Knjižnica
sp
ZASAVC
2011
352(497.12 Zagorje ob Savi)
0100518,20
WWW.DOSTAVANADOM.COM
MURA! 11
Dan NVO
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
NogjKjosk prpcjlu. Vodenskjcestj 51^^20 Trbovlje
ZANESLJIVE
INFORMACIJSKE REŠITVE
^^jzmc^Tonet^Seliškai^a| ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420	V 1
Volitve 2011	
Intervju Ines Kerin	
Marketing: ©<|© ©©a ©©a

li-j t a u ©Tiik~i©~
Ji i j//www.«napko.co«
Uvodnik
Morate prebrati:
V poklon Tonetu Pavčku	5
PROJEKT BUKLŽUR	g
Zlata gazela 2011	12
Sandi Češko je najbogatejši Slovenec
Pomen čebel za zdravje 21
Manj svečk za manj grobov 22
Rokometašice ŽRK Steklar Hrastnik po 45 letih	30
Pol stoletja osnovne šole Tončke Čeč
Dolani premagali lanskega prvoligaša
Smučarski sejem v Zagorju 37
Zasavc-a izdaja ZmasPrint d.o.o.
Gabrsko 11a, Trbovlje, tel. 03 56 53 920
Glavna in odgovorna urednica: Stanislava Radunovič.
Uredniški odbor: Fanči Moljk, Anton Šutar, Irena Vozelj in Boštjan Grošelj.
Lektoriranje: Boštjan Grošelj
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: ZmasPrint d.o.o.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 4200 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje Komerciala: 031 524 826
E- mali urednica: stanislava.radunovic@gmail.com, http://zasavc.gajba.net Zasavc je mesečnik, izhaja vsak tretji četrtek v mesecu.
Polletna naročnina je 9,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR, ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
Naslednja številka ZASAVCA izide 15.12. 2011
Naslovnica
Ines Kerin in Rihanna
Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš.
Latinski pregovor
■We smo v novembru. m Za nami je ognjeni krst. Tudi moj osebni, čeprav dobro m vem, da jih bo še veliko, in se f krepko zavedam, da je urednik I izpostavljen strelam, kot pravi 1 moj zvesti sodelavec, naj za to \ obstaja razlog ali' ne.	J
Gremo naprej, in če ne bi bilo tako, bi tudi življenje izgubilo smisel. Mi smo tu zaradi vas, zaradi Zasavja in v s e h , ki jim ni vseeno, kje in zakaj smo to, kar smo. Letošnja jesen nam je postregla z obilico lepega vremena, počasi se dnevi krajšajo in ob mrzlih večerih se že prileže kaj toplega. Kdove zakaj je tako, ampak ko se stemni, je prijetna družba še prijetnejša in samota še samotnejša. Za takrat vam ponujam v branje naš časopis, če nič drugega, da se vsaj izognete praznim in že stokrat slišanim obljubam naših politikov v predvolilni kampanji.
Res je, da tokratna številka našega časopisa izide pred veselim decembrom, Miklavžem in volitvami in bi morala biti bolj praznično naravnana. Nekaj malega o vsem tem boste vseeno lahko prebrali že v tej številki.
Jaz pa dodajam (verjetno nestvarno željo): naj mr-knejo s prizorišča vsi nesposobni (levi, desni, srednji in kajvemkakšni še) in zdraharski politiki.
Martinovo gos ali pa raco smo letos že pojedli; ali bo ta dobrota naslednje leto tudi takšna, kot mora biti, je odvisno od kuharjev, ki jih bomo izvolili. Sicer imam rada grško kuhinjo, tudi italijanska me mami, nisem še okusila portugalske, z veseljem pa bi ostala kar pri naši, domači.
Ko bi vsaj imeli možnost izbire!!! Dobri decembrski možje nam žal ne bodo prinesli nič pretresljivo novega.
Rezultati ankete Dela kažejo, da na stavnicah vodi Gregor Virant, sledita pa mu Janez Janša in Zoran Jankovič. V parlament bi prišel le še Pahorjev SD. Ob upoštevanju samo opredeljenih glasov bi bilo v parlamentu šest strank (vir: MMC RTVSLO).
Bomo videli. Znova se snidemo 15. 12. in takrat nam bo menda že jasno, kdo nas bo vodil naprej.
Pa glasujte po pameti, če se le da!
Stanislava
Ntii	A
	C
i/\ifi/)ri/>/'a ojjenje oe/iko, znali čakati .Je še oec, /ot/a izkoristitiJraoi (rena/ek^je ose.
i . ir//utr t Sci/iitzler
15.10.
Polona Lipičnik, Partizanska cesta 78, Dol pri Hrastniku, sin Nejc Andreja Skrbot, Prešernov trg 12, Šoštanj, sin Jan
17.10.
Jasna Platovšek, Polzela 57e, Polzela, sin Liam Švab
18.10.
Mojca Cvikl, Kavče 16 d, Velenje, sin David Cvikl Brdnik Mojca Štigl, Breg 7, Loka pri Zidanem mostu, hčerka Zoja 20.10.
Nina Krajnik, Vreskovo 61, Trbovlje, hčerka Zala Fabijan Tanja Bervar, Nad Mlinščico 18, Radeče, hčerka Tinkara 21.10.
Barbara Hančič, Ulica Saltaumines 10a, Trbovlje, sin Lovro
22.10.
Jana Naraglav, Trg Franca Fakina 1a, Trbovlje, hčerka Hana Juvan
23.10.
Simona Hrovat Vuzem, Koželjskega ulica 1, Velenje, hčerka Ula Vuzem Mateja Lavrinc, Klanec pri Gabrovko, Litija, sin Enej Okrogar Alja Apat, Keršetova ulica 4, Laško, sin Matevž Šanca
24.10.
Vanja Ključevšek, Matke 56, Prebold, sin Gal Germadnik Rosana Props, Ustje 3, Šmartno pri Litiji, sin Tim Poglajen Suzana Jančar, Izlake 15, Izlake, sin Maks Mohar
26.10.
Sandra Kokot, Brodarska ulica 16, Litija, sin Filip Pantič Milosava Marjanovič, Novi log 19d, Hrastnik, sin Luka Jovanovič
27.10.
Andrea Zadro, Partizanska cesta 16, Trbovlje, sin Aleks Robežnik Vanja Vrtačnik, Spodnje Izlake 2, Izlake, sin Nejc Mišic Špela Rome, Orehovica 14, Izlake, sin Matija Markelj
28.10.
Tina Javoršek, Pot Hameršak Emila 17, Dol pri Hrastniku, sin Mario Micin Petra Zorko, Poženelova ulica 18, Laško, sin Gaj Koštomaj
30.10.
Asmira Mujčinovič, Ulica talcev 40, Zagorje, sin Adrian Nataša Blekač, Trg svobode 3Z, Trbovlje, sin Nejc Fuss Šeherzada Gredelj, Novi log 19c, Hrastnik, hčerka Lej la Šišič
31.10.
Manca Golčman, Cerovica 14, Šmartno pri Litiji, sin Matevž Poglajen
1.11.
Maja Feldin, Pot na Brod 6, Radeče, sin Tim Ribič Urška Škoberne, Mestni trg 1, Trbovlje, hčerka Julija
3.11.
Karmen Čop, Partizanska cesta 39, Trbovlje, sin Nejc Iglič Vesna Možina, Dorfarje 46, Žabnica, hčerka Teja Karmen Oblak, Prelesje 9, Gorenja vas, hčerka Lara
4.11.
Milanka Jeran, Spodnji Šemnik 1Z, Kisovec, sin Taj Smrekar Tina Lautar, Medijske toplice 25, Izlake, hčerka Meta
5.11.
Sabina Pjevič, Šuštarjeva kolonija 32, Trbovlje, hčerka Larisa Kusič
8.11.
Simona Ceglar, Bevško 41, Trbovlje, sin Gal Skrinar Špela Smrkolj, Vrh pri Mlinšah 4, Izlake, hčerka Klara Tina Hohkravt, Titova ulica 6, Radeče, hčerka Kaja Tomažič Silvana Misimi, Ulica 1. junija 2, Trbovlje, sin Vulnet ml. 9.11.
Anita Berdajs, Litijska cesta 12, Šmartno pri Litiji, sin Alex Sedevčič Jadranka Čučnik, Dolenji Boštanj 26, Boštanj, hčerka Iza Naroglav Jasna Selimovič, Polje 3, Zagorje, hčerka Sara Sandra Suša, Vine 4, Zagorje, sinova Blaž in Tomaž
10.10.
Anja Divjak, Brdce 34a, Dol pri Hrastniku, hčerka Nija Stijelja Alenka Hočevar Gorenc, Gabrsko 18, Trbovlje, hčerka Melania Gorenc Metka Ramšak, Velika Piresica 6a, Žalec, hčerka Ema Barbara Tesič, Cesta zmage 53, Zagorje, sin Miloš Elizabeta Šiljič, Kešetovo 4, Trbovlje, hčerka Amra Mujkanovič 11.11.
Leana Tomič, Opekarna 36, Trbovlje, sin Alen Sivac Alltane Saramati, Titova ulica 10, Radeče, hčerka Erza Stanka Prašnikar, Krtina 106, Dob pri Domžalah, hčerka Neža
Iskreno čestitamo! Ob veselem dogodku se z vami veseli ZASAVC!
Kdo smo in kaj nam se dogaja....
Ko poslušam govore politikov in poročanja medijev nikoli nisem čisto prepričana v to, kdo govori resnico. Naši politiki so mojstri v »valjenju« krivde na druge in v opravičevanju svojih lastnih dejanj, da ne govorim o tem, da se zmerjajo s tem, češ vi ste pa takrat tudi bili taki ali - vi ste pa to ali to naredili... Večina ljudi sliši le poročanja preko medijev, kjer gre pravzaprav bolj kot za resnico za dojemanje novinarja o tem, kaj je res in kaj ne. Tako ne moreš nikoli biti prepričan v to, kateri politik govori resnico in kateri ne.
V politiki gre za boj za oblast, saj smo večkrat sami priče premikanja direktorjev in omejevanju moči, ki je ostala še od prejšnje vlade, saj navsezadnje gre za to, da si novi zmagovalec volitev napravi optimalen teren in odstrani ljudi, ki bi mu utegnili metati polena pod noge in nastaviti ljudi, ki bi mu delali uslugo za uslugo.
Tudi lepe ženske so pomembne v politiki. Čedalje več pozornosti vzbujajo naše poslanke, da ne govorimo o spremljevalkah in ženah. No, vse kaže, da se finta iz avtomobilske industrije (kjer avtomobile reklamirajo tako, da zraven stoji lepa, postavna mladenka) seli v politiko, kjer se politiki reklamirajo tako, da je ob njih lepa ženska. Kruto razmišljanje, vem, a je resnično... Verjetno je že marsikateri zaplankan gospod ali gospa izjavil, da je neki izmed politikov fejst dec, ker ima ob sebi tako lepo mladenko.
A ste opazili, da kadar gre za kakšno krizo v politični stranki vsi stavijo na eno osebo, ki naj bi bila dovolj karizmatična... No ja, jaz si to karizmo razlagam drugače... Navsezadnje ne gre za karizmo, ampak jaz temu rečem čistost... Kajti, če morda niste opazili - gre za ljudi, ki so v življenju že nekaj dosegli, pa ne nujno na političnem prizorišču in je bila njihova pot taka, (čeprav lahko predvidevamo, da gre vmes za kakšno nepošteno potezo) da ni možno ničesar dokazati. Po mojem prepričanju so to samo manipulacije, kjer gre za to, da se pozornost (predvsem medijev) preusmeri na enega človeka in se pri tem stranko bolj ali manj zanemari. Čeprav je stranka bolj pomembna od enega samega človeka, lahko en sam človek pooseblja stranko ali bolje rečeno predstavlja stranko - en človek lahko preusmeri pozornost in zaslepi s svojim svetniškim sijem, da bi lahko zadaj v temi njegovi kolegi z rožički delali stvari, ki jih je treba skriti pred javnostjo. Potem je tu še vedno nerazrešena slovenska preteklost, domobranci in partizani, tu je vojni teror, kolaboracija, povojni poboji ipd. To je za politike zelo hvaležna tema.
Na koncu pa lahko dodam še dejstvo, da ne bomo nikoli srečni. Zakaj? Ker je pač to v naši človeški naravi. Vedno hočemo hitreje, višje, bolje, lepše. Stremimo po neki popolnosti, ki pa na žalost ni možna. S politiki pa tudi nikoli ne bomo zadovoljni. No, razen če nam popolnoma operejo možgane, ampak to se ne bo zgodilo, navsezadnje v politiki sta vedno najmanj dve opciji in v navidezni demokraciji je pač tako, da se ti dve opciji tepeta za oblast in vpliv in to tako, da si mečeta polena pod noge in si nagajata in medsebojno obtožujeta. Tako lahko vedno pričakujemo nekaj negotovega in nezanesljivega na tem področju. Na žalost je upanje varljivo in nas lahko obljube v boljši jutri s sposobnimi ljudmi pošteno zavedejo.
StaR
V poklon
V POKLON TONETU PAVČKU
Odšli so s sveta po božji lori pod, pajkelj, kašča, mernik, jarem in drugih krivcev milijon, da svet se je vrtel po starem
... mi je tistega petkovega dopoldneva, še sam ne vem prav, zakaj, prišlo na misel in vztrajno odmevalo v glavi, medtem ko sem z mize pobiral lanske orehe, ki so ob neusmiljeno hreščečih zvokih sramežljivo kazali svoja sočna jedrca, obetajoč skorajšnji dišeč vonj v kuhinji. Mogoče se mi je v misli prikradel prizor, kako so v dedovih časih sedeli za težko leseno mizo v hiši in se ob tem opravilu, ki je naznanjalo praznike, pogovarjali o letini, načrtih za drugo leto in še bogve čem. In ravno sem razmišljal, kaj vse bi te vprašal, če bi imel priliko sedeti v kakšni knjižnici na tvojem literarnem večeru, na katere si se vedno tako rad odzval. Med sanjarjenjem sem čisto slučajno z enim ušesom ujel besede, ki so prekinile glasbo na radijskem aparatu, ki mi je v tistem oblačnem jesenskem jutru edini delal družbo: »... je po daljši bolezni umrl slovenski pesnik, prevajalec, esejist in urednik Tone Pavček. Bil je eden tistih slovenskih literatov ...« Bilo je, kot bi me zadela strela. Verjetno sem nekaj narobe slišal in pomešal radijske novice z razmišljanjem o svojem naj ljubšem pesniku. Gotovo bo to! Pa sem vseeno planil k računalniku in vtipkal tvoje ime. Po nekaj sekundah se je čez cel ekran prikazala fotografija tvojega smejočega se, nekoliko neobritega obraza, ki je imel vedno v sebi nekaj dobrohotnega, nekaj pomirjujočega - kot tvoje pesmi. Zaskelelo me je v duši in slika na ekranu se je zameglila.
Nikoli nisem bil pesnik in vem, da nikoli ne bom, pa se tudi za poezijo nisem nikdar prav posebno navduševal. Še tistih nekaj sonetov, ki sem jih v zanesenosti rodil, je verjetno poleg mene videla le še moja muza, ki mi je vdihnila svoj opoj zanje. Pa sem nekoč, niti sam ne vem, kdaj in kje, ob neki priliki prebral nekaj tvojih verzov. Bilo je kot požirek hladne studenčnice, ki ob dolgi, pripekajoči cesti primeži iz neder naše ljube zemljice. In potem sem se s to vodo opajal in jo pil v dolgih, blagodejnih požirkih. In vedno znova in znova me je ob tem spreletel prijeten srh po telesu.
Voda je ena najpreprostejših stvari na svetu - še svojega vonja ne premore. Tisto o okusu, s tistim se ne bi ravno strinjal, saj vsakič, ko ob izviru Savinje na poti na Okrešelj prav pobožno zajamem z dlanmi, narejenimi v skledico, tisto bistro, vedno enako hladno tekočino, občutim njen okus, ki ga je dobila, medtem ko se je mukoma prebijala med bogsigavedi kakšnimi skrivnostnimi skalnimi skladi v drobovju Savinjskih Alp. In takšna je tudi tvoja poezija - preprosta, a vendar tako bogata in edinstvena. In tako kot voda imajo tudi tvoje besede podobne učinke. Včasih kot pomirjujoč zvok žuborečega studenca, ki se igrivo pretaka čez zlizano kamenje v tolmun, drugič kot bobneče hrumenje podivjanega hudournika v nalivu. Enkrat se usta razlezejo v smehljaj in se misli zazibljejo v odrešujočo opojnost, kot bi poslušal materino uspavanko, drugič iz očesa kane solza, porojena iz še neraziskanih globin duše, ki si jih nenadoma in čisto nepričakovano odgrnil s svojimi čarobnimi besedami. In kakor voda pusti svoje sledi povsod, kjer se pretaka, tudi tvoje misli puščajo v meni neizbrisna doživetja in spoznanja. Pomagajo mi, da sem boljši človek. To je tvoja dediščina, ki ne bo splesnela in ne zgorela, marveč se
bo množila in plemenitila z vsako tvojo prebrano zbirko ter osmislila svoj namen - napraviti boljši svet, v katerem si tudi ti našel dovolj grenkobe; preveč, da bi jo lahko izpel, a vendar ne toliko, da bi ti izruvala iz srca tvoje neomajno zaupanje v življenje in v prihodnost, iz te zemlje, ki so jo orali in poljubljali, jo spoštovali in se ji klanjali naši dedje, si črpal moč in modrost, ki si jo znal tako prefinjeno vtkati v svoje verze. In tudi v moje zavedanje in misli, ki se še bolj s ponosom zavedajo svojih korenin.
Nisem vedel, da ležiš v bolnišnici in da ti je veliki prijatelj Ciril Zlobec že napisal tolažilno pesem v podporo tvojemu boju z boleznijo, zato me je novica zadela še toliko bolj v živo. Tudi ti si odšel po božji Ion, ki ne bi smel biti tako skromen, kakor si bil vedno skromen ti. In ko sem se zvečer, še vedno v mislih nate, ozrl na zadnje verze tvoje pesmi Večerna glasba
Stojim v tem blestečem navalu svetlobe
kot deček v žitu - v zlati katedrali in jecljam proti nebu potihoma: Hvala.
... je
svečka, ki sem jo prižgal v tvoj spomin, še nekajkrat zaplapolala in dostojanstveno ugasnila. Hvala, Tone!
Jože Razpotnik, slika: vir internet
Tone Pavček
Zahvala	x
Uredništvo Zasavca se iskreno zahvaljuje vsem posameznikom in društvom, ki so izrazili iskreno sožalje ob izgubi naše urednice Marte.
\________________________________________________Z
Kandidatke SLS Radovana Žerjava
»Pravijo da ženska podpira tri vogale v hiši.« Vsi trije Občinski odbori SLS Zasavje v boj pošiljajo pogumne, neobremenjene ženske, polne moči, idej in znanja.
V	Trbovljah kandidira MARIJA OVEN, študentka politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Zaskrbljena je nad kaotičnim stanjem v naši državi in nad pasivnostjo mladih v temah politike. Kot članica Nove generacije - podmladka SLS, želi, da bi se mladi iz regije po končanem študiju lahko vračali nazaj. Ustvariti je treba pogoje, ki bodo mladim omogočili zaposlitev v Trbovljah. Kot kandidatka za poslanko na listi SLS Radovana Žerjava obljublja nov veter in mladih moči v politiki, kar Slovenija ta hip nujno potrebuje.
V	Zagorju ob Savi kandidira IRENA ULE, zaposlena na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je soavtor številnih strokovnih elaboratov in člankov, več kot 231 bibliografskih enot. Najbolj jo zanima razvoj kmetijstva, lokalne samooskrbe s hrano, položaj žensk, enakost med spoloma, izobraževanje ter skrb za okolje. Je poročena, mati Andreja in Anite, ter živi in dela na veliki kmetiji na Izlakah. Že šesto leto je predsednica Zveze kmetic Slovenije in je bila nominirana za Slovenko leta. Deluje tudi na področju kulture kjer je leta 2011 dobila Grumovo priznanje.
V Hrastniku kandidira MAJA KLEMEN COKAN, poročena, mati Blaža in Janeza. Zaposlena na Kmetijsko gozdarski zbornici -Zavod Celje kot terenska kmetijska svetovalka. Dela na področju razvoja ekološkega kmetovanja, krmljenja domačih živali z gensko nespremenjeno krmo, ukvarja se z ozaveščanjem potrošnikov o zdravi prehrani. Na domači kmetiji prideluje mleko in hmelj. Steklarna in Kemična tovarna predstavljata steber gospodarstva v Hrastniku zato potrebujeta več pomoči države s področja ekologije. Zavzema se za ohranjanje zgodovinske dediščine in kulture v Zasavju.
Lista Virant
Državljanska lista Gregorja Viranta
www.lista-virant.si
Ekipa za prihodnost
Edita Orehovec
Kandidatka na listi Demokratične stranke dela (DSD) v Trbovljah
se predstavi
Mati dveh odraslih otrok, roj. 1. 1968, po poklicu naravoslovno-matematični tehnik.
Veliko prijateljev in znancev me sprašuje, zakaj sem se odločila za ta korak-kandidaturo. Zelo težko prenesem kakršnekoli vrste krivic. Če delavca, ki še edini preživlja svojo družino in je pustil svojih najlepših 35 let v tovarni, deložirajo iz stanovanja, ker ga ni več sposoben plačevati, je krivica najmilejša beseda. In če mati samohranilka ugotovi, da ji delodajalec ni plačeval prispevkov, a ostal nekaznovan, se človek vpraša, v kakšnem sistemu živimo. Pomemben je profit in ne delavec, ki predstavlja le strošek. Zato je cilj DSD: soupravljanje, solastništvo in soudeležba zaposlenih pri dobičku, ob ohranitvi delovnih mest in pridobljenih pravicah. V proceduro sta že vložena Zakon o udeležbi pri dobičku in Zakon o soupravljanju zaposlenih, ki bo na razpolago naslednji garnituri poslancev.Delo naj postane vrednota, delavec pa spoBtovana oseba in ne stroBek za kapital.
Za pomembna in prioritetna vprašanja lansirajo referendume, ki stanejo. Rešitev v naši stranki vidimo v Elektronski neposredni demokraciji (eND), kjer bodo lahko Slovenci glasovali in izrazili svoje mnenje kar po elektronski pošti, medmrežju oz. z SMS-om že med trajanjem mandata. Torej vsi referendumi na ta način odpadejo. Gre preprosto za večjo možnost upoštevanja volje ljudstva, ki lahko sedaj sankcionira politiko le na volitvah v Državni zbor.
Vladislava Narat
*
od ^ ™»0mhra do 15.decembra
Trbovlje, Trg revolucije 29a • Kisovec, Jevšnikova ulica 25a
darilo ob informativnem izračunu*
majica s podpisom Tine Maže
ob sklenitvi zavarovanja *
majica s podpisom Tine Maže + sodelovanje v žrebanju za brezplačno AO zavarovanje + 20% popusta na pranje avtomobila ali menjavo gum v avtopralnici ŠEZO
* za celoletne police za avtomobilsko zavarovanje fizičnih oseb ob predložitvi predhodne police izključno v PE agencije LEV Zavarovanja d.o.o
“ne velja za obnove // Pravila akcije in nagradne igre so dostopna v vseh PE agencije LEV Zavarovanja d.o.o.
GENERALI
GROUP
IH,.,

PROJEKT BUKLŽUR
Ste že slišali za Brechtovo misel, da je “knjiga orožje, ki jo lahko vsakdo vzame v roke”? Ker jo v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje poznamo in se hkrati zavedamo, da “na mladih svet stoji”, smo za zasavske srednješolce oblikovali “projekt Buklžur". Ta spodbuja branje mladih, teži k dvigu bralne kulture med njimi ter budi radovednost ob spoznavanju novih knjig in tematik. Projekt smo prvič izpeljali v šolskem letu 2009/2010, in ker je naletel na dober odziv dijakov in njihovih mentorjev/profesorjev, ga izvajamo tudi letos. Srečujemo se v prostorih Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje, in sicer enkrat mesečno (od septembra do aprila) po dve šolski uri skupaj. Projekt vodita ena oz. dve strokovni delavki knjižnice - bibliotekarki, ki z dijaki klepetata o vsebini različnih knjig ter z njimi v živo spoznavata nekatere slovenske avtorje - pisatelje, pesnike, ilustratorje, prevajalce.
Na srednješolce, ki smo jih želeli privabiti k projektu, smo se obrnili kot na skupino razmišljajočih oseb, ki so se naveličale sedenja pred računalnikom in televizorjem, rade spoznavajo nove svetove, imajo oz. želijo imeti bujno domišljijo in se jim ob pisani besedi zasvetijo oči ter prebudijo male sive celice. Kot rečeno, smo jih povabili na žur, ki je namenjen prebiranju dobrih knjig in klepetu o prebranem, je torej srečanje mladih, ki imajo radi pisano besedo, ter hkrati eden izmed načinov, da dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje ter Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje opravijo obvezne izbirne vsebine.
Dijakinje in dijaki tako v okviru projekta Buklžur aktivno sodelujejo pri oblikovanju predlogov glede obravnavane tematike, obiskujejo prireditve v knjižnici, povezujejo literarno z drugimi oblikami kulturnega ustvarjanja, zastavljajo vprašanja sodelujočim avtorjem (doslej smo med drugimi gostili Jožeta Ovnika, Ferija Lainščka, Francija Rogača, Janjo Vidmar) in vodijo medsebojni kulturni dialog. O aktualni temi poskušajo poiskati čim več podatkov v različnih virih, najdene podatke/zanimivosti pa predstavijo na srečanjih Buklžura.
Projekt Buklžur je zasnovan regionalno s težnjo povezovanja vseh treh zasavskih občin (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje) ter širše na državni ravni, saj dijaki s spoznavanjem različnih slovenskih avtorjev dojemajo Slovenijo kot prostor, kjer avtorji ustvarjajo, živijo in izdajajo
Buklžur
knjige. Meddržavno sodelovanje temelji na povezovanju z Mladinskim centrom Trbovlje, ki v okviru programa Evropska prostovoljna služba gosti prostovoljce iz EU. Njihova akcija poteka v okviru EU programa "Mladi v akciji". Na enem od letošnjih srečanj zato načrtujemo pogovor o literaturi države, iz katere bo prišel sodelujoči. S tem širimo bralno kulturo na evropsko raven in se dokazujemo na meddržavnem nivoju.
Projekt, ki se je rodil iz razmišljanja o tem, kako privabiti mlade v knjižnico, je prerasel v načrtovani projekt za vsako šolsko leto - postal je prepoznaven v širši zasavski regiji, s promocijo in sodelovanjem s slovenskimi avtorji pa tudi na državni ravni. Dijakinje in dijaki so ga vzeli za svojega, se zagrizli v knjige in „zabuklžurali“ s polno paro.
Katra Hribar Frol, fotografija arhiv knjižnice
Novice iz hiše pisanih spominov
V Zasavskem muzeju Trbovlje je bilo v sredo 9. novembra živahno in rahlo svečano - predstavitev publikacije z naslovom Iz hiše pisanih spominov: Zanimivi dogodki iz „življenja“ občine Trbovlje od 1849 do 1941 in otvoritev istoimenske razstave so namreč združili z obe-ležitvijo in počastitvijo 60-letnice muzeja. Kot se za takšen jubilej spodobi, se je direktor Zasavskega muzeja Trbovlje, Miran Kalšek, zahvalil sodelavkam
in sodelavcem, še pred tem pa seveda Občinarjem, ki so pred šestdesetimi leti ustanovitev muzeja omogočili - v zahvalo je navzoči predstavnici občine izročil grafiko muzeja, ki jo je izdelal aktualni direktor Delavskega doma Trbovlje, sicer akademski kipar, Zoran Poznič. Avtorici odprte razstave in predstavljene publikacije, Irena Ivančič Lebar in mag. Hedvika Zdovc, sta z medsebojnim sodelovanjem povezali tudi instituciji, ki jima pripadata - Zasavski muzej Trbovlje ter Zgodovinski arhiv Celje. Kot sta povedali na otvoritvi, je do sodelovanja prišlo spontano - po „službeni dolžnosti“ sta se srečevali kar naprej, se zaklepetali še neformalno in ugotovili, da bi lahko informacije o Trbovljah, ki so obema všečne, zanimive in privlačne, povezali v skupno razstavo in izdajo publikacije. Tako smo se Trboveljčani lahko nasmejali ali pa nostalgično raznežili ob razstavljenem slikovnem/fotografskem ter besednem gradivu, ki popisuje zanimivejše dogodke iz trboveljske zgodovine med letoma 1849 in 1941. Zakaj prav ti letnici kot mejnika razstave/publikacije? Leta 1849 je bila občina Trbovlje uradno ustanovljena in od tega leta dalje se je ohranilo tudi arhivsko gradivo občine, nastalo pri upravnem poslovanju občinske uprave, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje. Leta 1941 pa je prišla vojna in označila začetek obdobja, ki je bilo tudi za območje Trbovelj že nemalokrat opisano in predstavljeno. Na razstavi smo se obiskovalci lahko seznanili s potekom obiska cesarja Franca Jožefa I. v Trbovljah (na ogled je postavljena celo spominska knjiga, v katero se je cesar ob obisku podpisal), izvedeli več o gostilnah tistega časa ter o pijančevanju, razgrajanju in alkoholizmu, ki so bili tiste dni pereč problem občine, spoznali smo lahko tržne navade in običaje, društva in njihove dejavnosti ter vihali nos ob takratnih katastrofalnih higienskih razmerah. Kdor se je želel v tematiko bolj poglobiti, je lahko posegel tudi po publikaciji, ki je nastala hkrati z razstavo, za klepet pa sta bili na voljo tudi avtorici.
Če bi se v trboveljsko zgodovino oz. vsaj v njen del radi poglobili sami, ste vabljeni v Zasavski muzej Trbovlje, kjer bo razstava na ogled vsaj še do konca januarja prihodnje leto.
Katra Hribar Frol
Društveno
Vloga Zasavčanov pri osamosvajanju Slovenije
Naš sodelavec Anton Šutar je avtor knjige o dogajanjih ob osamosvajanju Slovenije v Zasavju. Tako smo dobili prvo knjigo na podlagi pričevanj tistih, ki so pri tem neposredno sodelovali, da se ne bo povsem pozabilo na ljudi in dogajanja, ki so bila pomembna za osamosvojitev.
V knjigi je opisan čas od priprav na osamosvojitev, desetdnevne vojne do odhoda Jugoslovanske armade iz Luke Koper 26. 10. 1991.
Zasavčani so bili dobro organizirani. Štabom Teritorialne obrambe je 15. 5. 1990 komandant Republiškega štaba TO izdal ukaz o predaji orožja v varstvo Jugoslovanski armadi. Od šestdesetih območnih štabov jih tega ni storilo šestnajst, med njimi je bil tudi območni štab v Trbovljah, čeprav so se zavedali možnih sankcij.
Območni štab je zajemal občine Trbovlje, Hrastnik,
Zagorje in Laško.
1400 kosov orožja, ki ga je kupila občina, je bilo spravljenih na skrivnih lokacijah, na domačijah hrabrih kmetov.
Dogajanja v tistem času so opisana na podlagi pričevanj udeležencev, ki jih je avtor intervjuval. Pri nastanku knjige je veliko pomagal Bojan Šoper. On je tisti, ki je na sestanku slovenskih častnikov v Ljubljani po izdaji ukaza o predaji orožja povedal, da v Zasavju ne bodo izpolnili ukaza, saj so orožje kupile občine in delovne organizacije, zato je njihova last in ga ne bodo predali Jugoslovanski armadi.
Danes si le težko predstavljamo, kaj je pomenilo takratno ugovarjanje in politična podpora, vendar brez tega ne bi dosegli osamosvojitve.
Knjiga postreže tudi s podatki o številu udeležencev in enot, ki so pri temu sodelovale. Opisuje oba
napada na Kum. To je začetek pisanja o pomembnem obdobju Slovencev in resnična škoda je, da v šolah najnovejši zgodovini ne namenijo več časa, da bi mlade seznanili s pomenom, ki tej vojni pripada, saj se je z njo uresničila želja številnih generacij Slovencev po samostojni in svobodni državi.
Bojanu Šoperju gre zahvala za aktivno sodelovanje pri nastanku knjige in organiziranje intervjujev z več kot petdesetimi udeleženci vojne za Slovenijo.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Anton Šutar in Marjan Tauš sta predstavila knjigo.
Čutenja Nande Guček
Nanda Guček se je rodila v najtežjih časih, med obema svetovnima vojnama. Je pomemben člen kulturnega dogajanja v Trbovljah, saj je še danes aktivna v mladinskem gledališču, zdaj vodi ženski pevski zbor pri DUT.
Njeni domači in družina so bili vedno tesno povezani s kulturo, zato ni naključje, da je v življenju napisala veliko pesmi, ki so povezane z njimi, da je pisala o ljubezni, bolečini, težkih trenutkih, rojstvu, smrti, o Trbovljah in rudarjih. Njene izbrane pesmi so izšle pod naslovom Čutenja. Predstavljene so v sedmih sklopih, v vsakem od njih je objavila tudi pesem drugega avtorja, ki je povezana z vsebino njenih pesmi. Spremno besedo je napisal Slavko Gulič, lektorirala je Joža Klopčič, likovno pa opremila Marjeta Dolinar.
Na literarnem večeru v sredo 19. oktobra, v Slavčkovi sobi DDT, so pesmi prebirale članice mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje - Lara Prijatelj, Ani Špajzer, Katarina Pajer, Marjeta Dolinar in Klara Drnovšek Solina ter avtorica Nanda Guček in moderatorka Irena Vozelj. Glasbeni gostje večera so bili učenki kljunaste flavte Klara Gostej in Zala Pestotnik z Glasbene šole Trbovlje ter vokalna skupina učiteljev Osnovne šole Litija.
Besedilo: Irena Vozelj, slika: Andrej Uduč
	
	
K .	
Nanda Guček z našo dopisnico Ireno Vozelj.
»Inkasanti« ali tisti, ki obvarujejo pred krizo?
1 m
Andrej Dolinšek
Andrej Dolinšek je povsem običajen človek, ki svoje delo vidi kot poslanstvo. Je zavarovalni zastopnik, ki sklepa vse vrste zavarovanj za Zavarovalnico Maribor.
Za bralce Zasavca smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kako pogosto se ljudje v vašem okolju odločijo za sklenitev različnih oblik zavarovanja?
Andrej: Povpraševanje po zavarovanjih sicer narašča, vendar narašča tudi ponudba. Ljudje se zaradi ponudbe podobnih zavarovanj velikokrat odločijo za najcenejšo varianto. Žal se take odločitve na koncu običajno izkažejo za najmanj primerne, saj zavarovancu ne nudijo ustrezne finančne zaščite.
Za katera zavarovanja se ljudje najpogosteje odločajo?
Andrej: Poleg obveznega avtomobilskega zavarovanja, ki je obvezno po zakonu, se najpogosteje odločajo za zavarovanje hiš. Opažam pa, da se tisti, ki živijo v večstanovanjskih hišah ali blokih, ne odločajo za zavarovanje. Mislijo, da imajo s tem, ko upravljavcu enkrat letno plačajo stroške zavarovanja, zavarovanje urejeno. To je zmota, ki velikokrat po nepotrebnem povzroči finančno breme za tistega, ki utrpi škodo na premičninah v stanovanju. Upravljavci imajo namreč zavarovan samo objekt in skupne prostore, ne pa tudi premoženja stanovalcev.
Se je odnos ljudi do zavarovanj v času, ko delate za Zavarovalnico Maribor, kaj spremenil?
Andrej: Odnos ljudi do zavarovanj, pa tudi sicer, se je v 20 letih
precej spremenil. Internet zagotavlja takojšnjo informiranost. Vse bolj se zavedajo, kaj pomeni, če sebe ali svojega premoženja nimaš zavarovanega. Porast ujm, recimo, vpliva na povečano povpraševanje - na žalost pogosto ostane le pri tem. Ujma mine ... in z njo »mine« tudi potreba po sklenitvi zavarovanja. Nekateri mislijo, da se prav njim ne bo nič zgodilo. Ampak po kakšnem naključju bi nesreča vselej doletela drugega, mene pa ne? Takega stališča ne morem razumeti.
Prav tako ljudje še zmeraj preveč računajo na solidarnost. Solidarnost med Slovenci je sicer precejšnja, a je višina denarne pomoči, ki jo lahko zberemo iz tega naslova, vse nižja in ne more pokriti vseh potreb prizadetega v nesreči. Še zmeraj velja, da ustrezno sklenjeno zavarovanje zagotavlja najbolj primerno nadomestitev izgubljenega premoženja.
Za katera zavarovanja menite, da je nujno, da jih imamo sklenjena?
Andrej: Opažam, da se ljudje še premalo odločajo za življenjska zavarovanja. Tukaj mislim predvsem na mlajšo generacijo. Zakaj mladi menijo, da se njim nič ne more zgoditi ali da si ga ne morejo privoščiti? Da ga preprosto ne potrebujejo? Saj vendar nihče ni varen pred takšnimi ali drugačnimi nezgodami in boleznimi! Življenjsko zavarovanje lahko sklenemo že za 20 evrov mesečno. Glede na moje izkušnje ljudem svetujem takole: najprej naj zavarujejo sebe ter tako vsaj deloma finančno zaščitijo tiste, za katere so odgovorni; zatem naj zavarujejo streho nad glavo, šele potem naj se odločajo o sklenitvi ostalih oblik prostovoljnih zavarovanj.
Zastopnika velikokrat opišejo kot »inkasanta«. Kako ljudje vidijo vas?
Andrej: Menim, da me večina vidi kot svetovalca, kot pomočnika pri obvladovanju nepredvidljivih življenjskih situacij. Predvsem pa kot nekoga, ki jim pomaga načrtovati finančno varnost in stabilnost, in ne le kot nujno zlo, ki potrka na vrata zato, da pobere denar.
MK
www.peugeot.si
OHRSNITI
VEČNO
MI2DOST?
NIČ l»ŽJEGA!
Včlanite se v program MojPeugeot in izkoristite do 35 % popust na pooblaščenih servisih Peugeot!
PEUG EOT MuronotA Total.
MojPeugeot
Postanite član programa MojPeugeot in vzdrževanje vašega Peugota v optimalni formi bo lažje in ceneje kot kadarkoli. Na pooblaščenih servisih Peugeot boste za servisne storitve plačevali do 17,50 %, za originalne rezervne dele pa do 35 % manj. Za prijavo in informacije o programu MojPeugeot obiščite www.peugeot.si, pokličite 080 26 24 ali povprašajte pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot
PEUGEOT
MOTION O EMQTION
RODEX d.o.o.
Rova, Rovska cesta 2 - 1235 Radomlje Tel. 01 729 92 00
Kšefti
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
O
e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	Ftanitfi Vi(
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP	„	. .	,
E-mail: atv.signai@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
dat!
l/J
ELEKTROPROM
>
>
>
>
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
>
uprava
03-56-57-150
elektroinstalacije strojne instalacije daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi
trgovina EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje bar Sedmica
trgovina
EVJ Center Kisovec 03-56-71-234
storitve
03-56-57-150
lokalna televizija ETV
etv.elektroprom.si
komerciala
03-56-57-158
studio
03-56-57-177
NAROČILNICA ZA ČASOPIS "TpL (jni
Zasavc, o.o. 79,1410 Zaqorie ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734	W	I
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:................................
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
Naslov:..................................... Davčna številka:
Podpis:.
Zlata gazela 2011 je KLS Ljubno
20. oktobra 2011 je na sklepnem izboru najhitreje rastočega podjetja v letošnjem letu družba Dnevnik kipec zlate gazele podelila podjetju KLS Ljubno, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo zobatih obročev vztrajnikov za avtomobilske motorje. Srebrna gazela je postal XLAB, bronasta pa GMT.
Komisija, ki je izbrala nagrajence, je v obrazložitvi zapisala, da savinjsko-zasavska gazela KLS Ljubno kar 83 odstotkov izdelkov izvozi, z zobatimi obroči pa podjetje dosega kar 40 odstotkov evropskega in 12 odstotkov globalnega trga. Potem ko se je podjetje ob osamosvojitvi soočilo s 94-odstotno izgubo trga, je KLS ne le preživel, temveč postal eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v svetovnem merilu. Podjetje je lani doseglo odlične rezultate in preseglo vse cilje, ki si jih je zadalo. KLS je sicer eno najbolj avtomatiziranih podjetij v panogi, saj je robotiziranih več kot 90 odstotkov proizvodnih procesov.
Vir: http://gazela.dnevnik.si
Direktor zmagovalnega podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek
Podjetnik leta je Boštjan Šifrar
Revija Podjetnik in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sta razglasili podjetnika leta 2011. Priznanje je prejel Boštjan Šifrar za uspešno uresničevanje premišljene strategije, s katero je iz obrtniške delavnice ustvaril globalno podjetje.
Šifrar je pred 18 leti od očeta prevzel obrtniško delavnico. V Škofji Loki je nato ustvaril mednarodno priznano podjetje ŠIBO G, ki je danes eno najhitreje rastočih podjetij na tem območju. V prvih desetih letih je prihodke povečeval za pol milijona evrov letno, nato je rast znašala že milijon evrov letno. Po dveh letih boja na domačem trgu je začel iskati kupce v tujini. Zdaj izdelke izvaža v 41 držav sveta. ŠIBO G že vrsto let dokazuje,
Podjetnik leta 2011 Boštjan Šifrar.
da lahko tudi proizvodno podjetje uspešno konkurira na globalni ravni.
Vir: www.podjetnik.si
Dvignimo ideje na 6. Slovenskem forumu inovacij
Osrednja nacionalna prireditev na področju inovativnosti, 6. Slovenski forum inovacij, bo tudi letos poleg razstave najboljših slovenskih inovacij ponudila številne spremljevalne aktivnosti, ki so za vse obiskovalce dogodka brezplačne.
V okviru prireditve bodo 22. in 23. novembra 2011 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 10. in 17. uro potekale številne delavnice, predavanja in okrogle mize, namenjene podjetnim in inovativnim posameznikom ter vsem, ki jih to področje zanima. Na celotno prireditev je VSTOP PROST. Osrednji del 6. Slovenskega foruma inovacij bo razstava najboljših slovenskih inovacij. Letos bo v obliki sejemske razstave javnosti predstavljenih 55 inovacij - 36 proizvodov, 14 storitev in 5 poslovnih modelov. Kar 44 jih bo predstavljenih tudi na odprtem odru.
Obiskovalcem bodo v okviru dogodka na voljo številna brezplačna strokovna svetovanja in individualni razgovori, ki bodo potekali po načelu mentorstva »ena na ena«. Na svetovanja se morajo zainteresirani prijaviti preko spletne strani www. foruminovacij.si najkasneje do 20. novembra.
Poslovno stičišče podjetnikom in inovatorjem ponuja priložnost za pridobivanje novih poslovnih znanj in informacij o možnostih iskanja razvojnih virov financiranja. Poleg tega bo obiskovalcem prireditve omogočeno tudi individualno teh-nično-tehnološko svetovanje v okviru Tehnološkega stičišča. Letos bo v okviru prireditve prvič organiziran tudi Mednarodni
emporium kot stična točka mreženja med slovenskimi in tujimi poslovnimi partnerji, ki bo potekal v sredo 23. novembra 2011. Na njem se bodo predstavili slovenski poslovni klubi v tujini, katerih delovanje sofinancira JAPTI, in podjetjem na individualnih srečanjih nudili možnost individualnih razgovorov o vstopu na tuje trge.
Organizator Slovenskega foruma inovacij je Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) s finančno podporo Ministrstva za gospodarstvo.
Vir: www.foruminovacij.si
Lanska razstava Slovenskega foruma inovacij.
Stran za vas pripravila: Irena Meterc, slike: internet
Akcija
Akcija dobrodelna prireditev
Člani Lions kluba Brnik vljudno vabijo na dobrodelno prireditev, monokomedijo Jureta Ivanušiča Od tišine do glasbe, ki bo v petek 18. novembra ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem. Člani Lions kluba Brnik bodo celotni izkupiček glasbene mono-komedije namenili mladi družini z bolnima dvojčicama iz Trbovelj.
Vstopnice po ceni 15 EUR še lahko dobite preko spleta na spletni strani www.eventim.si ter v Hiši vstopnic (Hala Tivoli, Citypark, Europark, Kino Šiška, Križanke). Vstopnice lahko kupite tudi na TIC Cerklje na Gorenjskem in na prodajnih mestih Petrola, Pošte, Big Banga, K kioskov, Kompasa, v trafikah 3dva, hipermarketih Mercator ter agencijah M holidays in Alpetour.
Vsi, ki bi bili pripravljeni priskočiti na pomoč mladi družini z dvojčicama iz Trbovelj, lahko poleg obiska dobrodelne predstave Od tišine do glasbe pomagajo tudi z donacijski-mi sredstvi. Ta sredstva je do 30. novembra letos mogoče nakazati na transakcijski račun Lions kluba Brnik, Zgornji Brnik 63, 4207 Cerklje na Gorenjskem, in sicer SI56 0222 2025 8536 094 pri NLB d.d., sklic 00-1420, s pripisom Donacija za dvojčici.
Dan nevladnih organizacij Zasavja 2011
V okviru akcije Naj prostovoljec in Naj NVO 2011 je do 17.10. 2011 prispelo v uredništvo časopisa Zasavc 666 glasovnic. Vse glasovnice so bile veljavne. Rezultati glasovanja so naslednji:
Končni vrstni red:	*-P
Najprostovoljec
1.	135 glasov JANEŽIČ Leon DMSNV - Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško
vojsko
2.	57 glasov ŠPAJZAR Olga DU Trbovlje (Društvo upokojencev Trbovlje)
3.	31 glasov MACERL Uroš Eko krog
4.	26 glasov LENARČIČ Tine Društvo upokojencev Trbovlje
4.	6 glasov ZDOVC Tjaša VDC Zagorje
5.	19 glasov JARC Simona KORK Čemšenik
6.	14 glasov KOVAČ Silva TD Čemšenik
7.	13 glasov RAMŠAK Viktor Društvo diabetikov Hrastnik
8.	8 glasov RADUNOVIČ Stanislava TD Čemšenik
9.	6 glasov GULIČ Slavko Literarno društvo upokojencev Trbovlje
10.	6 glasov BOČKO Vika Društvo za vrednote NOB Trbovlje 12. 3 glasove BUTAR Lidija DOB SLO, Trbovlje
12. 3 glasove HOLC Ana Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje 14. 2 glasova GREBEN Mojca TD Hrastnik
14. 2 glasova KURNIK Vida Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje 16. 1 glas MARTINČIČ Dušan TD Čemšenik
Naj NVO:
1.	124 glasov DMSNV - Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko
2.	2 glasov Eko Krog
3.	31 glasov Društvo diabetikov Trbovlje
4.	30 glasov Literarno društvo upokojencev Trbovlje
5.	21 glasov TD Čemšenik (Turistično društvo)
6.	17 glasov KORK Čemšenik
7.	13 glasov DU Trbovlje
8.	11 glasov Društvo diabetikov Hrastnik
9.	10 glasov Društvo radioamaterjev Trbovlje
10.	6 glasov Šent knap Trbovlje
11.5 glasov Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje 11.5 glasov Društvo za vrednote NOB Trbovlje 12. 3 glasove Društvo za samopomoč Trbovlje 12. 3 glasove Društvo prijateljev mladine Trbovlje __.13. 2 glasova Turistično društvo Hrastnik
Q~|4. 1 glas Univerza za tretje življenjsko obdobje	[u
Zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj bo četrtek, 17. novembra 2011 ob 18.00 v prostorih Delavskega doma Hrastnik, Log 2, Hrastnik.
Vljudno vabljeni!
Spoštovane bralke in bralci ZASAVCA
V naslednji številki boste naslednji mesec na tem mestu zasledili novo rubriko, ZELENI NASVETI. Pisali bomo o sajenju sobnih in balkonskih cvetlic, njihovem gnojenju in negovanju. Posvetili se bomo okrasnemu grmičevju na vašemu vrtu, kako ga pravilno gnojiti in obrezovati. Veliko lepih, tudi dragih, grmovnic ne prenese določenih gnojil, veliko njih ne cveti, ker so napačno obrezane.
Kaj pa sadno drevje na vašemu vrtu? Pisali bomo o prvem, najpomembnejšem škropljenju že meseca januarja; o pomladni rezi, če tega jeseni še niste storili. Pa o skrbi za zunanje ptice, ko nastopi mraz. Vemo, da je v naši lepi deželici na rdečemu seznamu ogroženih že osemnajst vrst ptic. Zakaj, bomo pisali spomladi. Pa na valilnice ne pozabite.
Lepe jesenske dni vam želijo strokovnjaki, ki bodo v tej rubriki vsak mesec sodelovali in svetovali.
MK
Po 50 letih ustvarjanja tudi lutkovna predstava za odrasle
Lutkarstvo je ena najstarejših oblik ustvarjalnega izražanja. Združuje likovno ustvarjanje, gibalno spretnost, besedno in glasbeno umetnost. Je posebna zvrst gledališča. Lutka je predmet na sceni, ki mu lutkar z animacijo, s svojo domišljijo in inovativnostjo vdahne življenje. Šele v njegovih rokah lutke oživijo.
Za razvoj lutkarstva v Trbovljah skrbi Kulturno društvo lutkovna skupina LUČKA, ki se je doslej ukvarjala s predstavami za otroke. Po 50 letih lutkarske dejavnosti so pripravili tudi lutkovno predstavo za odrasle - Lorelei. V Trbovljah smo jo premierno lahko videli 26. oktobra v Knjižnici Toneta Seliškarja in 8. novembra v delavskem domu.
Z igrico so očarali ne samo »domačo« publiko, ampak tudi obiskovalce Festivala za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Publika se je na predstavo odzvala s čestitkami in pohvalami, odobravanjem in občudovanjem skupnega ustvarjalnega poguma, tako da »... ja, še bo nastala kakšna nova lutkovna predstava, namenjena odrasli publiki,« kot nam je potrdila Breda Piškur, predsednica KD lutkovne skupine Lučka.
Predstava Lorelei je v celoti - od ideje, teksta in izbire glasbe, scene do oblikovanja lutk in režije - delo članice Maje Kuhar, ki ji pomaga Simona Slapšak.
Organizirana lutkovna dejavnost v Svobodi Center oziroma v Delavskem domu Trbovlje sega v leto 1961 /62, ko je skupina vzgojiteljic in članov gledališča Svobode Center ustanovila lutkovno sekcijo. Začelo pa se je takole. Zvone Jamnik je s Cvetom Lobnikarjem - odrskim mojstrom v DD - izdelal lutkovni oder. Prevzel je režijo, tehnično vodstvo in sam izdelal lutke za prvo uprizorjeno predstavo. Bile so klasične ročne lutke z lesenimi glavami, na sila majhnem odru, za katerim so se drenjali Mira Opresnik, Jelo Potočan, Tatjana Lapi, Drago in Marica Cvikl, Micika Bizjak, Anica in Marja Kužnik, Mariča Panko, Vera Gabrijel, Vojko Kovač, Viki Jarc pri magnetofonu, Franjo Čander in Pavle Jamnik pri osvetlitvi in sceni ter Jože Skrinar pri klavirju. Prva predsednica je bila Marja Kužnik.
Zaradi prostorskih in tehničnih težav in da bi lutke čim bolj približali otrokom, se je oder preselil v Vrtec Trbovlje, kjer so dejavnost prevzele večinoma vzgojiteljice. Te so se zavedale, da lutka vzbuja otrokovo domišljijo in ustvarjalnost in je tudi učinkovito terapevtsko sredstvo, kar pomembno vpliva na njegov nadaljnji razvoj. Otrok z lutko sporoča svoje doživljanje okolja in osebno razumevanje sveta. Tako so male ročne lutke „zaživele“ pri otrocih v igralnicah, lutkovne predstave pa so nastajale z novimi, večjimi lutkami različnih tehnik - ročne, senčne, lutke na palici, marionete, lutke v kombinaciji z živo osebo ipd. Lutkovni oder je odstopil mesto bolj praktičnemu paravanu in uveljavljati so se začele nove možnosti animiranja.
In LUČKA, kot se je kasneje preimenovala skupina, je zdaj že 12 let registrirano kulturno društvo, ki je dodobra zaznamovalo vrtec in kulturno življenje v Trbovljah. Ker so lutkarice poklicno vezane na otroke, jim je blizu njihovo doživljanje in pričakovanje in na tem gradijo predstave. Izdelajo lutke, napišejo igrice, izberejo glasbo, pripravijo scensko opremo, se ukvarjajo z režijo in dramaturgijo, iščejo izvirne animacijske rešitve. V 20- do 30-minutnih predstavah presenečajo enkrat z rekviziti, drugič z glasbo, pa spet z besedno igro in seveda z animacijo, primerno malčkom in mlajšim šolarjem.
IZ sklopu praznovanja Delavskega doma Trbovlje je lutkovna skupina Lučka pripravila tudi razstavo svojih lutk.
Z Zvezo kulturnih društev Trbovlje so poskrbele, da imajo tudi predšolski otroci svoj lutkovni abonma. S tem se lahko pohvali le malo občin v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je razveseljevati otroke v vrtcu in izven njega, na različnih prireditvah v občini (še posebno v veselem decembru). Strokovne podlage za uspešno delo so pridobivale na 20. republiškem srečanju lutkovnih skupin v Celju s predstavo O ježku, ki je našel žvečilni gumi, z zlato Linhartovo značko za igrico pekarna Miš-Maš in s predstavo Pujskov gozdiček, kjer so na festivalu vzgoje in izobraževanja dobile zelo pozitivne ocene. Redno sodelujejo tudi na vseh srečanjih lutkovnih skupin, se izobražujejo in pridobivajo nova znanja.
Kakšna pa je razlika med ustvarjanjem predstav za otroke in odrasle? Otroke in odrasle pritegne celota predstave - motiv, odnosi, povezani z glasbo, gibanje lutk, scenske in tehnične rešitve. Seveda sporočilo iste predstave starejši drugače dojemajo. V otrokovi naravi je, da se izklopijo, ko njihove misli ne dohajajo dogajanja, in to sporočijo - v dvorani se začnejo zabavati po svoje. Po odzivu otrok igralci takoj vedo, če predstava ni prepričljiva, zato so lahko precej zahtevni obiskovalci. Breda Piškur pojasnjuje: »Lutkarice LUČKE imamo bogate izkušnje in spoznanja, da presodimo, katere teme, vsebine, sporočila, tehnike animiranja bodo otroke pritegnile, jim nudile zabavno vživljanje, burile domišljijo in jih sproščale. Otrokom so všeč barve in živahna, smešna dogajanja. Pri predstavah za odrasle pa lahko upodobimo zahtevnejše teme, uporabimo več simbolnega animiranja in besednega izražanja.«
Pripravila: Irena Meterc
Kulturna
Zakrajine Primoža Zakrajška - Mambusa
Ustvarjalni duh Trboveljčanov je brezmejen. To dokazujejo razstavljene fotografije Primoža Zakrajška - Mambusa, člana skupine V.A.T., ki deluje v okviru društva Relik. Fotografije so bile na ogled od 28. 10. do 14. 11. v Novi galeriji DDT.
Motiv fotografij so asfaltne ceste, kjer so luknje v asfaltu posebnih oblik, ki so jih ustvarili različni dejavniki. Fotografije pripovedujejo zgodbe. Ceste so naše lastno ogledalo, naša realnost, ki nam lahko budi domišljijo.
Je brezmejna praznina, odsotnost življenja, brezizhodnost, obup? Ne, to je svet okrog nas in v nas. Vsak dan ga gledamo, a ne vidimo, ker smo zazrti nekam v daljavo in ne opazimo tega, kar je v naši bližini.
Besedilo: Irena Vozelj, slika: Robert Ahlin
Zakrajine
Uganda - biser Afrike
Samostojna novinarka in popotnica Milena Keržič si je ogledala Ugando. Spoznala je pasti, ki pretijo v državi, afriškem biseru, a kljub temu vsrkala marsikatero nepozabno doživetje, ki ga je opisala v svojem potopisnem predavanju in podprla s številnimi diapozitivi v zagorski knjižnici.
Za naše razmere je marsikaj nevsakdanjega. Vera ima pri njih pomembno mesto, več kot tretjina je kristjanov, osem odstotkov muslimanov, ostali so člani tradicionalnih verskih skupnosti. Papež Pavel VI. je bil prvi papež, ki je obiskal podsaharsko Afriko. Maše trajajo kar nekaj ur, a so zelo pestre in razgibane.
Uradna jezika sta angleščina in svahili, ljudje govorijo dvaintrideset lokalnih jezikov. Mesta so med seboj oddaljena več ur. V narodnih parkih živijo levi, antilope, sloni. Srečaš lahko tudi leve, ki plezajo po drevesih. Imajo pestro živalsko raznovrstnost. Domovi so zgrajeni iz preprostih materialov. Domačini imajo še vedno obrede obrezovanja, za fante od šestnajstega do petindvajsetega leta starosti. Fanta namažejo z blatom in okrasijo. Obrezovanje pomeni fantovo najhujšo bolečino v življenju, a jo morajo moško prenesti, ne smejo niti trzniti z očesom, saj bi že to pomenilo veliko sramoto za družino. Tri dni jih potem hranijo drugi, po obrednem umivanju se lahko sami. Ženske ne smejo imeti naslednje štiri mesece.
Popotnica Milena je veliko povedala tudi o Mihi Logarju, ki živi v Ugandi in pomaga domačinom v okviru programa Edirisa. Z njegovo pomočjo so zgradili več objektov, med njimi šolo in bolnišnico, kamor prihajajo tudi slovenski medicinci.
Skromno življenje domačinov je težko, a so kljub temu zadovoljni. Na žalost še vedno kaznujejo neporočene ženske z otroki, ki jih izženejo na otok kaznovanja, kjer jih pustijo umreti. Nekatere imajo srečo, da jih s poroko reši reven fant.
Besedilo: Irena Vozelj
Človek za nove čase
Barbara Renčof je na literarnem večeru 20. oktobra v zagorski knjižnici predstavila avtorja knjige Človek za nove čase, Simona Mandlja.
Simon Mandelj, doktor znanosti na področju strojništva, se je odločil, da pretrga vezi s krutim vsakdanom in odpotuje na Šrilanko, da stopi na pot duhovne preobrazbe. Tam se je tri leta učil meditacije in duhovnih naukov. Njegovo tovrstno bivanje je prekinila bolezen, vedel je, da se mora vrniti domov, če želi ozdraveti.
Pot do sebe je najdaljša pot v življenju. Ko jo prehodiš, ugotoviš, kako malo človek pravzaprav potrebuje. Človek najde srečo in zadovoljstvo, ko sledi svoji intuiciji, ko ne išče razumskih razlag in podlag svojim odločitvam.
Slepo sledenje družbenim normam vodi v samoodtujenost, jemljejo nam moč svobodnega odločanja. Vrtimo se v krogu, v svetu iluzij in nezadovoljstva.
Med napačne družbene mite in iluzije štejemo stavke: Nimam časa. Imeti čim več denarja. Ne vem, ne znam, ne morem. Ko dobim, kar želim, bom srečen. Sem le fizično - razumsko bitje. Prav to nas ovira pri svobodnem razmišljanju inTodločitvah. Početi, kar te veseli, pomeni v naši sredini greh. Mite, ki vladajo v svetu, je treba razbiti, da se lahko duhovno razVijamo. Obiskovalci večera so si ustvarili različna mnenja, vsak po svojih merilih, kar so povedali v razpravi.
<§	" E
Besedilo: Irena Vozelj
Trboveljčan Sandi Češko je najbogatejši
Gospodarska kriza je močno premešala tudi karte na lestvici sto najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto objavi revija Manager. Največje presenečenje letošnjega leta je prvo mesto, na katerega se je z 204,7 milijona evrov premoženja zavihtel solastnik in predsednik upravnega odbora Studia Moderna Sandi Češko.
Trboveljčan Sandi Češko, solastnik Studia Moderna, podjetja, ki je zraslo v pravo evropsko multinacionalko, zaposluje nadarjene, tudi če jih ne potrebuje, potem pa od njih pričakuje, da ga bodo kritizirali. V 20 državah ima 5000 potencialnih morilcev idej, ki vsaki dve leti promet podvojijo. Njegovo podje^e nima klasične strukture, je brez administracije, tajnice ne potrebuje. Pisarna je računalnik. Štiri dni na teden je v tujini. O tem, kako so organizirani, predavajo na Harvardu, Stanfordu in v številnih poslovnih šolah od Evrope do Kitajske. Poslovni model so v celoti prevzeli od Američanov, izvedbo pa zastavili povsem drugače. Nasprotno od Američanov niso uporabili 'outsourcinga'. V enem od intervjujev je izjavil, da se dobro počuti, ko hodi po robu nad visokim prepadom. Tam ni gneče, pravi.
Politolog, ki je postavljal eno prvih zasebnih računalniških podjetij v Sloveniji, je uspel v panogi, ki jo je preziral. Direktno prodajo so v devetdesetih, ko je začel delovati Studio Moderna, enačili s prevarantstvom. Studio Moderna pa danes poznamo po precej odmevnih blagovnih znamkah, kot sta Dormeo in Kosmodisk. Kot je povedal v enem od intervjujev, vidi razloge za njun uspeh - in za svoj obrat k direktni prodaji - v nauku svojega očeta: »Vsako delo je dostojanstveno in vsako delo se da opraviti še bolje.« Direktna prodaja mu omogoča, da je v celoti odvisen od svojih sposobnosti, od rezultatov svojega dela. »Tu smo mi, naš kupec in njegov odziv, nobenih posrednikov. Smo v areni brez orožja, že jutri nas bodo raztrgali, če ne bomo dobri,« navdušeno dodaja.
In kakšen je recept za njegov uspeh? Delati več, spati manj, hoditi po robu ter investirati v talente, inovacije in tehnologijo. In uporabljati zdravo kmečko pamet.
Za vas pripravila Irena Meterc, slika: internet
Marko Grešak iz Turja razvil napravo za termično uničenje plevela
Marko Grešak, inž. strojništva iz Turja nad Dolom pri Hrastniku, je v svojem podjetju Mobilis d.o.o. razvil termično napravo, ki pomeni velik preobrat na področju kmetijstva. Zatiranje plevela z uporabo herbicidov in pesticidov je velik problem okoljevarstvenikov. Njegova termična metoda pa temelji na uničenju rastline, ki onemogoči izvajanje fotosinteze. Plamen deluje le površinsko in tako ne uničuje koristnih organizmov. Pri tem uporablja butan plin. Naprava se uporablja za zatiranje plevela v koruzi, krompirju, zelju, solati, oljčnih nasadih ... Ekonomski izračun je pokazal, da je tak način cenejši od strupenih kemikalij. In kar je najpomembnejše - naprava ni za nikogar škodljiva.
Štirivrstni stroj ecobrena 4R smo preizkusili za uničevanje cim pri krompirju letos julija ob prisotnosti predstavnikov Kmetijskega inštituta Slovenije in z rezultatom smo bili zelo zadovoljni,“ je povedal Marko. Do tega rezultata je prišel s svojimi sodelavci po dobrih šestih letih in v tem času so izdelali več prototipov. „Prvič sem šel na njivo kar s kuhinjsko jeklenko,“ se spominja Marko, „vendar gorilniki niso bili učinkoviti.“ Ko pa je spoznal principe ameriških gorilnikov, jih je na novo razvil za svoje potrebe in - uspel. In kako se mu je porodila ideja? „Na nekem predavanju sem slišal, da strokovnjaki načrtujejo uničevanje plevela s plamenom na železniških tirnicah. V trenutku se mi je utrnila misel: zakaj pa tega ne bi počeli tudi v kmetijstvu?“
Genialne misli so v bistvu enostavne. Marku Grešaku, ki vidi prihodnost naprave tudi na evropskem trgu, želimo veliko uspeha.
Besedilo in fotografiji: Fanči Moljk
Slovenec
Inovator Marko Grešak.
Štirivrstni stroj ecobrena 4R
Aktualno
Rotary klub Zagorje Kum v Zrenjaninu in Brčkem
Delegacija Rotary kluba Zagorje Kum je v mesecu oktobru obiskala pobratena rotary kluba v Zrenjaninu in Brčkem. Z obema kluboma sta podpisani listini o pobratenju in sodelovanju, zato so vsakoletne izmenjave namenjene krepitvi sodelovanja in pripravi projektov za naslednje leto.
V	Zrenjaninu je Rotary klub Zrenjanin soglašal s predlogom Rotary kluba Zagorje Kum o skupnem projektu treh klubov, ki bo realiziran v letu 2012. V času počitnic bo za osnovnošolce iz vseh treh krajev organizirano letovanje v Dolenjskih Toplicah. Družilo se bo najmanj 12 osnovnošolcev, ki bodo spoznali nove kraje, se skupaj učili, se zabavali in družili. Projekt bo organiziran s pomočjo Društva prijateljev mladine Zagorje.
V	Zrenjaninu so obiskali tudi klub Slovencev Planika in predstavnikom izvršnega odbora kluba predali slovenske knjige za njihovo knjižnico.
Darila in drugega obiska so bili zelo veseli, predvsem knjig za najmlajše, ki se učijo slovenščine. V klubu je okoli 300 članov.
V	Brčkem člani Rotary kluba Zagorje Kum sodelujejo z Rotary klubom Brčko Distrikt v skupni akciji „Računalniško opismenjevanje Romov“.
Predstavniki obeh pobratenih rotary klubov so predali darilo Rotary kluba Zagorje Kum predsedniku Združenja Romov Sabitu Muratiju.
„Nov računalnik pomeni za nas veliko okno v svet in je pomemben predvsem za našo študentko, srednješolce in za ljudi dobre volje, ki nam pomagajo,“ je na koncu dolgega razgovora povedal Sabit Mu ra ti. Predsednica zagorskega kluba Dubravka Oberžan pa je poudarila, da sodelovanje dveh rotary klubov pomeni več kot samo srečanje, je tudi sodelovanje pri skupnih projektih, kjer se nudi pomoč tistim, ki so pozabljeni.
V	obeh krajih so bili organizirani tudi sestanki s predstavniki občin, opravljeni ogledi in poslovni razgovori. Izkušnje iz Slovenije so dobrodošle, je pa precej stvari in dogodkov, iz katerih so se veliko naučili tudi člani Rotary kluba Zagorje Kum. Zadovoljstvo ob koncu obiskov je garancija za uspešno sodelovanje.
JL
Slovenska kakovost Vrhunska izdelava Eleganca Avantgardni modeli
Tradicija preteklosti je navdih sedanjosti in izziv prihodnosti.
SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi je na letošnjem 38. mednarodnem sejmu AMBIENTA 2011 v Zagrebu predstavila kuhinjski program MOREA, ki ga je oblikoval Darko Šurina, univ. dipl. oblikovalec.
Za kuhinjski program MOREA je SVEA d.d. prejela ZLATO PLAKETO in ZLATO MEDALJO MOBIL OPTIMUM.
Kuhinja MOREA je oblikovno zanimiva trajnostna kuhinja, ki privlači kupce s svojo kakovostjo, uporabnostjo, izbranimi materiali in konkurenčno ceno.
BM
Dubravka Oberžan (predsednica Rotary kluba Zagorje Kum 2011/2012), Sabit Murat (predsednik Udruženja Roma Brčko), Mirza Kurtič (predsednik Rotary kluba Brčko Distrikt 2011/2012).
Druženje namesto odvisnosti
V	Mladinskem centru Trbovlje (MCT) so med 10. in 12. novembrom organiziral predavanja, razstavo, filmski večer, turnir v košarki in knjižni klub, vse na temo »Dan brez drog«.
V	MCT-ju so tematske dneve organizirali, ker ugotavljajo, da se število uživalcev drog povečuje, starostna meja tistih, ki prvič poizkusijo drogo, pa znižuje. Preventivno akcijo so pričeli z otvoritvijo razstave fotografskih in likovnih del na temo »(P)ill-ness«. Isti dan sta bili na programu dve predavanji - prvo o učinkih drog in prepoznavanju odvisnikov v sodelovanju s policijo, drugo pa z avtorico Heleno Požun, ki je predavala o odgovornem starševstvu ter zaščiti otrok pred zlorabo drog. Poudarek sobotnih akcij je bil na aktivnem in kreativnem preživljanju prostega časa mladih. Od 18. ure dalje so v MCT predvajali filme, ki so nastali v njihovi produkciji, ob 19. uri je sledil Knjižni klub, ob 20. uri pa ponovno filmi MCT-ja, ki obravnavajo teme, kot so odraščanje, droge in odvisnost. Preventivna akcija se je nadaljevala v nedeljo 12. novembra z druženjem v trboveljskem parku. Zaključek je bil športno obarvan, saj je celo nedeljsko popoldne potekal košarkarski turnir v ulični košarki. Celotna akcija se je končala z »Žurom brez drog« v prostorih MCT-ja.
Andreja Gradišar
INES KERIN
Pogovor ob kavici hladnega novembrskega dne z mlado, talentirano branilko pri ŽKKAJM Maribor in oboževalko pevke Rihanne. 25. oktobra si je tudi ogledala njen koncert v živo, v Munchnu in jo še osebno spoznala.
Pozdravljena, si prava oboževalca pevke Rihanne, nam lahko zaupaš kako ti je uspelo, da si se z njo slikala in jo še osebno spoznala na samem koncertu?
Pozdravljena! Ko sem imela poškodbo in sem morala počivati, med tem časom sem med brskanjem po internetu zasledila, da ima turnejo po svetu. Meni je bil najbližji kraj München, tako, da sem že eno leto prej naročila karto, Meet and Greet with Rihan-na. Vedela sem, da moram pohiteti z nakupom... Poleg slikanja si poleg karte dobil še darilo.
In kakšno je bilo to darilo, če lahko vprašam, zgoščenka? Smeh... Ne to že imam, A3 formata album njenih slik, slika z njenim avtogramom, etui za mobilni telefon, verižica z uro nekega znanega oblikovalca, trak za ključe... Hmm.... Aja pa sama sem ji poklonila verižico, na kateri je bila trzalica s sliko Bob Marleya, katerega ima sama zelo rada.
Kakšni pa so bili občutki, ko spoznaš pevko, katero preprosto obožuješ?
Veselje, adrenalin, bila sem v transu in vse se je odvilo prhitro... Ne znam opisati teh občutkov... Sama sem bila nad njo izredno presenečena, čisto je preprosta, sproščena, prijazna, pozitivna, nasmejana in prav takšna je tudi na odru. Po slikanju z njo sem jo prosila za uslugo in na predelu reber mi je napisala Never a failure, always a lesson, Rihanna (Nikoli neuspeh, vedno lekcija), kar je tudi eden izmed njenih tatujev in rek katerega sem takoj začutila. Res je super, preprosta in v živo še lepša.
No sedaj pa še malo, da te o sami tebi povprašam. Kje so začetki tvoje športne kariere?
Osnovna šola Tončke Čeč, krožek košarke. Pri osmih letih, samo takrat me je še poleg košarke zanimalo plavanje, gimnastika, karate, tenis in ples.
Kaj je bil tisti prelomni trenutek, da si se tako vneto začela ukvarjati s košarko?
Ko me je Marjan Knaus poklical iz Trboveljskega ŽKD Studia JING - JANG, da bi igrala za njih... Za njih sem igrala do 16. leta, ko je klub žal zmanjkalo finančnih sredstev za nadaljevanje, sem se odločila za Merkur iz Celja. Lahko se pohvalim, da smo s trbovlj-čankami dosegale vsa 1.mesta v mlajših kategorijah.
Ko je klub propadel in glede na rezultate, kako si nadaljevala svojo košarkaško kariero? (klub ni propadel, še vedno so igralke, vendar samo mlajše)
Takrat smo Nika Barič, Anja Klavžar in jaz šle v Merkur Celje, kjer smo bile državne in pokalne prvakinje ter bile vedno med prvimi ekipami v Jadranski ligi... pred odhodom v Celje sem bila za eno
leto posojena članicam in mladinkam ŽKD Ježica Ljubljana, s katerimi smo tudi dosegle 1. Mesto.
Kako pa to, da ne igraš več pri merkurju, glede na to kakšne briljante rezultate ste dosegale?
Ker sem imela poškodbo sprednje križne vezi in meniskusa, katero sem terjala na zadnji finalni tekmi proti Kranjski Gori. Ne morem pozabiti, to je bilo dva dni po mojem rojstnim dnevom, na koncu sezone 2009/2010. In tako nisem eno sezono igrala. Po okrevanju sem pa pristopila k Mariboru, da si ponovno naberem moči, samozavesti, popravim statistiko in ponovno začutim ljubezen do košarke...
Ali košarka terja tvoj davek zasebnega življenja?
Vsekakor... Ni časa za druženje s prijatelji, družino... Veliko mi je pa tudi dala... Veliko prijateljev po svetu, veliko sem prepotovala, imam lepe spomine... In ker je to ekipni šport, kjer ni prostora za individualizem, verjamem da me je košarka vzgojila v nesebičnega človeka.
Katere dejavnosti so ti še ljube poleg košarke, npr. ob prostem času?
Jih je veliko. Plesanje, druženje, glasba, druge športne aktivnosti... Zabava.
Kako bi opisala svoj delovni dan?
Imam dvakrat dnevno treninge. Zjutraj, potem imam čas za kakšno kavico, kosilo in zvečer zopet trening.
Kako obvladuješ ovire v življenju?
K sreči me sestra Nataša, razume v vsem. Lahko se z njo o vsem pogovarjam, zaupam. Mi stoji ob strani... Prav tako imam tudi ljubeč odnos s staršema, katerima sem izredno hvaležna za vsa odrekanja, ki so bila potrebna za rast moje kariere. Brez njih mi ne bi uspelo.
Lahko zaupaš načrte za prihodnost?Šola, študij?
V košarki se vidim, med rehabilitacijo po poškodbi sem opazila, da ne morem brez košarke. Včasih sta mi celo premalo dva treninga dnevno.
Končala sem gimnazijo v Celju. Želim se poskusiti v tujini, mogoče potem študij na daljavo ali v Ameriko na kolidž, kamor so me že klicali, vendar se zaradi poškodbe nisem mogla oditi. Odvisno kako bom odigrala zadnjo sezono.
Se kdaj med potovanjem na tekme počutiš osamljeno?
Ne, saj sem odprte narave, komunikativna in vedno sem imela srečo in dober odnos s soigralkami. Nika Barič, moja bivša soigralka, nanjo sem zmeraj gledala kot na svojo mlajšo sestrico. Pomagamo druga drugi, čeprav ona sedaj igra v Rusiji sva še vedno v kontaktu. Tvoja družina, prijatelji te spodbujajo na tvojih tekmah?
Ja zelo, najbolj družina, vsa družina obiskuje vse moje tekme. Prijatelji pa takrat, ko si najdejo čas.
Kdo je tvoj najboljši športnik?
James Lebron in Diana Taurasi.
Je šport zasvojenost?
Je najbolj zdrava zasvojenost. Moja najboljša prijateljica je vsekakor žoga.
Kako se počutiš po tekmi, po zmagi?
Včeraj smo dosegle zmago. Počutila sem se super, ampak vedno verjamem, da bi lahko dala še več od sebe Kako bi opisala pot do dobrih rezultatov?
Delo, motivacija, želja, vztrajnost, tveganje, pozitiva.
Brez česa nikoli ne greš na tekmo?
Brez glasbe. Včasih pa imam s seboj še kakšno čokoladico.
Imaš še kaj za sporočiti bralcem Zasavca?
Spremljajte tudi žensko košarko, poslušajte Rihanno.. smeh., in najvažnejše, imejte se radi.
Jesenske misli
Območno srečanje literatov seniorjev Zasavja na Izlakah Na Izlakah je pred dnevi potekalo 8. območno srečanje literatov seniorjev Zasavja z naslovom »JESENSKE MISLI« v organizaciji zagorske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Literarna dela je izbral prof. Aleš Leko Gulič in so natisnjena v brošuri »Jesenske misli«, skupaj z likovnimi deli z območne razstave zagorskih likovnih ustvarjalcev »Tekst v podobi«, o kateri smo v našem časopisu že pisali.
Kako spet zanetiti ogenj ustvarjalnosti, se sprašuje Aleš Gulič v predgovoru brošure. Treba se zazreti vase in poiskati nove motive in teme. Mogoče nove muze?
To se občasno sprašujejo tudi popotniki literarne karavane: Jolanda Kocjančič iz Litije, Manja Goleč z Dola pri Hrastniku, Marija Smolej iz Kresnic, Vida Sladič, Maks Marinčič, Vladimir Garantini in Andrej Režun iz Zagorja, Edvard Franc Gabrič, Justina Lazič in Vinko Krajnik iz Trbovelj, Drago Zavrašek iz
Čemšeniške iskrice
Je že tako, da se največ dogaja pri najmlajših in najstarejših. Prvi niso še niti dobro zakorakali v življenje, drugim pa je korak malo upočasnjen, a izkušen.
V Čemšeniku so v nedeljo 13. novembra v organizaciji RK Zagorje (KORK Čemšenik), kot to počno že vrsto let, pripravili majhno slovesnost za starostnike, ki so jo popestrili tudi učenci PŠ Čemšenik in Čemšeniški kvartet z Bojanom Kudrom.
KORK Čemšenik se bo najmlajšim pridružil 1. decembra na tradicionalnem Miklavževem sejmu. Sejem se bo pričel na podružnici ob 16.30, ko bodo učenci vse prisotne razveselili s kulturnim programom, kateremu bo sledilo druženje z bogato ponudbo ročno izdelanih voščilnic, ki so jih učenci izdelali skupaj s svojimi učiteljicami. Članice KORK pa bodo ponudile umetelno izdelane adventne venčke.
In veseli december se bo pričel!
StaR
Kisovca, Fani Povše s Spodnjega Loga in Janez Brvar z Izlak. Večer so popestrili zvonki glasovi okteta Valvasor iz Litije, nastopila je tudi recitatorka Tanja Bašelj, hkrati pa so odprli fotografsko razstavo »Zasavje« zagorskega foto društva GOGA.
StaR
Zasavski literati seniorji.
Starost in mladost skupaj.
Družinsko drevo Primoža Frajle
Izdelava rodovnika je za marsikoga izziv, zato si je dobro pridobiti vsaj osnovno znanje. Tako se je predavanja diplomiranega zgodovinarja Primoža Frajle, aktivnega člana Društva za družbene dejavnosti Naš Hrastnik, ki je bilo na sporedu 10. novembra v Knjižnici Antona Sovreta, udeležilo lepo število obiskovalcev.
Začel je s časom nastanka matičnih knjig, spreminjajočih se meja našega ozemlja, podal koristne informacije, kako začeti z izdelavo družinskega drevesa, katere urade in inštitucije je treba obiskati ter kako vse te podatke strniti v končno obliko. „Kljub temu da gremo z izdelavo rodovnika globoko v preteklost, z zbiranjem podatkov ostajamo v sedanjosti, kjer nam veliko pomaga tudi internet,“ je dejal Frajla.
Druženje so zaključili s pogostitvijo in s pogovori, do kam
sežejo naše korenine.
primoz.drdr@gmail.com
Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: arhiv knjižnice
Kaj se je ob tednu otroka in v mesecu oktobru dogajalo v Zagorju?
Letošnji oktober smo z aktivnostmi na DPM Zagorje in po osnovnih šolah v Zagorju skoraj v celoti posvetili temi tedna otroka »Pojdiva s knjigo v svet«.
V	celem mesecu se je zvrstilo precej dogodkov: literarni natečaj na temo »Umik v besede«, ure pravljic v šolskih knjižnicah, učenci so skupaj z učitelji obiskovali Knjižnico Zagorje.
Na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah sta potekala dva večja dogodka, in sicer: knjižni bazar in popoldanske aktivnosti na šoli, kjer so se udeleženci učili in zabavali ob uri pravljic, kitajskih besedah, robotiki, športu, ustvarjanju, biologiji. Ravno tako je na njihovi šoli potekal oktobrski košarkarski turnir.
Vrtec Zagorje je po svojih enotah za vse otroke Vrtca organiziral niz popoldanskih, družabnih dogodkov z naslovom »Pravljična jesen«. Knjižnica Zagorje je na Izlakah, v Kisovcu in Zagorju pripravila kreativne ustvarjalne delavnice z naslovom »Jesenska zgodba«.
V	dvorani KC Delavski dom Zagorje smo za vse prvošolčke zagorskih osnovnih šol pripravili že tradicionalni sprejem v šolsko skupnost. Otroke je nagovoril zagorski župan Matjaž Švagan, zaplesali so jim plesalci Plesne šole Urška, z lutkovno predstavo Hop v pravljico so nastopili učenci lutkovne skupine z OŠ NHR Hrastnik.
Zaradi slabega vremena smo bili primorani odpovedati zaključno prireditev na ploščadi pred tržnico. Namesto takrat vam imena zmagovalcev literarnega natečaja in članov zmagovalne ekipe košarkarjev sporočamo tule.
Zmagovalci literarnega natečaja:
OŠ IVANA KAVČIČA
Žana Grabnar, 3.a, Knjiga in miška
Jan Ocepek, 6.a, Povest o volku Robinzonu
Manja Ocepek, 9., Nebeška lira
Tina Ferme, 8.a, Ljubljanska Urška
OŠ IVANA SKVARČE:
Miha Konrad, 5.a, Jack Doosner in skrivnost mehiškega grobarja
Tjaša Konrad, 9.a, Razmišljanje o knjigah
OŠ TONETA OKROGARJA
Tijan Langus, 6. a, Branje kot nekoč
Žan Žujič, 9.c, Umik v besede
Zmagovalci košarkarskega turnirja na OŠ 1K Izlake:
Martin Kosin 8.a, Vasja Grošelj 7.a, Tadej Psarn 9.b, Miha Gošte 7.a, Tia Prašnikar 9.b, Sara Petek 9.b, Rok Vrtačnik 7.b, Nejc Arnež 8.b, Mark Ceglar 7.a.
Vsi zmagovalci prejmejo nagrade.
In kot lahko sami berete, je jesenski mesec več kot prekipeval od energije pisanja, branja, učenja in gibanja. Če niste bili z nami, ste zamudili veliko, v tolažbo lahko malo spominov obudimo s fotografijami.
Še najbolj pomembno je treba dodati. Veliko zahvalo seveda! Občini Zagorje, ker podpira delo DPM, OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah, njihovi neverjetni knjižničarki Romani Poglajen in kolektivu ter vodstvu šole, Vrtcu Zagorje, Knjižnici Zagorje ter OŠ Ivana Skvarče in OŠ Toneta Okrogarja in njunima
prijaznima knjižničarkama, ki sta poskrbeli za knjižno in bralno dogajanje na teh šolah. Vsem še enkrat najlepša hvala za podporo, strokovno pomoč in energijo, ki so jo vložili v delo in omenjene projekte.
Lepo vas pozdravlja DPM Zagorje
Novi odsek
V	Trbovljah je 16. 9. 2011 odprta prenovljena cesta in komunalna infrastruktura na Cesti Tončke Čeč (odsek Cestnik-Ahac).
Obnova kanalizacije
Z obnovo kanalizacije nadaljujejo na delu Keršičevega hriba, ki meji z Gabrskim. V oktobru so obnovili cevi, po katerih teče hudournik k regionalni cesti, položili cevi za fekalije in obnovili vodovodne cevi. Ob tem je treba pohvaliti vse, ki so povezani z izgradnjo, Občino, Komunalo in AGM Nemec s podizvajalci, ker so pokazali veliko stopnjo profesionalnosti in upoštevali ekonomska načela, kako z optimalnimi stroški naenkrat urediti celotno obnovo, da ne bodo potrebni še dodatni posegi. Kjer je bilo to mogoče, so dela zaključili, dokončanje vseh del pa načrtujejo v prihodnjem letu.
Krajani so z opravljenimi deli zelo zadovoljni, saj se je zmanjšala nevarnost poplav, ki so jih bili že nekajkrat deležni.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Po tej poti se je včasih valilo veliko vode in tudi blato. Zdaj upajo, da bo hudournik manj agresiven in da ne bo ogrožal domov.
Novi kombi z veeeeeeliko pentljo
Občina Zagorje je učence Osnovne šole dr. Slavka Gruma razveselila z novim kombijem za prevoz učencev.
Novi kombi s pomičnimi vrati in klimatizirano notranjostjo bo znatno olajšal prevoz učencev s posebnimi potrebami. Ključe novega vozila je ravnateljici Vanji Manfredo predal zagorski župan Matjaž Svagan. Učenci pa so se s simpatičnim kulturnim programom zahvalili vsem, ki zanje skrbijo.
Besedilo in slika: StaR
Novi kombi.
Pomen čebel za zdravje
Društvo hrbteničarjev Zasavje je v četrtek 10. novembra v prostorih Sineta pri Šparu organiziralo predavanje o pomenu čebel za naše zdravje. Predavala je Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Najprej je spregovorila o izredno pomembni vlogi čebel, ki jo opravljajo v naravi. Žal smo bili v letošnjem letu priča največjemu pomoru čebel, saj je bilo samo v Pomurju prizadetih več kot 2.500 čebeljih družin. Zniževanje številčnosti čebel pa lahko povzroči v naravi ekološko in gospodarsko katastrofo. Trenutno je pri nas 9000 čebelarjev in 150.000 čebeljih družin, zato imamo dobro priložnost, da uživamo le doma pridelani med. Spomnila je, katere vrste medu pridelujemo, kje vse ga lahko uporabljamo in kakšni so pozitivni učinki za zdravje odraslih in otrok. Posebej priporočljiv je v zimskem času, ker krepi imunski sistem, je vir energije, izboljšuje črevesno floro in presnovo, preprečuje slabokrvnost, pomirja ...
Obiskovalci so se na koncu posladkali z različnimi vrstami medu, pokusili cvetni prah in v pogovoru izmenjali svoje izkušnje.

Andreja Kandolf
Fanči Moljk Fotografija: B. S.
Razstava rejcev malih živali
Na šoli Alojza Hohkrauta je bila od 11. do vključno 13. novembra razstava, ki so jo pripravili rejci malih živali.
Na otvoritvi je otroke, povečini iz okoliških vrtcev, presenetil knapovski nagajivi škrat Perkmandeljc. Otrokom je pojasnil svojo vlogo v rudarskem vsakdanu, pa tudi nekaj hudomušnih o domačih živalih je povedal.
Na tri dni trajajoči razstavi je sodelovalo okrog 30 razstavljavcev iz različnih slovenskih krajev, največ jih je bilo z območja Zasavja. Svoje primerke so obiskovalcem pokazali tudi člani Kluba gojiteljev štajerske kokoši.
Na razstavi so bile z največ pasmami zastopane kokoši v spremstvu postavnih petelinov. Veliko je bilo tudi zajcev različnih pasem in velikosti. Zanimivi so bili posamezni pari gosi in rac. Bile pa so prisotne še druge zanimive živali, ki so s svojim postavljanjem otrokom, pa tudi odraslim, popestrile Martinov konec tedna.
Vse živali, ki so bile na ogled, so bile pasemske, ocenjevali pa: jih profesionalni ocenjevalci.
Najmlajši so si z zanimanjem ogledali razstavo.
Besedilo in slika: M. A. Š.
Literarni natečaj za mlade Orfej
Pošljite svojo pesem na temo Hrast.
Strokovna žirija bo izbrala najboljšo in avtorja nagradila s 400 EUR in objavo v literarni reviji Poetikon.
Sodelujejo lahko mladi, ki do 14. novembra 2011 niso dopolnili 28 let.
Skrajni rok za oddajo je 14. december 2011. Pesmi, največ tri, pošljite na elektronski naslov hrast@mch.si. V pošiljki navedite še svoje ime in priimek, naslov, datum rojstva in telefonsko številko.
Nagrajenca bomo razglasili 16. decembra ob 19.00 v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku, kjer bo poleg podelitve nagrade pester umetniški večer.
Organizator: Mladinski center Hrastnik
Manj svečk za manj grobov 2011 z rekordnimi številkami
Zbiranje prostovoljnih prispevkov na pokopališču v Zagorju ob Savi.
Ena največjih dobrodelnih akcij v Zasavju »Manj svečk za manj grobov« je potekala že tretje leto. Organizatorja akcije sta Nova generacija SLS Zagorje ob Savi ter Glasbeni klub Chaosstar. Pri izvedbi je sodelovalo dvanajst zagorskih društev, ter celotna zasavska kandidatna lista SLS Radovana Žerjava.
Sredstva, ki bi jih obiskovalci pokopališč sicer namenili prekomernemu okraševanju grobov, smo preusmerili v dobrodelne namene. To je glavna ideja akcije, ki je bila letošnje leto uspešna nad vsemi pričakovanji.
Z letošnjo akcijo smo mladi zbirali prostovoljne prispevke za nakup EKG aparata ter defibrilatorja za Dom starejših občanov Polde Eberl - Jamski Izlake. Prvega novembra, na dan spomina na mrtve, smo na šestih pokopališčih v občini Zagorje ob Savi zbrali 6.287,70 EUR. Akcijo so finančno podprle tudi Občina Zagorje ob Savi ter stranka Zagorje gre naprej. Celotni znesek zbranih sredstev se je tako povzpel na 8.449,30 EUR. S tem bomo dodatno omogočili še nakup kompleta antidekubitusnih blazin, ki preprečujejo preleža-nine pri ležečih stanovalcih doma.
Letos je bilo zbranih 23% več prostovoljnih prispevkov in donacij kot v lanskem letu, kar kaže na vse večjo odmevnost akcije. Razveseljivo je dejstvo, da vse več posameznikov prihaja na pokopališče celo brez sveč. Denar, ki bi ga sicer
porabili za svečke, v celoti namenijo v dobrodelne namene.
Predstavniki organizatorjev bomo v naslednjem tednu zbrana sredstva simbolično predali Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali pri tem velikem uspehu. Posebna zahvala pa je namenjena vsem darovalcem, ki so s svojim prispevki podprli naš slogan: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«
Besedilo in slika: Primož Jelševar koordinator akcije
Center dobrega počutja v bližini Dolanke
Na Dolu deluje od septembra 2011 Center dobrega počutja v prostorih nekdanjega Gremonta v neposredni bližini Dolanke oziroma Zasavskega gurmana. “Naš namen je bil, da tudi v Zasavju ponudimo različne storitve izkušenih terapevtov pod eno streho,“ je dejal Borut Slanšek, vodja centra.
Zaenkrat sodeluje s petimi terapevti, ki s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami uspešno pomagajo na področju bioenergote-rapije, radiestezije, nevtralizacije sevanj, bioterapije po metodi Zdenka Domančiča, izvajajo različne oblike masaž telesa in še vrsto drugih storitev.
V ponudbi imajo tudi več izdelkov iz domače lekarne in izdelke za nevtralizacijo sevanj za mobilne aparate, monitorje, televizorje itd.
Delovni čas so prilagodili potrebam uporabnikov, zato delajo vse dni v
tednu zjutraj in popoldne, vendar se je treba prej naročiti na 041 706 707. Imajo tudi različne popuste in darilne bone.
In kaj pravijo krajani Dola? „Končno smo dobili nekaj dobrega za naše zdravje, pa še voziti se nam ni treba nikamor..."
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Terapevti imajo dolgoletne izkušnje
Reportaža
Slovenci zganjali naj večji hrup v Granadi
Ne zgodi se vsak dan, da greš na randi s pol Evrope. V španski Granadi je bil 15. oktobra takšen vseevropski randi pohodnikov stare celine.
Čez Evropo poteka 12 pešpoti, ki povezujejo morja, hribe in doline, dežele in kraje. Skupno so dolge okoli 60.000 km ter povezujejo in združujejo Evropo in ljudi. Pohodništvo postaja ena največjih rekreativnih dejavnosti. Vse več ljudi najde v hoji sprostitev in odmik od ponorelega tempa življenja.
Čez Slovenijo potekata dve evropski pešpoti - E6 (od Radelj do Strunjana) in E7 (od Tolminskega do Hodoša), ki sta dolgi 1.000 km.
V Sloveniji skrbi za te poti Komisija za evropske pešpoti (KE-UPS), v kateri sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. Njen predsednik je Sevničan Jože Prah, predsednik odbora za poti pri vseevropski komisiji Evropske popotniške zveze (ERA) pa je Ptujčan Uroš Vidovič. Vse o evropskih pešpoteh si lahko preberete na spletni strani: http://eupoti.com.
Prvo srečanje evropohodnikov je bilo leta 2001 v Strassbo-urgu, drugo pa leta 2006 v Čeških Budejovicah. Letos je bil tretji evropohod organiziran v osrčju Andaluzije, v Granadi. Naslovna tema letošnjega srečanja je bila Pešpoti in voda. Voda kot element in vir življenja, voda, ki ne pozna meja, voda, ki je pomlad življenja, prometna pot in hkrati vir energije. To idejo smo evropski pohodniki nosili letošnje leto čez celo Evropo in jo ponesli vse do Andaluzije. Na pohodih smo simbolično zajemali vodo iz rek in ledenikov, vodnih zajetij, izvirov, jezer in morja ter podzemnih voda in jo zbirali v posebne lesene posode, ki so simbioza gozda in vode, oba pa sta medsebojno življenjsko povezana. Dne 1. oktobra smo pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka slovensko vodo na Geossu, v središču Slovenije, slavnostno pospremili na pot proti Španiji.
Prireditve Evropohod 2011 ali Eurorando 2011 v Granadi se je
udeležilo 3.000 pohodnikov iz vse Evrope, med njimi 51 iz Slovenije. Na večjem trgu Plaza del Mar v središču Granade je potekala glavna prireditev. Slovenske pohodnike je spremljal kurent Nikola s Ptuja, ki je bil v Granadi prava atrakcija. Slovenci smo bili s svojim kurentom, rumenimi majicami in čepicami ter plapolajočimi zastavami tisti dan zanesljivo najbolj prepoznavni udeleženci Evropohoda 2011!
Na odru so se zvrstili predstavniki 17 evropskih držav, Flamenco za evropohodnike. ki so prinesli vsak svojo
vodo. Našega Jožeta Praha je voditeljica z nasmeškom predstavila: »To pa je predstavnik Slovenije, od tistih tam, ki zganjajo največji hrup!« In kurent Nikola je še bolj zaružil z vsemi svojimi zvonci, slovenske zastave so že bolj zavihrale v zraku, 50 parov gojzarjev pa je divje topotalo in poskakovalo: »Kdor ne skače, ni Slovenc.«
Jože Prah in Uroš Vidovič sta slovesno odnesla lesen sodček s slovensko vodo v nekdanjo mavrsko palačo in tam vodo spraznila v že pripravljene amfore. Voda iz amfor se je zlila v levji vodnjak (Fuente de los Leones) na dvorišču v Alhambri. V tem vodnjaku, ki ga nosi 12 levov, ti pa simbolizirajo 12 evropskih pešpoti, so se vode vseh držav članic evropske popotniške zveze simbolično zlile in povezale v eno samo.
Pohodniki smo si lahko prelivanje voda v Alhambri ogledali na velikem ekranu sredi trga.
Po uradnem delu smo se pohodniki zbrali v povorki in udarili marš po Granadi. Spremljal nas je orkester z bobni, saksofoni, klarineti, trobentami, piščalkami, ki je dvignil na noge vse mesto. Vsi, mimo katerih se je vila povorka, so se pridružili plesu, petju in veselemu rajanju, ljudstvo je migalo in norelo, bilo je neverjetno vzdušje, prava evforija in nepopisno navdušenje, ki ni nikogar pustilo ravnodušnega, hladnega in mirujočega. Staro in mlado je valovilo in prepevalo v istem ritmu. Ob napevu »Tukaj v Granadi je zbrana vsa Evropa« so se zadrgnila grla od ganjenosti in oči so se napolnile s solzami. Ozračje je drhtelo od občutkov povezanosti evropohodnikov z vso Evropo in žuborelo od babilonščine jezikov vseh evropskih narodov.
Slovenski evropohodniki smo še nekaj naslednjih dni preživeli ob sončni obali Costa del Sol, odkrivali skrivnosti Andaluzije in planinarili po tamkajšnjih hribih. Lepo je bilo. Evropske pešpoti povezujejo kraje in ljudi. Le stopajte po njih, telo in duša vam bosta hvaležna.
Besedilo in fotografije: Staša Lepej Bašelj
Atrakcija na shodu- slovenski kurent.

Bolj ali manj skriti kotički Zasavja
Nekoč je bila Sveta gora. Potem so prišli drugi časi in je postala Zasavska gora. Danes pa jo poznamo kot Zasavsko Sveto goro.
Zasavska Sveta gora, eden najbolj obiskanih vrhov v Zasavju, je kakih 5 km dolg greben med Vačami in Izlakami ali pa med Litijo in Zagorjem. Ima več vrhov, najvišji leži na skrajnem vzhodu in na njem stoji cerkev Marijinega rojstva s pripadajočimi objekti. Le nekaj 100 metrov stran se nahaja planinski dom, ki je dostopen tudi z avtom.
Kdaj je tam najlepše? Poleti, ko v dolini pritisne vročina, ali pozimi, ko belo okrasje doda svoj čar? Vedno je lepo. Z najvišjega vrha je čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe ter bližnje hribe in doline.
Na tej dobri razgledni točki je bila že prazgodovinska naselbina. Pred drugo svetovno vojno so tu odkrili staro gradišče in grobove. Odkopani staroslovenski grobovi pričajo o zgodnji slovenski naselitvi. Prav verjetno je, da so staro pogansko svetišče, ki je stalo tu, spremenili v prvo krščansko cerkev in jo posvetili Mariji. Njej posvečena cerkev se na Sveti gori ("Heiliger Perg") prvič omenja v pisni obliki leta 1250, kasneje pa še v letih 1472 in 1526.
Kot domnevajo poznavalci, je bila prva cerkev še romanska, druga pa gotska. Od te je ostal prezbiterij, ki so mu v letu 1753 prizidali baročno ladjo. Posebnost Svete gore je dobro ohranjeno taborsko obzidje, ki naredi na obiskovalca, ko se pripelje do njega, zares mogočen vtis. Samostojno stoječ zvonik je prvotno služil za obrambni stolp. V njem so še danes vidne strelne line. J. V. Valvasor je takole opisal čudež na Sveti gori: "Ob Marijinih praznikih so velika romanja na Sveto goro. Ta cerkev, podružnica župnije Vače, je zelo slavna zaradi čudežev. Pred tridesetimi leti je neka žena oslepela. Več let je bila popolnoma slepa. Zaobljubila se je in v spremstvu treh duhovnikov obiskala cerkev. Po opravljeni pobožnosti je šla po golih kolenih trikrat okrog oltarja. Ko je prišla tretjič za oltar, je začutila, da je potegnil močan veter in ji odnesel pajčolan z glave. Ustrašila se je in zavpila. V tistem trenutku je zopet videla. To se je v resnici tako zgodilo, kar more izpričati mnogo ljudi. Tudi jaz sam sem z njo večkrat govoril, ker je bil njen mož Hans Pein pri nas v službi na Mediji."
Na Goro lahko pridete peš ali z avtom. Pešačenje ni zahtevno, primerno je tudi za družine. Lahko izberete nekoliko težjo pot skozi gozd ali lažji pohod po asfaltni cesti. Krenete lahko iz Mošenika ob Savi, Kisovca, Vidrge ...
Po virih: StaR, fotografije StaR
Bolj ali manj skriti kotički Zasavja Zasavska Sveta gora
Le o čemu razmišlja?
Čudovit razgled na Kamniško- Savinjske Alpe.
Vedno dobro obiskana.
Cerkev z mogočnim obzidjem.
Kulturna
KINO HRASTNIK
17.11.	TA NORA LJUBEZEN - romantična komedija 18.00
18.11.	LAHKO NOČ, GOSPODIČNA - melodrama 17.00
TA NORA LJUBEZEN - romantična komedija 19.00
19.11.	LAHKO NOČ, GOSPODIČNA - melodrama
20.11.	TA NORA LJUBEZEN - romantična komedija 17.00 LAHKO NOČ, GOSPODIČNA - melodrama 19.00
21.,	22.11. ni kino predstav
23.11.	JOHNY ENGLISH 2 - komedija 19.00
24.11.	JOHNY ENGLISH 2 - komedija 18.00
25.11.	ZELENA SVETILKA-zf akcija 17.00 in 19.00 26. 11. ZELENA SVETILKA - zf akcija 17.0
JOHNY ENGLISH 2 - komedija 19.00
27.11.	ZELENA SVETILKA - zf akcija 17.00 JOHNY ENGLISH 2 - komedija 19.00
28.,	29. 11. ni kino predstav
30.11.	MORILSKA ELITA - akcijski triler 19. 00
Ekskluzivno!
Steklarna Hrastnik je pridobila osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Podelitev bo v nedeljo, 11. decembra 2011, v Cankarjevem domu. Čestitamo podjetju, ki se zaveda pomena svojih sodelavcev
DOL PRI HRASTNIKU
18.11.	2011 ob 18.00 v kinodvorani na Dolu pri Hrastniku letni koncert ŽPZ KUD Svoboda Dol pri Hrastniku »S pesmijo v sanjsko deželo«
Kulturno rekreacijski center organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo potekal v mali športni dvorani na Dolu. v petek, 18.11.2011, od 16. do 19. ure, v soboto, 19.11.2011, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v nedeljo, 20.11.2011, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Dodatne informacije: 03/56 42 372 ali krchrastnik@siol.net
5.	decembra, ob 17. uri pričakovanje svetega moža na Dolu - Miklavža, ob cerkvi sv. Jakoba. Sledi pohod z baklami do Gurmana.
RADEČE
DECEMBER
1.12.	ob 18.00 Prižig lučk na smreki, park v Radečah
1.12.	ob 19.00 tradicionalna prireditev Oranžna no, Športna dvorana Radeče
3.12.	ob 19.00 Miklavžev koncert z Aljo Breznikar in New Swing Guartetom, Cerkev Sv. Miklavža na Močilnem
3.12.	DP V SPEED BADMINTONU, Športna dvorana Radeče
9.12.	ob 18.00 Razstava ročnih del, Knjižnica Radeče
10.12.	ob 18.00/Tradicionalni klavirski koncert, Dom kulture Radeče
17.12.	ob 17.00 obisk dedka Mraza, Prosvetni dom Vrhovo
TRBOVLJE
2.	12. ob 16. uri Miklavžev sejem, pred Gimnazijo Trbovlje. Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje.
KNJIŽNICA TRBOVLJE
18.11. 2011 ob 17.00 DAN ODPRTIH VRAT 17. uri
29. 11. 2011, OB 18.30, BUKLŽUR, čitalnica knjižnice, gost
Primož Suhodolčan.
RAČUNALNIŠKE URICE ZA ODRASLE
Vsak TOREK od 7.30 do 8.30 ure -začetni tečaj v e- čitalnici. Vsako SREDO od 7.30 do 8.30 ure -nadaljevalni tečaj v e-či-talnici.
Vsak ČETRTEK od 10.00 do 11.00 ure v Dom svobode za me-
šano skupino.
Miklavževanje v Zagorju bo letos v ponedeljek, 5.12. Od 18.00 do 18.30, bo kot vsako leto Miklavžev sprevod potekal po Cesti zmage, do ploščadi pred VVeinbergovo hišo. Od 18.00 dalje do prihoda in pozdrava Miklavža in župana, bo na ploščadi kulturni program, ki se bo nadaljeval dojsredvidoma 20. ure.
CEMSENIK
1.12.	ob 16.30 Milavžev sejem v Podružnični šoli Ivana Skvarče Čemšenik.
KNJIŽNICA ZAGORJE
23.11. 2010 od 16.30. - 18.30, Kuharska delavnica, »Priprava novoletnega peciva«, v kuhinji Srednje šole Zagorje, prijave do 21.11., 041 699 412
NLB Poslovalnica Trbovlje, Trg revolucije 25c, 1420 Trbovlje Enka teden, 21.11.2011 - 25.11.2011 Predstavitev poslovnih partnerjev Enka Enkratne in sheme ugodnosti Enka kartic.
VOLITVE
Star pregovor ta nam pravi: ko se kupleraj pokvari, stavba naj ostane ista, naj se menjajo dekleta.
A politika je tista, ki s pregovori pometa.
Spet pred nami so volitve, iste face, zadolžitve.
Vsi programi so enaki!
Vsi bi manjšali upravo, mi volivci pa bedaki volimo naj stranko pravo.
Vsi bili so že na vladi in že siti smo pomladi, rdeči, črni in ta beli brez vesti so si jemali, vsi so priliko imeli, da bi iz krize nas pobrali.
Zdaj pa pamet nam solijo s predvolilno to norijo.
Tisti, ki so b'li bedaki in peljali nas v krizo, zdaj največji strokovnjaki sedajo za isto mizo.
Moja misel pa je taka: te volitve so napaka!
Če že manjšate upravo, naj se parlament ukine!
Vsi volivci za zabavo rajši imeli bi koline!
Star-ko
Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujete in ,bi si morda želeli nekaj več izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih.
Špegu za
Nando Guček
Nanda je redna obiskovalka kulturnih prireditev, tudi tistih, ki jih pripravijo Literarni prijatelji pri DUT.
Rojstvo je nenapisana knjiga, ki jo posameznik piše vsak trenutek, vse dokler ne zmanjka črnila za vedno. Rojenice položijo v zibko dobro in slabo. Kar je komu dano, to lahko izkoristi, da živi za svojo dušo. Čeri in trnje povzročajo tudi kakšno bol, ki jo je treba pozabiti. Vsakdo pušča za seboj sledi in nedvomno jih bo za Nando Guček ostalo veliko. Skoraj petdeset let dela z mladinskim gledališčem Svoboda, prepevanja pri Veselih rudarjih, v različnih pevskih zborih, vodenje pevskih zborov, pisanje pesmi ... To je le nekaj, kar je počela mimogrede. Njena družina ji je stala ob strani, jo spodbujala. Zagorjanka, ki je postala Trboveljčanka, ostaja zvesta Zasavju, gledališču, pevskim zborom, a je nadvse vesela, ko ji omeniš vnučka, ki ga ima rada in se druži z njim. Svoje življenje živi polno, se sprošča na vrtičku, ki ga ima že povsem pripravljenega na zimski počitek in pomladansko setev.
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Ognja. Ognja, ki je požiral dom in brutalno uničil naše toplo ognjišče. Ognja, ki je upepelil družine z domovi vred, v
Orehovici. Ognja, ki je gorel na gričku ob razposajenih zvokih harmonike in petju o svobodi.
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
Ob učiteljih sem doživljala marsikaj dobrega in lepega. Po osvoboditvi me je na partizanskem mitingu, proslavi pod kozolcem v čast osvoboditvi, vzela v naročje učiteljica. Pred »odrom« so se drenjali drugi otroci, sama pa sem srečna sedela v naročju učiteljice. Kako prijazno! Nikoli ne bom pozabila našega razrednika na učiteljišču, ki nam je bil kot oče, a strog profesor. Meni, ki sem bila ena majhna sirota, večkrat bolna kot zdrava, je podaril zimski plašč in uredil, da sem dve leti, v četrtem in petem letniku, imela brezplačno kosilo in večerjo v priznanem gostišču.
Kot nekdanja učiteljica in ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja nosim globoko v srcu celoten učiteljski kolektiv, s katerim sem živela kar trideset let. Bili smo ustvarjalni, zagnani, dobri in veseli učitelji, radi so nas imeli tudi starši. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Po »partizanskem« šolanju na Izlakah, Mlinšah, Vačah in na nižji gimnaziji v Trbovljah sem se vpisala na učiteljišče v Celju. Zdaj se vedno bolj zavedam, da je bila to šola, ki me je temeljito pripravila na delo razrednega učitelja. Poleg bogatega strokovnega in pedagoškega znanja so nam omogočili tudi prve korake v glasbeno dejavnost. Učila sem se igrati violino in klavir. Nekaj prostovoljcev se nas je usposobilo za dirigiranje. Prvi javni nastop mladih zborovodij smo pripravili v Narodnem domu. Z razrednim pevskim zborom smo nastopili na celjskem radiu. Uvajali so nas v režijo in pripravljanje proslav. Na koncu smo pripravili pravo gledališko predstavo Direndaj, kjer smo združili igranje na instrumente, petje, igro in folklorne plese. Naučili smo se vodenja predstave in napovedovanja, saj se je tudi tega potrebno naučiti.
Ob zaposlitvi sem obiskovala gledališko šolo v Zagorju, zborovske seminarje v Ljubljani, Celju in Velenju, lutkovne seminarje.
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Na Cankarjevi šoli sem doživela največje razočaranje, a o tem ne bi govorila. Mladinsko gledališče mi je ob praznovanju sedemdesetega rojstnega dne
Že dolgo je tega...
Spegu
Nanda s svojo družino, ko so bili še vsi srečni.
pripravilo največje presenečenje. Katarina Pajer me je pri vhodu pričakala vsa zaskrbljena, da ni še nikogar na vajo. V garderobo sva šli sami. Da bi me potolažila, mi je predlagala, da sami pripraviva oder, saj bodo morda drugi zamudili. Odgrnila je glavni zastor, za njim me je v tišini čakalo več kot trideset članov. Zapeli so mi, podarili zlato verižico z logotipom našega gledališča in ogromno torto, kjer je bil tudi naš logotip. To še ni bilo vse. Iz avle doma se je zaslišalo petje. Šla sem pogledat. Novo presenečenje - pevci mešanega pevskega zbora Svobode. V Svobodi se imamo radi. Kdo ne bi bil srečen in jih ne bi imel rad?
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot?
Boljše in lepše ne bi mogla izbrati. Težko življenje te utrdi, obogati in osrečuje.
Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
Naš oče je daleč pod Sveto goro zažvižgal, ko je nosil blago, potrebno za našo trgovino in gostilno, da smo mu prišli pomagat. Ta žvižg smo podedovali po njem in z njim me je poklical pod oknom bolnišnice Topolšica, ko sta me obiskala sestra Anica in njen Lojzko. Nisem mogla verjeti, od sreče se mi je skoraj zameglila pamet. Podobno nepozabno doživetje tam je bil obisk sošolk in sošolcev tretjega letnika učiteljišča, skupaj z razrednikom. Ker je bil čas počitka, sem jih lahko objela šele po dolgih petnajstih minutah.
Kako bi opisali svoj vsakdanjik?
Po dveh letih, ko me je zjutraj prebujala budilka, da sem šla varovat svojega zlatega vnučka, še vedno vstanem ob pol šestih. Telovadim, zajtrkujem, prezračim moj domek, se uredim in pospravim, nato sedem v svojo »pisarno«, da se pripravim za vaje pevskega zbora ali gledališča. Grem na vrt, kjer postorim potrebno, naberem pridelke za domov. Ko je treba, grem po nakupih, skuham kosilo zase ali za moje. Rada berem, rešujem križanke. Za obiske mi največkrat zmanjka časa.
Kam se odpravite, ko si želite sprostitve?
V naravo ali na naše pokopališče, ki je kot park. Tam obiščem mamiko, moža Vilija, Marijo ... V mislih se z njimi pogovarjam.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Rada spoznavam svet. To mi je omogo-
5 sinovoma Vilijem in Andrejem.
čilo kulturniško delovanje. Z Veselimi rudarji, s katerimi sem prepevala, sem spoznala raznolikost Slovenije. Prepevali smo v Italiji, na Koroškem, v Nemčiji pri zdomcih. Svet se mi je odprl ob pevskih turnejah z Učiteljskim pevskim zborom Slovenije. Z njimi sem prepotovala in spoznavala skoraj vso Evropo, prepevali smo tudi rojakom v Kanadi in ZDA.
Z ženskim pevskim zborom pri DUT se vsako leto odpravimo na poučni izlet in kopanje v toplice. Tudi z mladinskim gledališčem Svoboda imamo priprave na novo sezono ob morju.
Zdaj potujem s prstom po zemljevidu in imam daljša potovanja ob branju knjige Vladimirja Janežiča Ta nori svet. Tako spoznavam eksotične dežele, ljudstva in njihove običaje, leže na kavču.
Kje se srečujete s kulturo?
Kulturno živim. Pojem in režiram. Obiskujem vse kulturne prireditve. Škoda, da se včasih prekrivajo in se moram odločiti, katero naj izberem.
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Vse rada delam, zdaj še rada likam, ko sedim in obenem gledam televizijski program. Včasih mi je bilo likanje najbolj zoprno.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ne bi zdržala. Moram živeti tu, z ljudmi, ki jih imam rada.
Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati, ali ga raje zatajite? Ponosna sem, saj smo Zasavčani kleni revolucionarji, zato rada živim v tem okolju.
Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Ni prijetno, ko prijatelji odhajajo. Imam jih še nekaj, a pravih, iskrenih prijateljev je vedno malo.
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
Ljubi polno življenje, ne vdajaj se brezdelju in melanholiji. Bodi dober in predvsem iskren. Hinavščina in dvoličnost sta strup.
Špegu nastavila: ^Irena Vozelj, slike: arhiv Nande Gučet^in I. V.
S? TRBOVLJE
S	V
KO PESEM SPREGOVORI
Drage bralke, cenjeni bralci! November je s praznikom spomina na ljudi, ki so bili nekoč z nami, a so že prešli v dimenzijo onkraj, kot nalašč za razmišljanje o minljivosti. To še ne pomeni tudi zapadanja v žalost in razmišljanje, da je vse zaman, ampak ravno obratno. Vsak hip, ki postane preteklost, nas približa končni postaji nam znanega bivanja, zato bi nas morala minljivost spodbuditi, da izkoristimo čas, ki nam je na voljo. Nihče ne ve ne dneva ne ure, ko se mu bo izteklo življenje, zato je pametno čim bolj polno izkoristiti podarjeno. To dosežemo tako, da ne prepuščamo naključju nobenega našega početja. Kdor se zvesto drži tega življenjskega vodila, živi mirno in zadovoljno. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
LE POPOTNIK SEM	ZBOGOM	MAR VEŠ?
Popotnik sem, ki potuje skozi čas, le nekaj desetletij kratkih bom tu na zemlji bival jaz.
Pa se obnašam včasih, kot da večno bom živel, pozabljam, da minljiv sem, le prah sem, nič, pepel.
Ko mene davno več ne bo, bo tukaj nekdo drug živel, se v zlata sončna jutra zbujal, zvečer k počitku šel.
Bo cenil to lepoto, zemljo ljubit' znal, bo še spomladi rezal brazde, seme posejal in na jesen hvaležen sad pobral?
Morda takrat bo vse drugače, preraslo njive plodne trnje bo, plevel, bo čez dolino to zeleno mojo med drevjem le še veter pel.
Francka Šmid
Enkrat me ubijaš, drugič oživljaš.
Kaj bi rad dosegel?
Enkrat te ljubim, drugič sovražim.
Kaj bi torej rad dosegel?
Ob tvojih besedah se milo mi več ne stori, in če praviš, da čas rane zaceli, naj to se že čim prej zgodi.
Zame življenja že zdavnaj več ni, saj s svojimi dejanji si uničil ga ti.
Zaslužiš si vse več kot le moj prezir, zaman se zdaj trudiš omiliti najin prepir.
In če še upaš, da razkrito ne bo tvoje ime, pripravi se, kajti kmalu boš izgubil vse.
Zatorej, dragi moj, ne kliči me več, ker ljubezen odšla je preč.
Ne piši več pomilovanja vrednih sporočil,
saj zaudarjajo po izpuhu iztrošenih vozil.
In če skušal boš name pozabiti, bom poskrbela, da se to ne bo moglo zgoditi.
Na svidenje spet v devetem krogu pekla, kjer se bova ponovno srečala.
Mar veš, kako mi je težko? Pozabiti, da te ljubim, in oditi stran. Najtežje mi je to, saj moje prošnje so zaman.
In najtežja stvar je oditi od tebe stran, začeti sama vsak nov dan in slišati tvoj glas, gledati tvoj obraz.
Mar veš, kako me to boli? Ko srce mi znova in znova krvavi, ko vse po tebi kriči, ko mi srce hrepeni.
In najtežja stvar je oditi od tebe stran, začeti sama vsak nov dan in slišati tvoj glas, gledati tvoj obraz.
A telo poslavlja se, saj se mi podira vse, želim si tebe le, mar veš, kako mi brez tebe je?
Najtežje je oditi od tebe, slišati tvoj glas, gledati tvoj obraz.
Mar veš, kako mi je težko? Ljubiti te skrivaj ...
Sara Bavdek
Vesna Malgaj
Otroški kotiček
Snežno drevo
-46
Mali medvedek se je zbudil in svet je bil bel. Vse je bilo neskončno in tiho. "Kam so šle pa vse barve?" je milo zajokal, kajti še nikoli ni videl tako belega in tako zimskega sveta.
Njegovo milo jokanje pa so slišale vse gozdne živali, ki so prihajale z majhnimi darilci, da bi ga potolažile.
"Za sneženo drevo so," je rekel ris. "Tako se bomo spominjali toplega žarenja jeseni in ognjenega sončnega zahoda na večernem nebu."
Nato je priskakljala veverica in k njegovim nogam nežno položila vejico bodike. Njene jagode so kot kapljice rdeče barve pordečile sneg.
"Spominjale nas bodo na cvetje in sadeže iz gozdov in polj," je rekla veverica. Priletela je še šoja, ki je v kljunčku stiskala nekaj svojih peres.
"Moja peresa so modra kot poletno nebo in žuboreča voda rek," je rekla šoja.
te
Iz ledenega gozda je nagajivo pritekla kuna, ki je medvedkovi zbirki dodala dlačice svojega žametnega kožuščka. "Moje dlačice so rjave kot zemlja, ki zdaj počiva pod snežno odejo," je rekla kuna.
Skozi debeli sneg je počasi pricapljal zajček in pred začudenega medvedka položil zelene poganjke.
"Moje darilo naj nas spomni na zeleno pomlad, na novo življenje po zimskem spanju," je rekel zajček. Prikorakala je srnica in na hrbtu prinesla kupček kamenčkov.
"Barva kamenčkov je večna kot barva gora in nevihtnih oblakov, ki se valijo po nebu," je rekla srnica.
Majhen vrabček, obložen s storži, se je spustil na bližnjo vejo.
"Prinesel sem, kar sem mogel. Tako ne bomo pozabili
žita, ki vse poletje zori na polju za gozdom," je zaščebetal vrabček.
Polarna lisica je prinesla ledene sveče, ki so se v srebrni zimski svetlobi bleščale kot velike dežne kaplje v soncu.
Polarna lisica se je nenadoma domislila in vzkliknila: "Okrasimo snežno drevo! Ti, mali medvedek, pa boš pazil nanj! Tvoj temni kožušček nas bo spominjal na skrivnostno temino noči!"
Ko so okrasili snežno drevo, se jim je zadnji približal severni jelenček. Na verižici okoli njegovega vratu se je bleščala zlata zvezda, ki mu jo je nekoč podarila Luna.
j. Severni jelenček je uka-"~r y zal: "Obesite zlato zvezdo na vrh snežnega drevesa! Njena svetloba bo dosegla J * vsa bitja sveta. Naj se zberejo in poveselijo, naj se v tem čarobnem času poklonijo naravi, miru in prijateljstvu!"
In od takrat naprej, vsako leto ob istem času, vsa živa bitja širom sveta tako tudi naredijo.
Miklavž in parkelj
Miklavž se je odpravil obiskat revnega dečka, ki je bil hudo bolan in tudi lačen. Miklavž si je zanj naložil vrečo jabolk, in ker je zunaj zelo močno snežilo, je vzel konja in si opasal meč, namesto da bi vzel palico. Medtem ko sta s konjem dirjala skozi temno noč, se je ta v hipu ustavil. Miklavž je v roki držal vrečo in ni mogel dobro videti, kaj ga je zaustavilo. Tako je vzel meč in z njim zamahnil proti črni pošasti, ki se je pojavila. Nekaj je zacvililo in nato je konj zdirjal dalje.
Deček je bil zelo vesel darila in Miklavža, ki ga je tolažil ob postelji. Nenadoma je nekdo začel javkati: »Miklavž, krempelj nazaj!« Bil je parkelj, ki je iskal svoj krempelj, katerega je našel dobri mož v svoji nožnici. Ko ga je vrnil parkeljnu, se mu je ta zahvalil in mu rekel, da se sedaj lahko vrne nazaj k nemarnim, Miklavž pa k dobrim, bolnim, ubogim in pridnim. Od takrat naprej torej za Miklavžem hodijo par-keljni.
Pozdravljeni
otroci!
Bliža se najbolj veseli mesec v letu. Mesec dobrih mož, daril in zabav. Ko se boste utrudili od vseh veselih dogodkov in neštetih daril, nam napišite pisemce, pošljite risbico, pesmico, ki ste jo spesnili, ali pa spis, ki ga je vaša učiteljica pohvalila. Naš naslov: Zasavc, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje, s pripisom: za Otroški kotiček. Veselimo se vaših prispevkov!
ROKOMET
Rokometašice ŽRK Steklar Hrastnik po 45 letih
Lep primer, kako šport združuje, so hrastniške rokometašice, ki so se v petek 29. oktobra po 45 letih srečale v Zasavskem gurmanu na Dolu. Spomini živahnih veterank so kar deževali. S hvaležnostjo so se spomnile pravnika Viktorja Sušina, ki jim je bil v veliko pomoč, kasneje Martina Mlinarja in trenerjev: Borisa Kralja, Slavka Gornika, Janka Dornika - Donde, Iva Je-kuša, Janeza Kotnika in Braneta Mravljaka. Na srečanju je bil tudi njihov tehnični vodja Janko Strgaršek, ki je z Jožetom Premcem skrbel še za športno poročanje. Prišla je tudi njegova žena Metka, blagajničarka.
„Začele smo z igranjem na steklarskih jugoslovanskih igrah v Skopju leta 1966,“ je povedala Slavi Dornik. Petkrat so postale slovenske mladinske prvakinje, dvakrat pa so bile druge. Tri njihove igralke so igrale tudi v jugoslovanski državni reprezentanci. Spominjale so se gostovanj v Avstriji in priprav na Hrvaškem v Koprivnici, v steklarskem domu na Bohinju, v Kopru, Izoli in Gorah. Kondicijo so si nabirale tudi z nogometom, ki so ga igrale z moško ekipo, in tekom ob Savi do Zidanega Mosta. Na tekmovanja so največ hodile z vlakom. „Bile smo tudi šerf,“ je povedala Marija Čop, znana podjetnica s Podkuma, ki je bila nekaj let vratarka. „Če so nas nasprotnice med tekmo, smo jih v garderobi potem nabutale!“ In seveda dobile kazenske točke.
Športno kariero so zaključile kot veteranke in igrale z ekipami iz Trbovelj in Zagorja, na kar imajo prav tako lepe spomine.
Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: F. M. in arhiv S. D.
Na levi najboljša rokometašica Nena, na desni sestra Slavica.
Rokometašice 1973.
Okrnjena skupina pri Gurmanu po 45 letih.
Dan športa na STPŠ
V okviru prireditev ob 50. letnici STŠP so se sedanji in nekdanji dijaki 20. oktobra popoldan v šolski telovadnici pomerili na nogometni in košarkarski tekmi. Izkušenost starejših je botrovala zmagama v obeh športih.
Publika različnih generacij dijakov in staršev, skupaj s profesorji, je igralce spodbujala in uživala ob prikazani borbeni igri. Vsi so bili enotnega mnenja, da bi tudi v prihodnje organizirali podobne tekme.
Po viru: Irena Vozelj, slika: arhiv STPŠ
Košarkarska tekma med bivšimi in sedanjimi dijaki STPŠ je navdušila obe ekipi, obiskovalci tekme si želijo, da se podobno tekmovanje še ponovi.
PON DO KWAN
Šport
28. Slovenian open
Več kot 450 borcev v Zagorju
d	[n
V organizaciji Pon do kwan kluba Zagorje je v soboto 5. novembra v zagorski športni dvorani potekal mednarodni turnir v šemi in light kontaktu, glasbenih formah ter kategoriji Grand Champion. Pred polno dvorano se je predstavilo več kot 450 tekmovalcev iz 62 klubov. Klub je s tekmovanjem obeležil 30 let delovanja.
q_______________________________________________________________r*i
Naslov Grand Champion je osvojil Laszlo Gombos, drugi je bil Krisztian Jaroszkiewicz, tretji pa Zsolt Moradi. Vsi trije prihajajo iz madžarskega kluba Kiraly. Domači pondokvanisti so osvojili več medalj, po dvakrat je drugo mesto osvojil Harun Hodžič, in sicer v kategoriji kadetov pod 37 in pod 42 kilogrami. Dve tretji mesti je osvojil Miha Drnovšek, eno med kadeti pod 52 in eno med kadeti pod 57 kilogrami. Drugo mesto v kategoriji kadetinj do 50 kg je pripadlo Evi Bartelme, tretje Melindi Ramadani v kategoriji do 55 kg. Med kadetinjami do 60 kg je Brigita Perak osvojila 2. mesto. V isti kategoriji je bila tretja Tjaša Kovačič, ki je osvojila še eno tretje mesto, in sicer v kategoriji kadetinj nad 60 kg. V tej kategoriji je drugo mesto osvojila Tjaša Vozel. Med zagorskimi člani je drugo mesto v kategoriji do 74 kg osvojil Nejc Taškar. Zagorjani so osvojili tudi dve tretji mesti; v kategoriji do 89 kg sta si tretje mesto razdelila Tomaž Groboljšek in Peter Kastelic. Tudi članice so slavile; v kategoriji do 60 kg je Tina Koder osvojila tretje mesto. Več sreče je imela v kategoriji do 65 kg, kjer je bila prva. Zagorjani so slavili tudi v glasbenih formah - med kadeti Miha Drnovšek, med kadetinjami so Zagorjanke osvojile vsa prva tri mesta. Najboljša je bila Eva Bartelme, takoj za njo Tina Baloh, tretja pa Tjaša Vozel. Med članicami je v glasbenih formah prvo mesto pripadlo Tini Koder, medtem ko je bila Melinda Ramadani druga.
Turnirja v Zagorju so se udeležili tudi borci Pon do kwan kluba Izlake. Samanta Abdič je v svoji kategoriji osvojila 3. mesto. Aleks Maselj je v prvi borbi brez težav premagal svojega nasprotnika s kar enajstimi točkami razlike. V borbi za medaljo je brez težav ugnal tudi naslednjega borca, v polfinalu pa klonil proti Veresu iz Kiraly teama in osvojil 3. mesto. V kategoriji do 60 kg so nastopile Sara Smrekar, Ana Marija Maselj in Klara Ferme. Sara je v prvi borbi brez težav zmagala, v borbi za medaljo pa je v boju za zlato točko izgubila proti Pera-kovi iz Zagorja. Miloš Rozman je najprej premagal Avstrijca, medtem ko je v drugem krogu z nekaj sreče zmagal domačin. Tilen Zajc je v prvih dveh krogih brez težav premagal nasprotnika. V polfinalnih dvobojih je z majhno razliko izgubil proti staremu znancu Benku iz Nove Gorice, tako da je osvojil končno 3. mesto. Maja Vetršek je kot za šalo premagala vse svoje nasprotnice in se veselila 1. mesta. Zajc in Urbanija sta tekmovala tudi v absolutni kategoriji, kjer je Urbanija izgubil
že v prvi borbi; Zajc je premagal dva borca, a nato moral priznati poraz kasnejšemu zmagovalcu.
Izjave po tekmi:
Igor Kalšek, vodja trenerjev PDK Zagorje: Turnir prirejamo 28. leto zapored. Letos imamo rekordno število tekmovalcev, več kot 450. Udeležilo se ga je več kot 60 klubov iz osmih držav. Mislim, da je organizacijsko to eden najmočnejših turnirjev. To je ekipno delo, kolegi so turnir pripravljali kar nekaj mesecev. Brez Alojza Miklavčiča, Antona Beje, Primoža Bračiča, članov upravnega odbora in še nekaterih tekmovalcev, ki so danes med osebjem, nam turnirja ne bi uspelo prirediti. Menim, da je turnir dosegel svoj namen - promoviranje tega športa.
Vladimir Sitar, predsednik Kickboxing zveze Slovenije: Kakovost in število tekmovalcev na turnirju je na zelo visokem nivoju. To je posebno darilo klubu Pon do kwan Zagorje ob 30-letnici. Kickboxing zveza Slovenije je vesela, da je soorga-nizatorica tega turnirja.
Tina Koder, PDK Zagorje: Prva kategorija je bila malo slabša. Prvo borbo sem sicer v kategoriji do 60 kg zmagala, pri drugi pa se mi zdi, da so me sodniki malo naokoli prinesli. Menim, da sem se kar v redu tepla. V kategoriji do 65 kg sem imela tri borbe in osvojila prvo mesto. Zmaga na domačem turnirju mi pomeni nekaj več, kot če bi osvojila kateri drugi mednarodni turnir.
Maja Vetršek, PDK Izlake: S svojimi borbami sem zelo zadovoljna. V kategoriji nad 65 kg sem imela tri borbe in vse tri zmagala ter tako osvojila prvo mesto. To je tudi spodbuda za svetovno prvenstvo v Dublinu, na katerega se odpravljam konec meseca s slovensko reprezentanco.
Tilen Zajc, PDK Izlake: Prvo borbo sem imel med člani, saj ni bilo mlajših kategorij. Kljub dvema zmagama nisem bil najbolj zadovoljen, bil sem tretji med člani. Na koncu sem se boril še v absolutni kategoriji, v kateri ni omejitev glede starosti in teže. Zmagal sem tri borbe in lahko rečem, da sem kar zadovoljen, saj sem izgubil s končnim zmagovalcem.
Andreja Gradišar (in Pon do kwan Izlake)
RINA
TAJNŠEK
SKOP
ČLOVEK
(SLABŠ.)
\ Z ' /'
m^rw
TONSKI
ŠALA
CAN-
KARJEVA
POETIČNA
DRAMA
GRŠKI
HIMALAJSKA
NA ENEM KONCU ZAPRT TIR
BANKOVEC ZA 10 ENOT
POLAGALEC
TAPET
GLAVNO
MESTO
IRANA
NEZ-
VESTOBA
(ZASTAR.)
IGRAŠ
KARTAMI
IVAN
PAVLOV
AVST. ZV. DEŽELA (ORIG.)
AM. IGRAL. AVA
ZLOBNEŽ
(EKSPR.)
TEKMOVANJE V ZNANJU
VZEDEVEK
KREATORKE
CHANEL
ORGAN
ŽUŽELK
DROBEN
PESEK
AVSTRALSKI PEVEC NICK
ZRAK
(ANG.)
RIMSKA 6
ANGLEŠKA
PEVKA
ALISON
POKOJNIČIN
MOŽ
RAZKLA-
DALEC
PRIPOMOČEK ZA TALJENJE
MOZOUA-
VOST
LU
<
O
UJ
<
>IM
OC
rq

NAPORNEJŠA POT
SLOVENSKA AVTOCEST-NA DRUŽBA
RASTLINSKI
STRUP
ZADNJICA
(KNJIŽ.)
KDOR SE UČI ABECEDE
TVORBE NA KOŽI RIB
RUDOLF
CARNAP
KRŠČANSKI
ZAKRAMENT
VRSTA
MEHKEGA
USNJA
PLANINSKA
UJEDA
MOGOČNA
GORA
NASPROTJE
(KNJIŽ.)
PRVI
MOŠKI
RUSJANOVO
LETALO
PEVKA
PRODNIK
RDEČA
BARVA
SAMO
UDRIH
IZDELOVALEC SODOV
KDOR SEJE ASIMILIRAL
KRILO
STAVBE
SUROVINA ZA KOVINE
OČE
(UUBK.)
Apni
E*
iMKiEUHKia
n»NE TEMATSKE
slikovne viifiiaaU
Razvedrilo
Nagradna križanka 19/2011
Rešitev, oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 8. 12. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2011.
Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem ne bomo mogli nagraditi.
Izžrebanci nagradne križanke št. 19/2011
1.	Darja Odlazek, Vreskovo 26, 1420 Trbovlje
2.	Žan Klinc, Polje 15, 1410 Zagorje ob Savi
3.	Marinka Mars, Polje 23, 1410 Zagorje ob Savi
V_____________________________________________/
Kuhamo s Stašo
Malo
drugačen kruh s sirom
Sestavine: 2,5 dl mleka, 500 g moke, 100 g sladkorja, 1 pecilni prašek, 1 žlička soli, 1 skodela naribanega sira, 1 jajce, 1 žlica masla.
Moko, sladkor, pecilni prašek in sol najprej presejemo. V sredini naredimo luknjo in vanjo stresemo sir.
Maslo stopimo, dodamo mlačnemu mleku, dodamo še jajce in vse vmešamo v moko s sirom. Iz teh sestavin vmesimo kruh. Pekač namastimo in obložimo s papirjem za peko. Nanj stresemo kruh in postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Kruh ohladimo še v pekaču, ga narežemo in postrežemo.
Dober tek! Staša
Ali se prepoznate?
Ali se prepoznate?
Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Jožeta na 031 524 826. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do četrtka 8. 12. 2011, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA Č6BEUCA
VRAČEVIČ me lej VolvQxofjero % IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137
/XI Avto lvgzhd
SLAVICA MARN, s.p.
Tel.: 03 57 25 106 GSM: 041 508 655 Fax: 03 57 25 107 e-mail: slavica.marn@siol.net
www.marn-vransko.si
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
Pol stoletja osnovne šole Tončke Čeč
Šolsko leto 1961/62 je pomenilo za mnoge učence selitev v novozgrajeno, sodobno šolo s telovadnico. S tem je bilo konec triizmenskega pouka v starih osnovnih šolah, na OŠ Ivana Cankarja in OŠ Alojza Hohkrauta.
O odprtju in delu na šoli je na proslavi v gledališki dvorani DDT 27. oktobra najprej spregovoril prvi ravnatelj Franc Dežjot. Ob tem je enako kot naslednja govornika, ravnateljica Zora Bezgovšek in župan Vili Treven, poudaril pomen znanja in vzgoje. Vsi so bili enotnega mnenja, da so si učenci nabrali veliko znanja in se naučili marsikaj koristnega za življenje.
Z diapozitivi in filmskem gradivom so predstavili življenje in dogajanja v šoli. Učenci in učitelji so pripravili program, kjer so v skeču prikazali delček pouka v šoli nekdaj in danes, zapeli, zaigrali, zaplesali.
Razstavljene fotografije, prijetno kramljanje nekdanjih sodelavcev in sošolcev, obujanje spominov v avli DDT so pričali, da so skupaj preživeli številne prijetne ure, se učili drug od drugega in si nabirali izkušnje.
Zapeli so vsi štirje pevski zbori, ki delujejo na OŠ
Na proslavi so bili tudi župan Vili Treven in podžupanji Tončke Čeč in jih vodijo Karmen Lindič, Terezija Bregar Tatjana Jevševar in Barbara Žgajner Tauš.	jn Rosana Jošt.
30 let ženskega pevskega zbora DUT
Trideset let je lahko dolga ali kratka doba. Pevkam, ki so obiskovale vsakotedenske vaje, nastopale, se družile tudi ob drugih priložnostih, na zabavah, ekskurzijah in letovanjih, je čas hitro tekel.
Rdeča nit druženja in prepevanja je bilo ohranjanje slovenskih pesmi. Pevke, upokojenke, redno sodelujejo na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer zbori skupaj pojejo dogovorjene pesmi. Da lahko dobro zapojo, imajo temeljite priprave. Najprej program predela in usvoji njihova zborovodkinja, Nanda Guček, da ga nato postopno podaja. Od branja besedila v ritmu, do predstavitve dinamike, določitve vdihov in preciznega osvajanja melodije po posameznih glasovih. Vaje so intenzivne, a tudi sproščujoče in zabavne. Včasih se jim pridruži še moški pevski zbor društva, s katerim imajo občasne skupne vaje, da uskladijo glasove.
V torek 8. novembra so slavljenke pripravile koncert, ki je napolnil dvorano Doma Svobode Trbovlje do zadnjega kotička. Ob koncu se jim je pridružil še moški pevski zbor, da so skupaj zapeli himno upokojencev Ne damo se avtorja Jožeta Škrinjarja, ki je bil dirigent ob ustanovitvi zbora.
Ob tej priložnosti je vodja trboveljske območne izpostave JSKD Joža Ložak podelila bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za pet, petnajst in dvajset let prepevanja v zboru. Bronaste značke so prejele Fanči Hafner, Roža Kita, Slavi Košak in Judita Lesjak. Srebrne so dobile Ida Deželak, Erna Dežman, Ivana Doler - Špoler, Mili Drnovšek, Mili Štravs, Mici Šumber-
ger in Karmen Kočar. Zlate značke so si prislužile Justa Anžel, Jana Artnak, Martina Fabjan, Štefka Rauter in Rozi Resnik.
V tridesetih letih delovanja zbora je prepevalo sedemdeset pevk, Mili Grosar in Marta Koritnik pa prepevata že od vsega začetka.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Skupaj z moškim pevskim zborom so zapele tudi Pesem sužnjev iz 3. dejanja Verdijeve opere Nabucco.
Obletnice, jubileji
Sorodnica Ivana Cankarja slavila 100. rojstni dan
Četrtek 10. november 2011 je bil za Dom starejših Hrastnik prazničen dan. Stanovalka Doma Ivana Binter je praznovala 100. rojstni dan. Ker je zadnja leta zelo opešala in težko vzpostavi stik z okolico, je predstavnike občine Hrastnik in direktorja Doma, ki so ji prišli čestitat za praznik (župan občine Jezersko je poslal čestitko), pričakala v postelji, za pogostitev sostanovalcev pa so poskrbeli njem" skrbniki, tako da je bilo praznovanje sklenjeno s prijetnim druženjem in pesmijo.
Binterjeva je Ljubljančanka, ki je zadnja leta pred prihodom v Dom junija 2003 preživela na Jezerskem. Po izjavah skrbnikov je naša jubilantka eden zadnjih bližnjih sorodnikov Ivana in Izidorja Cankarja - njen oče in oče Ivana Cankarja sta bila bratranca. Gospa nam je večkrat pripovedovala, kako jo je Ivan naučil brati in ji kupoval knjige, Izidor pa ji je pomagal pri šolanju za operno pevko. Pela je v opernem zboru, imela je solistične nastope, prepevala je po domovih upokojencev, z možem, zgodovinarjem, profesorjem in avtorjem učbenikov, s katerim sta se čudovito razumela, je veliko potovala po svetu. Po moževi smrti je žal izgubila voljo do petja in življenja. Ko se ji je zdravje toliko poslabšalo, da ni mogla več skrbeti zase, je prišla v Dom v Hrastnik. Gospe Binterjevi želimo še naprej dobro počutje v našem Domu.
Drago Kopušar, direktor
60 let hrastniških upokojencev
Hrastniški upokojenci so se 15. maja 1951 organizirali kot 81. članica Društva upokojencev Slovenije, ki je delovalo že od leta 1946. Tako so 1. oktobra letos v športni dvorani na Logu praznovali svojo 60-letnico, kamor so povabil tudi predstavnike vseh zasavskih DU, lokalne predstavnike in predsednico ZDUS dr. Matejo Kožuh. Na začetku so zapeli združeni pevski zbori, potem pa so se vključevali v program še otroci iz vrtca, osnovne šole in humoristka Joca. Prireditev je vodila Vojka Povše.
V	Hrastniku ima rudarstvo dvestoletno tradicijo, steklarstvo in kemična industrija sta praznovali že 150 let obstoja, zato ni čudno, da so se delavci sorazmerno mladi upokojevali, ker so bila naporna delovna mesta bonificirana. Večina ni ostala v zapečku. Poiskali so si dodatno delo, urejali gredice ali pa se vključili v športna in kulturna društva. Tako je tudi sedaj.
V	zborniku, ki je izšel ob tej priložnosti, je razvidno, kako pestro dejavnost imajo in kateri predsedniki so DU vodili: Rudolf Kladnik, Ivan Medvešek, Albin Žibret, Ivan Juršak, mag. Srečko Klenovšek, Adolf Laznik. Od leta 1999 ga vodi Franjo Krsnik, ki je bil tokrat slavnostni govorec. Številne obiskovalce sta nagovorila tudi župan Miran Jerič in dr. Mateja Kožuh. Vsi trije so poudarjali družbeni pomen upokojenskih društev, prepletenih s kulturnimi, športno-rekreativnimi, humanitarnimi in prostočasnimi dejavnostmi.
Otroci iz vrtca so vedno prisrčni.
Ob tej priložnosti so podelili tudi zlate plakete ZDUS-a, ki so jih prejeli: Elizabeta Novak, Joži Umek, Frida Zaletel, Vojka Železnik, Rudi Hribšek, Alojz Maurer, Karli Medved, Ivan Pu-fler, Janez Senegačnik in Franjo Krsnik.
S pesmijo združenih zborov so prireditev tudi končali in nadaljevali z družabnim srečanjem.
Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: Branko Klančar
Mateja Kožuh in Franjo Krsnik, predsednika
*	c
Dolani premagali lanskega prvoligaša
V	petek 11. novembra so dolski rokometaši v 7. krogu 1 .B DRL pred polno dvorano premagali lanske prvoligaše. Rezultat: RK Dol TKI Hrastnik : RD Slovan 27:24 (14:16).
Bolje so začeli gostje, ki so držali razliko do 13. minute, ko so domači z golom Selaka izid prvič izenačili na 7. Gostje so se kmalu spet odlepili in rezultat v 28. minuti je bil 15:11 v njihovo korist. Prvi del je zasluženo pripadel gostom.
V	nadaljevanju se je vodila borba za vsako žogo, domačini so strnili vrste v obrambi, kjer sta Ramič in Seme uspešno zaustavljala goste, v napadu pa se je razigral Teržan. Domači so se vztrajno bližali in v 48. minuti izenačili preko Habjana, že v naslednjem napadu pa povedli z 22:21 in svojega vodstva do konca niso izpustili. „Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci, s trenerjem Šafaričem in vodjem ekipe Premcem na čelu,“ je dejal Zoran Zore Zoki, zadolžen za stike z mediji.
Za Dolane so zadeli: Selak 1, Senič 2, Habjan 2, Ajdari 7, Papp 1, Zore 2, Jakopič 1, Ramič 2, Hribšek 1, Teržan 8.
Lestvica: RK Sevnica 14, RK Sviš Pekarna Grosuplje 12, RK Dol TKI Hrastnik 8 ...
Dolani po odigranem sedmem krogu zasedajo odlično tretje mesto; v svoji statistiki imajo tri zmage, dva remija ter dva poraza.
Doslej odigrane tekme RK Dol TKI Hrastnik:
1.	krog: RK Dol: RD Alples Železniki 30:23
2.	krog: RK Grča Kočevje : RK Dol 30:27
3.	krog: RK Dol: RK Sevnica 24:30
4.	krog: RK Cerklje : RK Dol 28:28
5.	krog: RK Dol: RK Velika Nedelja Carrera Optyl 32:27
6.	krog: MRD Dobova : RK Dol 31:31
7.	krog: RK Dol: RD Slovan 27:24
Besedilo: Fanči Moljk Slika: Robert Bajda
Članska ekipa RK Dol TKI Hrastnik v letu 2011/2012.
Rod okriljem
BiKD Življenje
zavarovalnica, d.d.
Za samo EUR
odkrijte zakladov Slovenije
in prihranite 4C EUR*!
Popotni list omogoča lastniku, t.j. otroku do izpolnjenega 15. leta starosti, v obdobju od 1.10. 2011 do 30. 9. 2012, po en brezplačen obisk sedmih slovenskih turističnih znamenitosti: Arboretuma Volčji Potok, Kobilarne Lipica, Postojnske jame, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Živalskega vrta Ljubljana, Predjamskega gradu in Rogle - sankališča Zlodejevo.
Ob obisku vsake znamenitosti prejme otrok v Popotni list žig, ki služi kot prosta vstopnica za en ogled znamenitosti.
S pridobljenimi sedmimi žigi oziroma opravljenimi obiski vseh sedmih znamenitosti sodelujete v nagradni igri Popotni list Slovenije.
Popotni list lahko kupite na prodajnih mestih Arboretuma Volčji Potok, Kobilarne Lipica, Postojnske jame, Živalskega vrta Ljubljana, Predjamskega gradu in Rogle - sankališča Zlodejevo ali naročite na LONG, d. o. o., p. p. 3767,1117 LJUBLJANA ali na spletnem naslovu: www.popotnilist.si
Naročam Popotni list po enotni ceni 7 EUR:
(Popotni list in poštnina plačljiva ob prevzemu, stroški dostave po ceniku Pošte Slovenije)
Ime in priimek otroka:
ime in priimek zakonitega zastopnika otroka:
Tel. št.:
Naslov:
Poštna številka in kraj:
E-pošta:	Podpis zakonitega zastopnika:
S podpisom dovoljujem, da družbi KD Življenje, d.d. in KD FT in Partnerji, d.o.o., moje osebne podatke in podatke o otroku, hranita in jih obdelujeta ter uporabljata za namene neposrednega trženja (obveščanja o svojem poslovanju, ponudbi, novostih in akcijah). Pridobljene osebne podatke bosta družbi skrbno varovali in uporabljali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov - uradno prečiščeno besedilo (Ur. list RS. št. 94/07; ZV0P-1-UPB1) in samo za namen, za katerega so pridobljeni in jih ne bosta posredovali tretjim osebam. Potrošnik ima pravico, da v štirinajstih dneh od prejema Popotnega lista družbi LONG d.o.o. sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bik) treba navesti razlog za svojo odločitev.
Prijatelji slovenskih lepot in Popotnega lista so:
JSgggEC, ]( "“"„“ii LISO Vywoned.over.net
Dogodki/Mali oglasi
(____MALI P C LA S ■
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov:Uredništvo Zasavca Zasavc,Gabrsko I la, l420Trbo-vlj. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam: hišo v Trbovljah, Vreskovo91m2, kot nova, 291 m2 zemljišča, izolativna okna in fasada, ck, tel, catv, 4 sobe, kuhinjo, kopalnico, kurilnico, hodnik, dve terasi in malo klet. Cena 95.000 eur. Gsm 040 729 979.
Stanovanje v Trbovljah na Šuštarjevi koloniji. Nova okna z roletami, novi radiatorji ter protivlomna vrata. Cena po dogovoru. Kontakt: 041 425 975.
Oddam poslovni prostor v Zagorju, 53 m2, primerno za pisarne ali trgovino cena 500 E. Tel.: 041 703 288.
SMUČARSKI SEJEM
V	ZAGORJU
Zima je pred vrati... Potrebujete nove smuči, čelado, morda pancerje ? Vse to in še več najdete na smučarskem sejmu rabljene opreme, ki ga tudi letos za vas organizirajo člani SK Zagorje in SD Zasavje. Sejem bo odprl vrata 25.11. ob 16. uri, v Zagorju, v dvorani na Proletarcu (pri nogometnem igrišču )....
Čaka vas pestra izbira , ugodne cene in prijazni prodajalci ! Najboljši v Zasavju ! Ne verjamete ? Pridite in se prepričajte !
Sejem bo odprt
V	petek, 25.11.2011, od 16. do 20. ure
V	soboto, 26.11.2011, od 9. do 20. ure
V	nedeljo, 27.11.2011, od 9. do 12. ure
PRODAMO HIŠO Z BAZENOM
Površina hiše je 360 mCVelikost parcele je 753 m2.
Cena: 179.000 EUR
Lokacija: Spodnji Log , Sava pri Litiji
Kontakt: ALOJZ 041 679 881
Pritličje spodaj: spodnji nivo hiše - dnevna soba, kuhinja in jedilni kot, kopalnica, wc, utilyti, hodnik in soba -eno stanovanje. Posebni vhod v dve pisarni. Pritličje zgoraj: zadnji del parcele je etažo višji - dnevna soba, jedilni kot, kuhinja, utilyti,kopalnica, zimski vrt, hodnik in dve spalnici, balkon iz spalnice- drugo stanovanje Mansarda: dve spalnici z ba konom, hodnik in kopalnica Pred hišo sta dve garaži, vrtna uta in bazen.
V soboto, po 20., uri pa vabljeni vsi Yugonostalgiki na Party ob dnevu republike, 29. novembru. Ob dobri glasbi z DJ Zupi-jem, obudimo spomine na pionirske dni !
Pridružite se najboljšim!
Popravek: V oktobrski številki izpod članka Krivulje in mostovi na strani 17, nista bila navedena avtorja besedila in slike. Fotografija je delo Uroša Ritonje FD Goga, besedilo je za FD Goga napisala Tina M. Šobot.
Opravičujemo se za napako.
Uredništvo
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Kofetkanje s preteklostjo
Čemšeniški vikar se domisli rešitve
Čemšeniškemu vikarju pa Minino govorjenje o prekletstvu grajskih in zagotovo še vseh gamberških podložnikov ni in ni šlo iz glave. Kar ni mogel zaspati. Tokrat je tej jezikavi, izmišljotin polni ženski skoraj povsem verjel. Poznal je grajske biriče, kako so se ošabno nosili. Še k službi božji so prišli le takrat, ko je oskrbnika opozoril, da s svojim vedenjem dajejo slab zgled soseski. Poznal je tudi svoje farane, ki niso bili nič drugačni od podložnikov izlaške fare. Vsem skupaj je v teh hudih, od vojska in lažnih prerokov zmedenih časih, zabeljenih z novimi davščinami dan na dan, po malem popuščala vera. Saj priprošnje, molitve in odpustki niso imeli nobenega učinka. Pa so se začeli vračati po pomoč nazaj tja, kamor je segalo verovanje njih dedov in pradedov. V zakletve, čarovništvo in v temne sile. V vse tisto, proti čemur se je nedeljo za nedeljo na prižnici boril in jim z večnim ognjem grozil gospod vikar.
Zjutraj, ob petelinjem petju, je bil že napravljen. Gospodinjo Marjeto je, ko je še vsa krmežljava prišla iz svoje čumnate, brž poslal v kozjo štalo po Pokljukarjevo Mino. Tisto, ki je v nekaj večernih urah prepredla vse poti po fari in ob ognjiščih ihtavo, kot je samo ona znala, raztrobila vesti o prekletstvu furlanske gospe na ljubljanskem gradu. Zaman jo je Marjeta klicala. Mine ni bilo več v staji.
Vikar se je zamislil. Dogodek, katerega sta v Jurjevi krčmi zanetila pijana grajska oboroženca, lahko povzroči hude posledice. Vedel je, da pri podložnikih ni volje delati tlako ali za malo plačilo sodelovati pri dozidavi Gamber-ka. Mu je gospodinja Marjeta, jezikava in najbolj o vaških čenčah obveščena, že nekajkrat povedala, kaj se po vaseh govori. Da se hrovaški vozataji brez vzrokov grdo vedejo do podložnikov na tlaki. Da hudo preklinjajo in da se grdo znašajo nad ogrskimi voli, ki so vozili kamenje izpod Primoža. Pa da so se od nekod vzele razvratne dekline, ki ob sobotnih večerih, ko je delopust in grajski izplačujejo dninarjem tedenske zaslužke, zganjajo razvrat in dajejo domačim dekletom slab zgled.
Vse to mu je bilo v mislih in takoj po popitem kozjem mleku, seveda je prej še zmolil brevir, se je na konju odpravil
na grad. Oskrbnika je našel na pristavi, ko je odrejal hlapcem in deklam vsakdanje obveznosti. Povedal mu je, kaj se je prejšnjega dne v izlaški krčmi dogajalo in kaj sta z vinskim blebetanjem zakuhala njegova oboroženca. Oskrbnika je zaskrbelo, saj bi bil moral skupaj z njima pojezditi domov, pa ju je, z Mohorjem vred, zapustil, ko je odjahal v Kamnik reševat svojo lastnino. Takoj je dal poklicati oba grešnika. Vpričo vikarja ju je trdo, z grožnjo biča, prijel. Skrušeno, še s polno glavo vinskih hlapov, sta vse priznala. Besni oskrbnik je dvema hlapcema takoj odredil, naj ju vržeta v spodnjo ječo, brez vsega do takrat, ko si bo vzel zanju čas. Da jima bo posebej podkuril.
Oskrbnik je vikarja proseče poprosil, kako in kaj naj stori, da se bo podlo-žništvo umirilo. Skrbelo ga je, da lahko tudi on zaradi tega izgubi dobro službo. Vikar je zase vedel, da bi mu negodovanje grajskih podložnikov in njegovih faranov zaradi tega nesmiselnega prekletstva prineslo same težave. Mu je pa kar ustrezalo, da je videl oskrbnika v stiski, saj se je bližalo jurjevo, ko so podložniki prinašali v grad v urbarju zapisane spomladanske dajatve. Od teh dajatev mu je sicer pripadala ‘mala pravda*, perutnina in jajca, kaj več pa le beneficij. Zanj oskrbnik kar ni hotel preveč vedeti, izgovarjal se je, da ni nič napisanega. Vendar temu ni bilo tako, pisec teh vrstic je našel podatke o tem beneficiju v Šematizmu ljubljanske škofije iz leta 1935, navaja zanimivosti: čemšeniška fara je tedaj spadala v mo-ravško dekanijo; pod Čemšenik je spadala tudi podružnica mučenca sv. Jurija na Izlakah; župnik Matej Dagarin, njen kaplan, stanuje na Izlakah - zanimivo z ozirom na velikost čemšeniškega faro-vža. Pomemben pa je pripis: Beneficij Gallenbergov.
Vikar je imel že neko rešitev v mislih, zato je naročil oskrbniku, naj ga z dvema oborožencema počaka naslednji dan zarana, ob prvemu zvonenju, pri kapelici svetega Antona. Da bosta skupaj pojezdila naravnost v Ljubljano, k samemu gospodu glavarju, zakupniku gamberškega gospostva. Nato pa je, ne da bi sprejel oskrbnikovo vabilo k zajtrku, obrnil konja in jo ubral proti Izlakam. K svetemu Juriju, kjer je bil
za vikarja čemerni, nepriljudni gospod Alojzij. Z njim je bilo že od nekdaj težko. Venomer se je pritoževal, da od bere ne more živeti, da mu on, čemšeniški, pri grajskih ne daje dovolj podpore in podobno. Našla sta ga pri obilnem zajtrku, tako da sta na povabilo kar rada prisedla. Za dogodke v krčmi še ni vedel, zato se je vikar sam pri sebi nasmehnil, češ, Mina le ni vseh obletela. Povedal mu je svoje pomisleke in gospod Alojzij mu je prav v vsem pritrdil. Upor, to je nekaj najhujšega, nevarno nalezljiv. Treba bo res temu napraviti konec. Takoj. Zato mu je bila čemšeniškega vikarja zamisel kar pravšnja, takoj je pristal, da se jima pridruži na poti v Ljubljano. Da skupaj zaprosijo deželnega glavarja, grofa Lamberga, zastavnega lastnika Gamberka, za pomoč.
Načrt čemšeniškega vikarja je bil v tem, da je treba morebitne posledice govorjenja neodgovornih oborožencev zatreti takoj, preden se počasna kmečka pamet začne zavedati svoje moči. Če se združijo, lahko postanejo nevarni. Za gosposko, pa tudi zanj. K preprečitvi tega lahko prispeva le visoka gosposka in pa huda, takojšnja kazen. Za oba bedaka, ki sta vse to zakuhala. Tako je med ježo, v pogovoru, nastala zamisel, da bi na prvo nedeljo po jurjevem, ko bodo davščine oddane, na grajsko gradbišče prišel sam gospod škof ljubljanski, tam opravil sveto mašo in s tem izničil prekletstvo. Obema oborožencema pa bi takoj po maši, ko bo verno tlačansko ljudstvo še prisotno, odrobili glavo. Stroške rablja naj plačajo iz gamberške kaše.
Piše: Marjan Klančnik

Oglas
NAS PROIZVODNI PROGRAM
XfsüAs IPiririlT
ZMAS-PRINT d.o.o.
Cesta Andreja Bitenca 68 1000 LJUBLJANA Telefon: 03 565 3 910 fax: 03 565 3 920 s-print@siol.net zmas@siol.net, www.zmas.si
» katalogi » revije
» reklamni letaki » zgibanke » plakati
» podjetniška glasila
» reklamno propagandni izdelki s potiskom » novoletni program » koledarji
» namizne podloge in reklamne kocke » neskončni tisk (računalniški obrazci)
» UPN obrazci » CMR obrazci
personalizacija obrazcev
digitalni tisk
sitotisk
dopisi
bloki
kuverte
vizitke
nalepke
posebne položnice (izdelava, izpis in kuvertiranje) reklamni napisi štampiljke oblikovanje
POSEBNA PONUDBA - KOLEDARJI PO NAROČILU
12 listni koledar
Tisk 4/0 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 12 + 1 list Natron vrečka
200 kom - 4,586€
300 kom - 3,594€
500 kom - 2,801€
1000 kom - 1,902€
Tisk 4/4 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 6 + 1 list Natron vrečka
200 kom - 4,468€
300 kom - 3,330€
500 kom - 2,423€
1000 kom - 1,745€
6 listni koledar (6x2 meseca)
Tisk 4/0 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 6 + 1 list Natron vrečka
200 kom - 2,663€
300 kom - 2,097€
500 kom - 1,643€
1000 kom - 1,303€
enolistni koledarji
format a3 tisk 4/0
papir 200 gr premazni
100 kom -1,216€
200 kom - 0,791€
300 kom - 0,610€
500 kom - 0,521€
1000 kom - 0,421€
6 listni koledar (12 mesecev) enolistni koledarji
format a4 tisk 4/0
papir 200 gr premazni
100 kom - 1,202€
200 kom - 0,777€
300 kom - 0,591€
500 kom - 0,491€
1000 kom - 0,391€
Namizni koledarji
Namizne podloge
Poslovni koledarji
Trgovina za male živali
ODPIRALNI CAS:
pon - petek: od 08.00 do 20.00 ure, sobota: od 08.00 do 17.00 ure
GSM: 040 512 700 e-mail: imperial.pet@siol.net
KJE SE NAHAJAMO?
Trgovina Imperial Pet je locirana v strogem centru Zagorja, v neposredni bližini glavne ceste in mestnega parka,
na Cesta zmage 16c.
KAJ NUDIMO? -pester in širok prodajni asortiman za vse skupine naših uubuenčkov
( psi, mačke, glodalci, ptice, akvaristika in tudi teraristika )
-VISOKO KVALITETNA HRANA PREMIUM IN SUPER PREMIUM RAZREDA -SVETOVANJE PRI NAKUPU TER PREDSTAVITEV IZDELKOV -PROFESIONALNI NASVETI V SODELOVANJU Z VETERINARJI, KINOLOGI, REJCI ter vrhunskimi AKVARISTI
-SODELOVANJE S KINOLOŠKIMI DRUŠTVI tečaji za pse
l
BIO-GROOM"
_____________