VINKO KLANŠEK                                     "
Zadnji Ave! __^g&<3>
(Učitelju nadpoMČnlkiu JR. Svetetu v spamin. — t 11. IX. 1917
na So&ki fnointi.)
onnalei so itrame. Obrazi so biH ¦mnki, temiriii ;in z .njih seim čital prifrajen strah, dušno boil. Koraik truim je bil n.egiO'to>v, počasen, oči so se jim ¦bolies.tno obračaile. Na goiri je zapei zvon. Ave! ... Kot srebraa nit je priepletal njegav glas samotno poljaa.01, in v molčečih srcih je cndmievalo1: Ave! A-ve! ...
Pddružil semi se Tamarjeim in klical z njimii: Avie!... ŠH smo dial-je, dalje ...
Noč >je tazgrnHa črn ,prt in poJožrla na nwtvaskii oder beli dan. Tisoč krai je zagiarelo oikroig njega. Na n«bu ,jei bila fcrviavia sled. Ramali smio dalje ...
Hotel sem zapustiti .trunno, ker ,mi je prihaijailo v srcu čiTnidalje tesneje, 'kex so .postajald obrazi oimidalje ibolj minkii in strašni. Poitegniili &o nne s &e-boj, in moiral sem rotma-ti v temo, v noč...
Velika je bil-a planjava, ki smo hodiili po nje;j. Okroig nas &o zazijali grcbovi. Strast je puhtela iz njih, peneče so siikala žrela.
Pogledal seim v prvi gnob. Vanj je bdlo poigreznjieino imlado življenje. Sklaniil seim se, da 'br bliže videl otoraz. Biil je ikrvav, miedeil, s šiTOlko1 odpr-timi očmi. Zdelo se mi je; da ima z-aipisano v ©čeih: »Clovetk, vnni raii živ-Jjenje, 'ki sit imi ga vz&l!« Oroiza imii preitnese kosti in imozeg". Vzel iti je živ-ljenje človek, a vrniti ti ga ne more.
Roimal seni dalje in dalje >med -neznatniiimi oibrazi. P.nrdemio' do> gore Svetega Oaibriela.
Čirndaije več grobcv je bilo lokrag nas, čirndalje večji in strašnejši so bili.
Ozrem se v sfcrian m vidiiim fclečati ijudi. Oči1 imajo -upirte v tla, v glo-bino. Spo.znam obraze. Moji znanoi so, bratje, sestre: in priijatdji, imiladi in stari. Med ;nja/mi je tudi mioija priijateljfca :iz otroških tet.
Iz 'oči ji v^O1 solze in padajo na peščena tla. Iz njih rastejo cipre&e i:n onolče priipogiibajo vrhove nad utrujdntai grlavarn'i'.
Zapustim roimarje in stopim k znamcem!. PrijateljTca iiz otroškiiih let me prime za rdko in povede bMe.
Ah — znan obiraz! Mo[j prijateilj Rado:! Zavit je v rrartvašfco senoo'. Poikleknomi...
Zvan na griču imu zapcje zadnji Ave! ... In njegov otoižnii glais od-meva v maših srcih ...