Haut dans les montagnes, entre le bassin de Bovec et le cours moyen de la Soča, a 900 m au-dessus du fond aetuel de la vallee, se sont conservees des fragments d'une vallee morte situee a la limite geologlique et tectonique ou se trou- vent de nos jours les alpes Predolina (ou Dolina), Zaprikraj et Zaplečam; il est evident que par cette vallee, la Koritnica s'ecoulait jadis directement ver le sud. Son lit prenait done en travers la vallee actuelle de la Soča entre le Matajur et le Kolovrat ou s'est conserve un fragment de la vallee ancienne sur le ool de Livek, 500 m au-dessus du lit aetuel. Le cours supe- rieur de la Koritnica pliocene fut absorbe par 1'ancienne Nadiža dont la source se trouvait au pied du Kanin, et son cours inferieur par l'ancienne Soča dont la source primitive se trouvait dans les Alpes entre le Bogatin et le Krn; ce cours d'eau porte de nos jours le nom de Tolminka. Cette Soča ancienne restait, dans la contre de la courbe actuelle pres de Plave, fidele a sa direetion primitive vers le SO ou s'est conserve, dans la region de Vrhovlje, un fragment de son fond de vallee ancien, situe a 300 m au- dessus de son cours aetuel. On trouve, parallelement au cours aetuel et ancien de la Soča moyenne, la vallee morte admirablement conservee de Čepovan qui suscite depuis longtemps 1'interet des geologues et des geographes. La plupart des savants supposaient que cette vallee fut creusee par la Soča. Cette sup- position cependant ne saccorde pas avec le fait que nous avons, de cette meme epoque ou fut formee la vallee de Čepovan, de terrasses fluviales ties bien conservees le long du cours moyen de la Soča, situees a 300 de 350 m au-dessus du fond aetuel, tandis que la vallee morte de Čepovan se trouve, dans sa partie nord, a 370 m, et dans sa partie sud, pres de Solkan, a 280 m au-dessus des cours d'eau actuels. II s'ensuit que la vallee morte de Čepovan a du etre creusee par une autre riviere, a savoir par un affluent de la Soča qui rassemblait les eaux venant des Alpes Juliennes au-deissus de la Baška grapa ainsi que celles de leurs contreforts qui s'ecoulaient par les lits de la Cerknica et de r idr i jca. Plus tard la Soča avec ses affluents en amont de Tolmin absorba peu a peu toutes ces petites rivieres, tandis que dans la partie inferieure, le ruisseau de Solkan, affluent de l'ancienne riviere de Čepovan, absorba la Soča pres de Plave, ce qui contribua a la formation de la vallee actuelle de la Soča entre Plave et les environs de Gorica. Les autres transformations hydrographiques et morphogenetiques dans 1'evolution du bassin fluvial de la Soča et de ses affluents, alnsi que dans celui de la Nadiža, sont presentees dans le croquis ci-joint qui essaye de donner une idee sur les quatre phases d'evolution de 1'etat primitif vers celui aetuel. 11 faut souligner le fait que les traces des cours d'eau anciens, dans le territoire etudie, sont en maint endroit tres mal conservees, et parfois inexistantes, ce qui rend la reconstruction tres difficile et ne nous permet souvent pas de verifier nos suppositions. En general cependant les effets morphogenetiques des cours d'eau anciens sont assez bien conserves, ce qui vaut particulierement pour les terrains calcaires (p. ex. la vallee de Čepovan). Les resultats de nos recherches dans le bassin fluvial de la Soča sont en general en accord avec les constatations de A. Desio qui a etudie 1'evolution hydroffraphique de la region alpine voisine, c'e6t-a-dire le bassin fluvial du Tagliamento en Carnie. Dans le bassin de la Soča aussi s'est developpe dabord un systeme de rivieres consequentes coulant des hautes regions alpines a travers les contreforts vers le SO, vers le bassin frioulo-adriatique ou s'etendait a cette epoque-Ia une mer qui a laisse en bordure des Alpes, surtout dan« leurs contreforts et au bord de la plaine, de nombreux vestiges des alluvions marines terciaires, et surtout eocenes. Plus tard, au cours du tertiaire superieur, surtout au pliocene, s'aceentuait 1'evolution des rivieres subsequentes qui progressaient surtout dans les roches peu resistantes de 1'eocene, et particulierement dans le domaine d'importants mouvements tectoniques et le long des failles tectoniquess qui coincident en maint endroit avec les limites geologiques, au point de ren- contre des couches a resistance differente. L'evolution hydrographie au cours du pliocene signifie surtout la destruction ou tout au moins la modi- fication essentielle du systeme des rivieres consequentes avee une pre- dominance simultanee des lits et des vallees subsequentes dont la plus importante, la plus longue et la plus large est la vallee de la Soča entre Kobarid et Tolmin avec son prolongcment jusqu'a la Nadiža pres de Robič-Breginj, et le long de r idr i jca inferieure jusqu'a Dol. Tribuša. Cette vallee rappelle la large vallee subsequente tout a fait analogue dans le cours moyen du Tagliamento en amont et en aval de Tolmezzo. Bien entendu, 1'evolution hydrographique de cette region n'est pas encore arrivee a son terme. La Soča surtout est caracterisee par de nom- breux coudes qui decrivent des angles aigus; ils refletent 1'evolution de lepoque pliocene avec ses changements des cours d'eau conseqents et subsequents ainsi que les autres vestiges des modifications nombreuses dans le trace des lits de rivieres.