Izdaja nprava „Slov. narod, gledališča*. M Ureja dr. Pavel Strmšek v Mariboru. ZRNJE Mapiborshi kulturni vestnih. b.xi.I9zd. Dtuu nUj ; UnmcHtii: Večer pred l. nov. • Pleteš vence za grobove pa kramljaš z menoj: na vse lepe davne dnove luč prižgala sva nocoj. Skupaj svečke tvoje, moje vsem gore to noč; skupaj ščiti rok jih dvoje: vsem, ki ljubila sva jih nekoč. Resignacija. Ko izgori srce nam od trpljenja, da vse Izžgano je kot suha goba, ki se v pepel sesula je od tlenja — takrat vseeno nam je: noč svetloba. Le še v kesanju včasih, v bolečini nenadoma spomin sc zgane v duši: kot kamen v mrtvi nemi razvalini, ki črv neviden ga od nje odkrtiši. 88 88 88 Prva redna sezona mariborskega gledališča. Ko je bila odločena usoda Maribora, je nastalo takoj vprašanje, kako si bomo ustvarili one kulturne zavode, ki jih preje nismo imeli in so nujno potrebni za napredek tega drugega največjega mesta v Sloveniji. Na prvem mestu je bilo vprašanje slovenskega gledališča v AAariboru. Bilo je treba pokrižati Mariboru, da imamo tudi mi svojo kulturo, in masi, ki prej ni bila vajena spoštovati slovensko besedo, je bilo mogoče ravno z gledališčem kazati njeno silo in krasoto. Bil je srečen slučaj, ki je rešil to vprašanje kar najugodneje. Velika zasluga gre tedanjemu vladnemu komisarju drju. V. Pfeiferju, ki se je odločil za vsako ceno omogočiti slovensko gledališče v Mariboru. Ta sklep bil bi težko izvršljiv, da ni takrat Nučič odhajal i/. Ljubljane v Zagreb — in se ustavil v Mariboru. Tako je dobilo gle JaliŠče svojega pravega ravnatelja. Treba je bito vse ustvariti iz nič in 7a tako delo je treba izkušenega, marljivega in navdušenega cfolavca. In to je Nučič. Kdor ga je vid«l lansko leto pri delu za prvo mariborsko sezono, ta je znal prav ceniti njegove uspehe. Začelo se je s popravami v gledališču, ki je bilo precej zanemarjeno. Dramatično društvo je dalo svojo garderobo v porabo. Vse drugo je bilo treba iznova ustvariti. Čas za prqirave je bil kratek. Ravnatelju Nučiču se je posrečilo angažirati nekaj najboljših slovenskih igralcev, svojih bivših tovarišev, tako da je ansambl končno obsegal sledeče igralce in igralke: II. Nučič, Valo Bratina, Rado Železnik, Pavel Rasberger, Fr. Gregorin, I do Grom, Ciiil Velušček, Gustav Strniša, Ludvik Švagelj, Vekoslav Janko, Vinko Rožanski, Ivan Gabrič; Berta Bukšekova, štefa Dragutinovlčeva, Iva Setinska, Danica Savinova, Viki Podgorska, Mcrma Gromova, Elvira Kraljeva, Katica Petkova, Olga Neratova. Ravnatelj Nučič je takoj otvoril tudi dramatično šolo, ki jo je vodil dva meseca; reden teoretski pouk ob večerih je združil s praktičnim nastopom v manjših vlogah pri predstavah. I/. te šole so i/^.li: Viki Podgorska, Elvira Kraljeva, Katica Petkova, Ciril Velušček, Vekoslav Janko in Ivan Gabrič, ki so bili vsj takoj angažirani. In tako so se pojavili v začetku septembra na mariborskih vogalih veliki beli plakati, ki so oznanjali otvoritev prve sezone v Mariboru s seznamom iger in igralcev. Otvoritvena predstava je bila določena na dan 27. septembraJ Igral sejejurčič&v ..Tugomer '. Ni bilo mogoče začeti primerneje iiove mariborske sezone, kakor s to našo narodno dramo, ki ima z usodo Maribora toliko skup* nega. Saj so Tugomerjevi Brauirorei le zgodovinsko preoblečem Mariborci iz 1808. do 1872. Igr.t je bila dobro pripravljena, dasi ni bilo lahko dobro zasesti vse Vloge in aranžirati ljudske scene. Pojioldne, tik pred predstavo, š<4 ni bilo godbe; ravnatelj se je obrnil na železničarsko godbo, * ta je bila še tako nemška, tla še ni znala naših himen; Šla se je šele učit in zvečer ob pol osmih je že igrala „Bože pravde11 v našem gledališču. Navdušenje je bilo velikansko gledališče nabito polno. Prof. Strmšek je govoril in med gromovitim ploskanjem je otvoril „Tugomer„ slovensko mariborsko gledališče. Predstave so se vršile petkrat na teden, tuintam tudi popoldne (dijaške predstave). Vseli prireditev je bilo 222. Gotovo lepo število! Uprizorilo se je 51 raznih iger, in sicer: Jurčič: rTugomer“ (šestkrat), Heyermans: »Amnestija14, Čehov: „Medvedtt (3), Finžgar: »Veriga44 (0), Schonthan: „Ugrabljene Sabinke44 (7), Zapoljska: »Morala gospe Dulske44 (7), Brandon: „Charleyeva tetkau (6), Ibsen: »Strahovi41 (3), „ Mlinar in njegova liči14 (gojenci dramatične šole 2), Funtek: »Tekma44 fl), Schonthan in Kadelburg: »Gospod senator14 (0), Bernstein: »Tat14 (5), Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi14 (10), Nučič: Orkan14 (7), „Snegulčicau (5), Milčinski: »Brat Sokol14 in Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo14 (5), Andrejev: »Gaudeamus44 (-1), Lengyel: »Tajfun44 (6), Paulton: »Nioba“ (b), Moree: »Revček Andrejček“ (8), Somerset-Mangham: »Kraljevska visokost14 (0), Krenn in Lindau: »Brez denarja44 (8), liorst: »Nebesa na zemlji" (7), Ogrizovič: »hasanaginica14 (10), Strindberg: »Upnik in Nani-Slepec“ (2), Thoma: »Lotkin rojstni dan-, Courteline: »Le retour du bal41 in Rossi: »Poljub44 (4), Etlinger: »Knjiga pritožb44 (4), Dr. Ivan Lah: »Pepeluh44 (5), Dreyer: »Sedemnajstletni14 (3), Walter in Stein: »Gospodje sinovi" (2), Lipschutz in Lothar: „Velika srenja1* (2), Detsch-Finžgar: »Kri-stova dram«" (5), Nušič: »Protekcija44 (3), Grillparzer: »Sappho44 (3), I inžgar: „Divji lovec" (5), Tolstoj: »Moč teme44 (3), »Španska 1,1 uha" (4), Hervey: »Mamzelle Nitouche44 (7), Dr. Kraigher: * Školjka14 (3), Guimera: ..V dolini“(2), Sclionherr: »Satan v ženski14 (3), Gavault in Charvty: nJosette moja žena14 (2), Strindberg: „Pelikanu U), Vojnovič: »Smrt majke Jugoviča14 (6), Engel in liorst: »Pereant možje** (2), Cankar: „Kralj na Betajnovi14 (2), Gorki: »Na dnu44 (2). Vidimo torej, da je bil repertoir dobro izbran, pester in "Ogat. Zaključek sezone je bil dne 28. junija 1020 z Vojnovičevo »Smrt majke Jugoviča14, ki sc je igrala v originalu: na ta večer je gostovala s kolosalnim uspehom prva jugoslovanska tragedinja marki/a Strozzi Ružička iz Zagreba. Med sezono so gostovali še sledeči gostje iz Zagreba: lonka Savič (Morala gospe Dulske), Nina Vavra (Hasanaginica), Dragutin Freudenreich (Knjiga za Pritožbe) in iz Ljubljane Josip Povhe (Španska muha, Nebesa na zemlji m Mamzelle Nitouche). Poleg predstav so bili trije koncerti Balokovič, F. Rijavec, Slais, in dva plesna večera (Gara Negri). Lepi so bili spominski večeji: »Naprej zastave Slave44 (v spomin Simonu Jenku), »Zoisov večer“ in veličastni ^spominski večer ob obletnici naše svobode44 s petjem, deklamacijami in dr. Lahovo: »Bajko o kralju Matjažu44 živimi slikami). Težko je našteti vse ovire in težave, ki jih je mogla prežgati le energija' vodstva in solidarna podpora gledališkega 0s<>bja. Takoj v začetku sezone, ko je gledališče najbolj rabilo Alaine, je nastala dvomesečna tiskarska stavka. Gledališče si je pomagalo, kakor si je moglo. Ob priliki železničarske stavke je odrekla elektrika: gledališče je bilo v temi in igralo se je pri karbidnih svetilkah. In mnogo drugega. Draginja je rastla. Gaže igralcev niso več zadostovale; nad slovenskim gledališčem je visel Damoklejev meč. Med počitnicami je šele prišla dolgo obljubljena in pričakovana rešitev iz Beograda. Maribor začenja svojo drugo sezono. M. Skrbinšek: „ ... »Smrtni ples". (Vampir.) Strindbergovo dramatično delo, ki se uprizori na mariborskem gledališču prihodnji teden v dveh zaporednih večerih, bi moglo nositi v celoti naslov Smrtni plesali pa Vampir, kajti Strindberg nam v glavni osebi te drame v dveh delih predoči človeka, ki je zapadel smrti. Zgrabil ga je vihar, ki ga končno potegne v grob, in ples, v katerega ga ta vihar prisili, budi v njem instinkte, ki zažare ali v krvavi luči, ali pa vzbujajo grozo v svoji nepro-dimi temoti, najhujši in odločilni instinkt, ki se razvije v gonilno silo vsega dogajanja v tej drami je pa vampirska stran njegove narave. Strindberg si sam'ni bil čisto na jasnem, kako bi naslovil to dramatično delo. Ko je dokončal prvi del pod naslovom * Smrtni ples“ se je, kar je sploh značilno za njegov način ustvarjanja, spet oprijel motiva, ki ga je že obdelal v prvem delu in ga razvijal naprej. Iz Edgarjeve duše se je razgorela v drugem delu žgoča iskra, v velik vseuničujoč plamen. In tenor smrtnega plesa, kateremu je junak drame zapadel, je njegovo vampirsko izsesavanje okolice. Strindberg je občutil čisto dobro, da naslov „Smrtni plesu v drugem delu ne izčrpa več njegove vsebine, dal mu je naslov Vampir, in celo mislil na to, oba dela združiti pod tem naslovom. Kakor pri večini njegovih dramatičnih del ima površen gle- dalec tudi pri tem delu vtis, da je bil Strindberg velik sovražnik žensk da je žensko hote slikal v pretiranih ostrih barvah. A ravno „Smrtni ples14 ovrže to hipotezo v obeh svojih delih. Tu si stojita nasproti zopet mož in žena in zopet mož podleže in je izbruh žene ob njegovi smrti pač najgroznejši v svojem brezčutnem satanskem triumfu, ali Strindberg pravi sam, da vsebuje to delo le veliko psihološko razkritje, da ne nagiba v njem niti na stran moža niti na stran žene, temveč nam kaže oba v nagoti Človeka sploh I Sta to dva človeka, ki sta navezana drug na drugega, ki sta se vzela pač iz ljubezni, n iz one ljubezni, ki pomenja tudi sovraštvo, iz one ljubezni, ki je rojeno „iz pekla*, to je ona sovražna ljubezen ali ljubezensko sovraštvo, ki uniči toliko duš, ki bi mogle uživati sreče najlepše duševne harmonije, da niso zašle v razmere, ki jim zbude to iz pekla rojeno ljubezen. Da ni Edgarjeva žena, Aliče, svojčas zahrepenela po življenju v umetnosti kot igralka, a je morala zpoznati, da ni med izvoljenimi, in da ni Edgar sanjal svoj čas o slavi znastvenika ali vsaj dobrega šolnika, a je moral spoznati, da so bili le zlati gradovi, ki jih je zidal v zrak, ker mu je nedostajalo trdnega temelja sreče v razprodaji dela, ki ga je spisal, da ju je službeno razmerje zaneslo drugam in ne na ta pusti otok, v te mrzle sobe trdnjavskega stolpa, kjer ga ni hotelo dvigniti više niti napredovanje v šarži, kjer ni znal klečeplaziti, tako da je ostal kapetan, medtem ko so drugi njegovi tovariši si smeli našiti zlate ovratnike, bi mogoče bila živela srečno v medsebojni ljubezni, in bi se ne bila vzbudilo v njenih dušah nikdar ono življensko sovraštvo, ki je rojeno iz pekla. Da bi imela vsaj moč se ločiti, živeti vsak sam zase! Ali ne — priklenjena sta drug na drugega. Celih petindvajset let sta že poročena. Vsak dan se grizeta znova, vsak dan sta znova na tem, da se ločita, a ne moreta vzaksebi! Živita skupaj v tem hladnem stolpu sredi mrke narave zapuščenega otoka tam na severu, sredi mračnih dni in viharnega ozračja. Končno pride bolezen kot glasnik smrti. Edgar je na pragu v oni svet in tu razplamti ono ljubezensko sovraštvo v uničujoč požar. Edgar končno podleže bolezni in še umirajočemu ne ugasne dno sovraštva — v obraz pljuva ženi in ona ga udari v lice ga vlači za brado. A ko je izdihnil?! »Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajou, pravi 7. zadnjim vzdihom. »Gotovo sem ga ljubila14 šepne ona. „ln sovražila11 pristavi sorodnik Kurt. Te besede imenovanih treh osvetljuje vse duševne zapletljaje, ki prepletajo to najsilnejšo Strindbergovo zakonsko dramo, a je obenem zatirajo tudi s pajčolanom zagonetnosti človeške narave! Kurt, ki stopi med njiju in je priča njune tragedije, je človek, ki je mnogo pretrpel v življenju, a končno vendarle našel mir. Naselil se je na otoku ob morju, ali vrtinec ljubezenske tragedije Edgarja - Aliče ga je potegnil vase, — da se je komaj z zadnjo duševno silo še rešil iz njega. Kurt je verna slika Strindberga samega, ki ga je vrtinec življenja tudi opetovano zgrabil, ko je že mislil, da je našel mir! Shakespeare, „Sen kresne noči". Za izdajo* Župančičevega prevoda je napisal prof. J. Kelemina jako zanimiv in poučen uvod ter dodal prevodu opazke, ki dobro služijo za boljše razumevanje drame, o/, komedije. Iz tega uvoda povzamemo: »Sen kresne nočiu je prigodna pesnitev k poroki sira Tomaža Heneageja, zakladnika kraljice Elizabete. Na poroko, ki je bila 2. majnika 1544, so pričakovali tudi vladarico, neomoženo kraljico Elizabeto, in pesnik je vpletel v igro marsikak poklon visoki gospe. Mogoče je hotel z rokodelci-diletanti podati tudi karikaturo svojih vrstnikov • igralcev in isto-tako v predstavljanem komadu in načinu proizvajanja parodijo na sodobno dramatiko in gledališko umetnost. »Sen kresne noči" * l/ilaln Titkovn« /utruja v Ljubljani. je dvorska pesnitev, ki se v marsikateri posamičnosti približne, maskeradui igri, na angleškem dvoru navadni Stalni literarni oblikij V igri so tri različna dejanja spletena v celoto; njih motivi pa so več ali manj znani že od drugod. — Shakespeare se zelo malo drži časovnega in krajevnega okvira. Tezej ni atenski heroj, temveč angleški lord; nastopajoče osebe so kavalirji in dame renesančne dobe. Glavno dejanje se vrši v kresni noči, ko planejo vsi duhovi, kar jih premore voda in kopno, zrak in ogenj iz svojih skrivališč. , Kresna noč zbudi v človeku neznane zmožnosti, tako da zre in sliši, kar mu je sicer neslišno in nečutno, ko ga prinese plaha noga v mesečnem gozdu skozi shajališča duhov. Vendar pa nas opomni na koncu igre pesnik sam, da so vse to sanje, izrodek fantazije. mislite,'da vse to bile so le sanje: da zaprli ste oči, prikazni zrli.... „Poezija gozda, čuda bajnega sveta, borbe nedolžne, dasi burne strasti vse tq ne izgreši včinka na onega, ki je dovzeten vtisom lepote in mladosti11 pravi Kelemina. Rihard Franz Josef Heuberger skladatelj operete „Ples v operi", ki se sedaj uprizarja v našem gledališču, je rojen I. 1850 v Gradcu. L. 1875 je dovršil svoje študije na tehniki, se'po enoletnem inženirskem službovanju popolnoma posvetil muziki ter postal pevski učitelj akademskega pevskega zbora na Dunaju. Spočetka se je posebno udejstvoval v muzikalni kritiki, njegove recenzije so prinašali najbolj razširjeni dunajski listi. L. 1002. je postal učitelj na konzervatoriju iu I. 1901 prevzvl uredništvo lista „Neue mtisikalische Presse**. Izmed premnogih plehkih produktov lahkokrile operetne muze lahko Neubergerjev „Ples v operi'1 kakor tudi pet ostalih njegovih operet prištevamo med resna muzikalna stvarjanja. Njegove štiri opere: ^Dogodek novoletne noči1*, „Manuel Venegas“, „Mirjam**, *Barltisseleu pa šobile z dobrim uspehom uprizorjene deloma v I eipzigu, deloma v Dresdenu. Med mnogimi njegovimi prav raznovrstnimi kompozicijami pri so najznamenitejSi možki zbori. .s' /,• Gostovanje mariborskega slov. nar. gled. v Ptuju. Po deloma premaganih te/kočah, ki so doslej ovirale gostovanj i našega gledališča v bližnjih mestih, je naša drama preteklo sredo, novembra 1020, otvorila v Ptuju svoje stalno gostovanje s Cankarjevim „Kraljem na Betajnovi1*. Priznati moramo požrtvovalnost našega gledališkega osobja, ki hoče svesto si svojih narodnih in kulturnih dolžnosti vsestransko podpirati upravo gledališča, da zamore ugoditi želji ptujskega občinstva, ki je pri prvem gostovanju pokazalo priznanje in umevanje /a to pomembno institucijo. to Repertoire bodočega tedna: „£harleyeva teta“ Burka v 3 dejanjih. Angleški spisal Braudon Tomas. Režiser Osebe: Coloncl Sir Francis Chesnev. baron, poprej v indijski službi i' ('rom Stephen Spittique, odvetnik v Oxfordu........................j. Povhi Jaek Chesnev...............|m Nu«ie CUarlev Wykehain K. Mikulič Lord Francourt Babberieyj ? w 2«ic«mk Brasset, sluga v kolegiju.... P.JUskergcr Rado ŽelcMttik. Dona Lucia d’ Alvadorez, Charleyeva teta................. n. naktekom Ana Splttlque, Spittiqičor» itafiiiji n Sivinova Kitty Verdun, „ ranrukt v Podgorska Ele Delahey, sirota s Meic«&vt Mary, sobarica pri Spittiqucu K. Petkov« Kraj: universitetno mesto na Angleškem. _________________Čas: sedanji. „Zemlja“ Komedija življenja v 3 dejanjih. Spisal Karl Scli6i\hcrr. Poslovenil Milan Skrbinšek. Stari Kremen................ M. skrbiniek Janez, njegov sin 1.. Grom Reza, gospodinja (oskrb-nicai pri Klemenovih . B. iiuk»ckovu Kaira, drtla >ri Kr murnih.... s. MciiicCtva LedeniGruntar z Visokega r. Hinbcrjcr Napovedovalka .............. š.hr»*utlno»lč«v« Clrobar..................... i. c«brii Mizar....................... V. Janko Režiser: Osebe: ■ Zdravnik ......... Veliki hlapec Konjski hlapec Srednji hlapec Milan Skrbinšek. pri Kremenu C. Vclllšjck M. Slmcnc J. Povhi K. MlkulH Pastir imenovani „Hlapče“ K.zoiemik Peterček, | . , i>. Komora Pepček, defX' Le.dC«ga , KnJ jurček, | Puntarja J. Konlč I. VtupotlO „5mrtmajke Dramska pjesma u 3pjevanja. Spjevao Iv Lica Prvo pjevanjc „Snahe“. Majka Jugoviča....... iirnuuiinavMev« J’rva " ........ E. Kraljeva ”ruga .. K. Petkova £rec, Savinova Deveta snaha, Augjelija. 15 Itukšekova j fvl glasnik .............. t . (lrorn l>ruyi glnsnik.............. R. Mikulič < urski zarobljeni k V. Janko M Dvnnaestero d Ječe Jugoviča. čardaku Jug Bogdanove kule. Vidov dan godine I38V, o zalasku sunca. Drugo pjrvanje „Avet“. Majka Jugoviča .... hi*«utlnork'cv« {»"gtjelija.........n, Bukšekova l»“,iM,n,n.................. H. Nučič fvl glasnik............... L. tirom niiK‘ ............ R Mikulič „ ®,0v /vije/da - tviječnlca. (lian noč-^vjrtrn. Na Mrdakti Jiijj Bogdanove kule, u »red noži. Jugoviča" > Vojnovič. Redatelj: Hinko /Vučič T reče pjevanjc: »Kosovo11. Majka Jugoviča........... Hr.n ........ M. Kanklei Prvi | , , i .... I. Kos Drugi J zarobljemk R. Jerončič Carica Milica................ M. Batičeva Prvi | ........ I.Oahrič 83' :::::::: Cetvrti I ........ V. Rožaniki Žena...................... K. Petkova Dijcte....................... O. Severjeva Kopljanik................. E Oroin I Iriičaniki zarobljenici. Hriičanski kop-Ijanici. Sveštcnlci. Vladike. Patrijarsi. Starci. Žene. Djeca. Narod 1.1. n., i. t n Na Kosovu poslije Vidov-dana. »Španska muha" Burka v 3 dejanjih. Spisala Krane Arnold in Ernst Bach. Režiser: /?. Železnik, \ Osebe: Ludvik Cekin, lotsrnsr iiiofa v. Hratioa Uma, njegova iena..... £.i)ragutlooviiev.\ Pavla, njiju liči..................V. Podgorska Burvig, državni poslanec C. VetoUek «stiiik i: Biboic« ., l. GibrU Matilda, njegova žena S.Mu#cC«ra Henrik, njiju sin............... R. 2ek*nik Dr. Fric Gerlah, odvetnik... K. crom Tidemajer....................... v. Kotanaki Vinier............................P,Ra»b«r|er Mici, služkinja pri Cekinu .. K. i*otko*a „Ples v operi" Opereta v 3 dejanjih. Po veseloigri: „Trlie roza domino" spisala Viktor Leon in Hugo pl. Walttbcrg. Uglasbil Richard Heuberger. Dirigent: hordo Herzog, Otebev Režiser: Josip Povhi. Beaubuisson, rentje ... J*. Hamberger Madame Beaubuisson, njegova soproga š.Drarattootlfrv* Henri, nečak,kadet v francoski mornarici V. 1‘odgonk« Paul Aubier................). l*o»bi Angele, njegova soproga, ne£akln|a madamc llcauhuUtnn I- OI«(OT|C«va Oodl se v Parizu, danes in jutri, za časa princa Karnevala. Mazurko v II. dejanju naštudiral baletni mojster jakob Pečnik. Plešejo: ga. IvaSetinska, gdc. Irma Jelenčeva in gg. Rado Železnik in Jakob Pečnik. Oerges Dumeniel............... M. šimcnc Margueritte, njegav* aoprnim .. I'. Savinov* Germain, sluga \ pri . I. Gabrič Hortenzc, hišnjaj Dumeniel« , s.Mttgoci-a Feodora, chansonette M Voukova Philippe, prvi natakar c. Y«luU«k Jean, natakar................. r. Kaukicr „Sen kresne noči‘ Bajka v 1 dejanjih i5 slikah) Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Glasbo zložil F. Mcndelssohn-Bartholdi. Dirigent: Ferdo Hcraog. Osebe: Režiser: ]lutko Nučič. Tezej, vojvoda atenski i.. (;rom F.gej, Hermijin oče ,.. c.v«tuUek Lisander, I K. 2tie«mk Demetrij, r. MikulU I llostrat, voditelj labav piiTonJu M. Šimenc Dunja, tesar....................... i\R«»b«rger Smtlk, mizar...................... v. Rolatuikl Klobčič, tkalec...................j. i*0vhi Pisk, mehokrp..................... v. Janko Nosan, kotlar..................... i. Gabri; Trlica, krojač ................... i Svagclj Drugi palčki I/ spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezcjevo in Hlpolitiiio spremstvo. — Oodl se v Atenah in v gozdu blizu njih. Hipolita, kraljica amazonska m Vouk»»» I lermija, juIJubllona v l.lundra |'„ Kraljeva Helena, >at|uhl|cna v Demetriji. I Aeilnsla Oberon, vilinski kralj u, kuoic Titanija, vilinska kraljica ... oicgovi;«?a Spak, tudi Robin Dobrodrug i. jcieni«va Grašek, j ............ • • • Pajčevina, I . tki............. O. sev*r|*v* Vešča, pal™'.......................... • . Gorčica, • ............ o • o I. del. »Smrtni ples" I. del. Spltiil Arnit Strindberg. Prervl Adolf Itohlda. KcžKci Milan Škrbini**. Osebe: Edgar, kapitan pri trdnjavskem topništvu.................. H. NuiiJ Aliče, njegova žena, bivša igralka........................ U. Itukl.kovo Kurt, karantenski mojster m *krhint(I Avgu«t Strindberg. 1’rcvel Adolf Robid*. Ktiltort MiluH Skrbinith. Osebe: Edgar............................. M. Nuct< Aliče............................. II lluklckov« Kurt . . ......................... M, Kkrbln4*k Allan, Kurtov sin ........... u. /»teanik 1 tulita, I dgarjeva hči v. l*migor*k» 'oroinik ......................... r. Mikuii<* TUlk« tkkntnu »?. ClrlU v Marlburu.