Domoznanski oddelek 35 VESTI iz vasi 2006 352(497.4)(061) COBISS © 6002146,1 S Gurbujcij, ji, 'J/jct I ~Osem ~Dam ter ~Oašim bližnjim doma, na delovnih mestih in povsod drugod želim, da bi ~Oam 'Delikonečni pazniki pomnožili oeselje do novega življenja, ki se vsepovsod prebuja, flaj bodo zakonitosti stvarstva, ki ustvarja iz drobnega semena in natančno uravnava neskončno veselje, dodatna spodbuda pri iskanju vedno novih skupnih poti skozi življenje, ki jih od nas zahtevajo novi časi. Občina čjorišnica župan /}cže /Cokel O VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba je župan, Jože Kokot. Fotografije: Foto Laura, Davorin Zorli, avtorji prispevkov, arhiv. Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p. Tisk: MA tisk d.o.o. Maribor. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, telefon: 02/743 11 11, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net. Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano aprila 2006 v 2000 izvodih. Naslednja številka bo izšla predvidoma avgusta 2006. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo do konca julija 2006. UVODNIK Spoštovane občanke in občani občine Gorišnica X #sako pomliad me prvi cvetovi okraskov šepet čiste preprostosti, o kateri To doživljamo tudi mi, vsakokrat, ko se navdušsujejo z življenjsko silo, ki pravi psalmist: »To niso besede in niso odločimo za ljubezen, ko iz smrti našega W je ne moreta ustaviti niti kasni govori, njihov glas je neslišen. Vendar se jaza prehajamo v življenje. Tega si želim, sneg niti morebitna zmrzal. To veliko njih sporočilo razlega po vsej zemlji in do dragi občani, ki si prizadevate in pričujete resnico smo lahko opazili na pragu konca sveta gre ta govorica« (Ps 19.4-5). s svojim življenjem da tako Vstali letošnje pomladi. Pri starem studencu, Od naše pripravljenosti tenkočutnosti in Gospod živi v nas in med nami. med župniščem in cerkvijo sv. Marjete pozornosti je odvisno, ali bo uho srca Blagoslovljene in vedre velikonočne sem pred letip psadil teloh in čebulice odprto za ta neslišni šepet saj ga hitro praznike vam iskreno želi zvončkov. Letošnjo pomnlad je še ležala zadušijo hrup lakomnosti samo- Ivan Kolobar, župnik štiri prste debela snežna odeja, a teloh in zadostnosti in malikovanja. Če nas ta zvončki so se že razgledovali naokoli iz te hrup ogluši in oslepi, ni težko spregledati bele opojnosti. pomladnega prebujanj a v naravi. Takšna bi morala biti naša vera, s trdnim Krščansko sporočilo nam osvetljuje V, prepričanjem v svojo rast in poslanstvo, skrivnost človeškega bitja. Razkriva nam Ne glede na okoliške razmere, ne glede na nekaj, česar nihče ne bi mogel slutiti, če : čas, v čim bolj bogatem izpolnjevanju nam Bog sam tega ne bi razodel: podarjenega življenja. Vse to ustvarjeni smo po božji podobi, poklicani pomladansko kipenje življenja nas smo k dostojanstvu božjih sinov in hčera dviguje k stvarniku, ustvarja hrepenanje in k deležu pri božjem življenju in slavi, po stiku z njim. Ali ni to spodbuda za Pred nami so najgloblji dnevi cerkvenega razmišljanje in molitev? Pomladni čas leta, pred.nami so osrednje resnice najbolj prepričlivo govori, kako življenje našega verovanja - Velika noč. To je po premaga smrt, daje za vsakim križem Božjem usmiljenju dan, ki nas je napravil prazen grob, daje vse ustvarjeno večno. Z v Jezusu Kristusu mnogo večje, kakor si zrenjem v preprost, a popoln telohov in sploh lahko predstavljamo. Zato naj bodo zvončkov cvet postajajo besede težke, naše čestitke vteh dneh v znamenju nerodne, zapletene skratka, odvečne. hvaležnosti za dar vstajenja. Potem, ko Molitev je lahko podobna spregledanemu smo štirideset dni zavestno prenavljali pomladnemu dogajanju v naravi, svojo umrljivo naravo, bo morda tadi Velikokrat gremo mimo, ne.da bi se naše vstajenje kakor sončni vzhod, ki zmenili zanjo. Potem pa jo odkrijemo na prežene nočno temo greha in slabosti. To novo, ko nam razkriva nove globine, so doživljali Jezusovi učenci, to je odkriva nova presenečenja, odpira nova doživela Marija Magdalena. Stopili so iz obzorja. Brez izumetničenja, brez teme nevednosti v svetlobo milosti vere. i 'Bred vami je prva letošnja številka I^Vesti iz vasi. Ponovno smo vam S pripravili veliko pestrega branja o dogajanju v naši občini. Ko takole gledam časopis, sem pravzaprav ponosen na to, v kakšni občini živim. Zmeraj pravijo, da so ljudje tisti, ki dajo nekemu mestu ali vasi dušo. Na našem območju živijo takšni ljudje, ki jim je mar za razvoj kraja in ki se venomer trudijo, da bi življenje v občini bilo še bolj prijetno. To pa bi moral pravzaprav biti cilj vseh nas. Pomlad je tako rekoč pred vrati, prva dela na poljih so se že začela, pa tudi ljudje se že veselo nastavljajo prvim sončnim žarkom. Kljub pogledom skozi okno, ki nam naše misli zvabijo daleč stran, ostajamo v občini trdno na tleh in zvesti vsem obveznostim, ki nas čakajo v letošnjem letu. Na naslednjih straneh si boste lahko prebrali intervju, v katerem boste izvedeli vse o delovanju občine v tem letu. Tako med drugim pišemo o ureditvi občinskega trga, za katerega upamo, da bo dokončan do občinskega praznika, pa o obrtni coni, novem vrtcu, posodobitvah cest in še kaj. Še naprej pa ostajamo zvesti delu za dobrobit vseh občanov in občank. Konec leta ali natančneje s 1.1.2007 se po dvanajstih letih skupnega dela poslavljamo od Cirkulan, ki bodo postale svoja občina. Vsem prebivalcev Cirkulan in okolice želim, da bi v novi občini lepo živeli in da bi uresničili vse tisto, za kar si prizadevajo. Mi bomo razvoj Gorišnice še naprej peljali po poti, kije bila začrtana in upam, da bo ta karseda uspešna. Dragi občani in občanke, mimo se prepustite branju časopisa, ki smo ga pripravili samo za vas. Uživajte v pomladi in preživite velikonočne praznike v krogu dmžine in tistih, ki jih imate radi. Jože KOKOT Pogovor z županom v proračunu za leto 2006 čez 830 milijonov M prvi letošnji izdaji občinskega lf glasila Vesti iz vasi, smo se pogovarjali z županom naše občine, gospodom Jožetom Kokotom. V nadaljevanju boste izvedeli, kaj vse se bo letos postorilo v občini in katere so tiste investicije, ki bodo občinski proračun obremenile za daljše obdobje. »Gospod župan, najprej se dotakniva proračuna. Koliko znaša proračun za leto 2006?« Proračun za leto 2006 je sprejet, njegova višina znaša 836.828.000 tolarjev. Odhodki so identični prihodkom. Želel bi poudariti, da občina tudi v letošnjem letu ne bo najela nobenega kredita ali lizinga, niti se ne bo zadolževala. Naš proračun je tako kot vsa leta doslej gospodarno naravnan. Prvi ministrski obisk v novi občinski zgradbi, ]anez Podobnik dolga in kot takšna za občinski polovico pa upamo, da bo razprodana še »Katere so najpomembnejše investicije proračun kar velik zalogaj. Prav tako so v letošnjem letu. Obrtna cona prinaša s v letošnjem letu?« predvideni odcepi v gorišniškem delu seboj velika pričakovanja. Tu si namreč občine in sicer, izgradnja odcepov; v obetamo precej novih delovnih mest, Tako kot doslej bomo še nadalje vlagali Forminu, nadaljevanje ceste Moškanjci kar je za občino lahko samo pozitivno, v infrastrukturo v ceste, občinski trg, Gorišnica. Uredili bomo tudi nekaj saJ s tem rešujemo tudi nezaposlenost cestno razsvetljavo Moškanjci grebenskih cest tako imenovano cesto naših občanov in občank. Gorišnica, v Zamušanih velja omeniti v Malem Okiču ter odcep v Medribniku kanalizacijo prav tako nam je uspel in Brezovcu. V kratkem se bodo začela »Kdaj bo dokončana kanalizacij a?« dogovor z Elektro Maribor za tudi dela na mostu v Muretincih, prestavitev omrežja v zemljo ; del predvidevamo da bo to že takoj po V letošnjem letu bo kanalizacija proračuna pa obsega obrtna cona v Veliki noči. Uredili se bodo tudi dokončana v Zamušanih iz sredstev Moškanjcih,kjer seje že začela celotna pretočni kanali na cesti Muretinci - občinskega proračuna in sprejete takse, infrastrukturna ureditev. Računamo, da Bori. Nekaj denarja je tako kot vsako naslednje leto se predvideva izgradnja bo obrtna cona v celoti opremljena do leto namenjeno tudi preplastitvam cest do čistilne naprave. Idejni projekti v mesecajunija. Tako kot vsako leto je del in sicer jih bomo preplastili tam, kjer je sklopu konzorcija za kanalizacijo proračunskih sredstev namenjen tudi to najbolj potrebno. Postavka (Gorišnica Moškanjci) so končani. 12. ureditvi pokopališča, (kjer nameravamo 'vzdrževanje lokalnih cest' je precej decembra lani smo za prvo fazo že postaviti velik križ z razpelom), ureditvi visoka postavka občinskega proračuna, dobili potrditev sredstev iz Bruslja, okolja in sanaciji kulturnih spomenikov. Še posebej letos je zima naredila svoje sedaj si moramo pridobiti gradbeno Za vrtec v Gorišnici se pripravlja idejna in ceste precej uničila. Opravljeno je dovoljenje, spomladi prihodnje leto pa zasnova, Cirkulanskega pa bomo bilo tudi veliko število pluženj in že načrtujemo začetek gradnje. Za zgradili vse do tretje gradbene faze. posipavanj cest, kar pomeni, da bomo drugo fazo kanalizacije čakamo še na morali ta dodatni strošek upoštevati pri odgovor iz Bruslja, vendar priča-»Podrobneje se dotakniva posameznih rebalansu proračuna. kujemo, da bo ta pozitiven. Tu so zajete proračunskih postavk. Kako bo s cestno vse podravske vasi Muretinci, Mala infrastrukturo?« ».Kaj vse bo potrebno še storiti, da bo Vas> Gajevci, Placerovci in Formin, obrtna cona v Moškanjcih dokončno kanalizacija pa se bo navezala na V letošnjem letu je predvidena zaživela?« Forminsko čistilno napravo, izgradnja novogradnja cest na strani Cirkulan pa se bo začela prav tako naslednje leto. cesta Gradišča, pa tudi nekaj manjših Obrtno cono v Moškanjcih čaka še v bodoče bo projekt izgradnje odcepov. Cesta Gradišča je v skoraj ureditev celotne infrastrukture cesta, kanalizacije pomenil velik finančni osemdesetih odstotkih že dokončana, kanalizacija, razsvetljava, elektrika, zalogaj za občino, ki bo hkrati pomenil ko bo dopuščalo vreme bomo začeli z telefonija. Polovica obrtne cone je že to> da se bodo vse ostale investicije njenim asfaltiranjem. Ta cesta je dokaj zasedena, kupci so znani, za preostalo morale na nek način podrediti temu projektu. Moramo namreč vedeti, da »Kako pa je s področjem sociale, šolske izgradnja kanalizacije potegne za sabo zzz predšolske vzgoje in nenazadnje še veliko dodatnih del, ki so povezana z brezposelnosti?« ureditvijo cest, javne razsvetljave, pločnikov in preplastitve cest, saj je Za šolske otroke je tudi poskrbljeno, saj namreč po končanih delih potrebno imajo odlične učne pogoje in šolski celotno javno infrastrukturo popraviti prevoz. Občina skrbi tudi za predšolsko in obnoviti. vzgojo vrtec, saj pokriva razliko stroškov staršev programa in oskrbe. »Kako daleč so projekti za nov vrtec v Tako so sociala, šolska in predšolska Cirkulanah?« vzgoja postavke, ki zavzamejo veliko občinskega proračuna. Tuje še skrb za Projekti za Cirkulanski vrtec bodo naše starejše občane, za katere predvidoma dokončani do Velike noči. plačujemo storitve v domu upo-Po pridobitvi gradbenega dovoljenja kojencev, ki si jih sami s svojo sledi razpis, takoj po končani izbiri pokojnino ne morejo kriti. Pomagamo izvajalca pa bomo začeli z deli. Za vrtec tudi brezposelnim, ki jih je v povprečju je predvidenih sedemintrideset mili- okrog tristo-trideset mesečno. Tem pla-jonov tolarjev, kar bo zadostovalo za cujemo osnovno zdrav-stveno izgradnjo do tretje gradbene faze. zavarovanje. Dodatno so tu še hišni Nadaljnja faza gradnje bo prepuščena pomočniki. Zaenkrat je njihovo novi občini Cirkulane. financiranje odvisno samo od lokalne skupnosti, čeprav se na tem področju v je obiskal občino Gorišnica »Kako pa je s področjem urejanja prihodnj e predvideva nekaj sprememb. prostora?« stroški bodo manjši, vendar imamo v Gorišnici precej lastnih sredstev in sredstev, ki jih pridobivamo z uspešnimi prijavami na številne državne in evropske razpise. Morda bo malo težje novi, Cirkulanski občini, ki lastnih sredstev nima veliko. Glede delitve občine nas čaka še kar nekaj dela, na novo bo potrebno urediti vse akte za našo občino grb in zastava ostaneta enaka, spremeni se le tekstualni del. Želel bi dodati tudi to, da smo se v občini Gorišnica celih 12 let, ko smo bili skupaj, zmeraj trudili, da se je občina enakomerno razvijala. Cirkulane so dobile kanalizacijo, veliko novih cest in če bi ostali skupaj, bi letos dokončali otroški vrtec, v roku treh, štirih let pa izgradnjo cest na celotnem območju Cirkulan. »Letos je našo občino obiskalo tudi precej ministrov. S kom vse ste se pogovarjali o razvoju občine?« Obiskal nas je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik ter minister za delo, družino in socialne zadeve g. Janez Drobnič. V februarju je Spodnje Podravje obiskala tudi vlada, žal brez predsednika Janeza Janše. Takrat sem se pogovarjal s kmetijsko ministrico ga.Marijo Lukačič in gospodarskim ministrom g.Ivanom Vizjakom, s katerim sva se še posebej pogovarjala o razvoju malega //l murnu rtu v v otu vuu, uu /r/ S strani prebivalcev smo zbrali cca 220 stoji tudi nova šolska stavba. Lani ste pobud, za poslovno in stanovanjsko mz v pogovoru omenili, da za letošnje gradnjo. Vseh pobud smo bili veseli, saj ^et0 predvidevate še ureditev to nakazuje, da si ljudje v naši občini občinskega trga.« želijo živeti. Urejanje prostora bo potekalo preko skupne občinske uprave Projekti za ureditev trga so že izdelani, Ptuj, denar je zagotovljen; del iz pridobljeno je tudi že gradbeno uspešnega natečaja RS, del pa iz dovoljenje in opravljen je razpis za občinskega proračuna. Zakon izvedbo del. Ko bo izbran izvajalec, predvideva, da mora biti do sredine leta sledi ureditev trga. Pred tem bodo 2007 prostorska ureditev in strategija izbran projekt še pregledali vsi končana. Do sedaj je nezazidanih predsedniki vaških odborov in občinski stavbnih zemljišč (ni zajeta razpršena svet ter ostalimi zainteresirani, gradnja) po dosedanjih podatkih na Občinski trg bo po predvidevanjih imel Cirkulanski strani cca 4 hektarjev, v fontano in tržnico, nekaj bo tudi novih Gorišnici pa cca 23, skupaj z obrtno parkirnih mest. Upamo, da bo trg urejen cono, ki od tega zavzema približno 5 do občinskega praznika in tako hektarjev. Na teh površinah tako obstaja prispeval svoj del k celostni podobi takojšnja možnost gradnje stano- centra Gorišnice, vanjskih in poslovnih objektov. Občina si namreč novogradenj želi in jih tudi »Cirkulane so se odločile za svojo vzpodbuja občino in pri tem uspele najprej na referendumu in kasneje dobile še »Vemo, da občina vsako leto pri potrditev državnega zbora. Kaj pomeni oblikovanju proračuna ne pozabi na t0 za Gorišnico, se bo sedaj težje dotacije številnim društvom, ki delujejo razvijala?« v občini in j o uspešno predstavljajo tudi navzven.« Cirkulane bodo kot veste, s 1.1.2007 postale samostojna občina. Gorišnica Resje, tudi letos nanje nismo pozabili, bo z odcepitvijo Cirkulan »izgubila« saj smo sredstva namenili društvom: približno 2000 2300 prebivalcev, še kulturi, športu, (tekmovalni, šolski in zmeraj pa v občini Gorišnica ostane rekreacijski šport). Omenim naj tudi približno 4000 prebivalcev. Glede gasilska in ostala društva. samega proračuna ne vidim nobene bojazni, seveda bo ta manjši in tudi Minister Milan Zver gospodarstva in turizma. Haloze lahko selili v nove prostore v neposredni bivše ptujske občine deluje na Ptuju.« svojo prepoznavnost gradijo z drobnim bližini trgovine Jager. Še letos bi moral turizmom in povezovanjem z ostalimi biti zgrajen mejni prehod Meje, saj s O tem dejansko razmišljamo že na glas. ponudniki turističnih storitev, zlasti s 1.7.2007 že začne veljati Schengenski Nova skupna občinska uprava bi naj Ptujskimi Termami. Pogovarjal sem se sporazum. Lahko rečem, da sem z povezala našo občino, občino tudi s prometnim ministrom g.Božičem vsemi ministri vodil uspešne Markovci in občino Dornava. Izračun glede ceste Ormož Markovci Ptuj, ki razgovore, ki že kažejo prve pozitivne bo pokazal, če bi bila tovrstna skupna naj bi bila po predvidevanjih rezultate. uprava upravičena. Z vidika sedanje dokončana v letu 2009 in o sanaciji skupne občinske uprave, ki pokriva vse državnih cest v naši občini. Z ministrom »Izkušnje iz preteklosti povedo, da je občine in je zato nadpovprečno za lokalno samoupravo g.Ivanom več kot dobrodošlo, če ima občina obremenjena, bi bilo smiselno, da je Žagarjem je beseda tekla o nadaljnjem posamezne projekte že vnaprej delež vključenih občin manjši. S tem bi financiranju občine ter o možnostih pripravljene, saj ko je razpis že se ohranila neka preglednost, pa tudi dodatnega pridobivanja evropskih in objavljen, je pogosto premalo časa, da delo bi bilo lažje, bolj vidno in več bi se državnih sredstev. Dejstvo pa je, da od bi lahko pripravili dober projekt. Kako Nhko naredilo. Zato tudi razmišljanja v države kaj dosti več kot nam daje sedaj, jestemvnaši občini?« tej smeri. Pomemben podatek je tudi ta, ne moremo pričakovati. Morali se da delo takšne skupne uprave s bomo postaviti na lastne noge in iskati Tudi mi imamo veliko že pripravljenih petdesetimi odstotki sofinancira nove možnosti dodatnega financiranja, projektov in smo se na ta način država. Dejstvo je tudi, da že sedaj Z ministrom za okolje in prostor zavarovali, da nam ob morebitnem plačujemo za delo skupne občinske g.Podobnikom, sva govorila o razpisu ne bi zmanjkalo časa. Resje uPrave in iz tega vidika strošek za prostorsko ureditvenem planu in tudi, da nikoli ne moreš vedeti, za občino, v kolikor bi se skupna občinska strategiji, z ministrom g.Zverom pa je katero investicijo bo razpis objavljen in uprava ustanovila, ne bi bil nič večji, tekel razgovor o razpisu za kandidaturo zato naš sistem dela ocenjujem kot državnih sredstev za vrtce, saj je bil dober. Tako imamo npr. pripravljene >x^z °b koncu najinega pogovora želeli zadnji objavljen razpis leta 1999. Leta projekte za ceste in za ostalo še kaj dodati, sva še kaj pozabila?« 2007 pričakujem, da bo tudi Gorišnica infrastrukturo, ter za športno dejavnost. „ uvrščena na listo sofinanciranja Prijavljamo se na vse razpise, ki jih Želel bi se zahvaliti celotni občinski pridobljenih sredstev za izgradnjo razpisuje država in evropska skupnost upravi, še zlasti direktorju, svetnikom novega vrtca. S kmetijsko ministrico in na ta način pridobivamo še dodatna zn svetnicam, predsednikom vaških sva govorila o komasaciji in sredstva, ki so za občino ob samem odborov in vsem, ki so na kakršenkoli namakalnem sistemu Gorišnica proračunu več kot pomembna. način vključeni v delovanje občine. Moškanjci, kar bi se izvajalo naslednje Iskrena hvala vsem za vložen trud, saj leto, z ministrom za notranje zadeve Občina skupaj še z nekaterimi tudi z vašo pomočjo uresničujemo nove g.Dragutinom Matejem, pa o policijski sosednjimi občinami razmišlja o skupni načrte za dobrobit naših občanov, postaji. Ta se bo začela graditi še letos, občinski upravi in s tem o izločitvi iz prihodnje leto pa se bodo policisti že skupne občinske uprave, ki sedaj za vse Bronja Habjanič Župan in občinski svet občine Gorišnica 4. jožefov koncert Mladinski zbor Osnovne šole Cirkulane Zavrč pod vodstvom Irene Sabler je prijetno presenetil, saj so _ . . mladinci pokazali, da se v naših ■k ■ a samo Jožefovo 19.3. so sev vodkinja Irena Sabler. Naj-mlajši so Halozah prepeva že od »mladih Cikulanah zbrale mešane pri svojem izvajanju pokazali pogum glasilk« kar seje lepo opazilo pri 1 * pevsko zborovske skupine iz in sproščen pevski čut. S pesmima La vseb iZVedenih pesmih Največja »domačih logov« kakor tudi Paloma in Trojko pa so pokazali, da žeIja nas starejših pevcev je, da bi ti povabljeni zenski pevski zbor iz Žetal, jim tudi tuja dela niso tuja. mladi pevci čim prej zapeli v Prihajajoča pomlad nam je z lepim Naslednja že močno upeta in širši mešanem zborU; ki nujnJ0 potrebuje vremenom pomagala privabiti kar publiki poznana domača skupina, pomladitev. V petju se namreč zazna Veseljaki iz Cirkulan, je dodobra »duh šole iz kraja« v katerem živimo ogrela dlani poslušalcev. Na željo bomo znali to ohraniti? poslušalcev so svoj program podalj- Doroteja in Kaja, učenki 8. razreda, šali. Franc Lačen, ki skupino vodi drugo leto, je verjetno zadovoljen, saj lepo število poslušalcev, ki so navdušeno spremljali posamezne pevske skupine in jih nagrajevali z bučnimi aplavzi. Najprej so se predstavili naj mlajši iz Osnovne šole Cirkulane Zavrč, kijih fantje zelo napredujejo in ob takem je vodila njihova dolgoletna zboro- deluj ih čaka še lepa prihodnost. Spomnimo se prijatelji ^^^amburaška sekcija Prosvetnega neutrudnemu vodji Ivanu Vojsku. Poleg društva Ruda Sever Gorišnica je tamburašev iz Zagojič so bili glavni Franc Korenjak M v petek, 31. marca, v Več- gostje člani Ansambla Lojzeta Slaka in namenski dvorani v Gorišnici KlapeLantema. organizirala 1. koncert Spomnimo se prijatelji v spomin dolgoletnemu D.Z. sta v duetu uspešno zapeli Pod oknom Jurija Flajšmana. Gostujoči Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, je s svojimi čudovitimi glasovi odpel tri pesmi. Izkušene pevke so dokazale, da se včasih »da« tudi brez moških. Koncert pa je z uvodno pesmijo začel in ga na koncu tudi končal domači pevski zbor. Barbarčani »Belanci« smo pod vodstvom izkušenega [zborovodja, Jožeta Drnikoviča, predstavili naj novejša dela 2. zagorski in domačo Se dan že mrači Vilka Rusa. Bledi mesec in dalmatinska Bijela čaša sta popestrili naš program, kakor smo tudi dokazali, kako čuteči znamo biti haložani in kako blizu srca nam je lepa pesem. Na koncu smo na oder povabili kar lepo število Jožefov in Pepik in jih od srca čestitali ob prazniku. Programje povezoval izkušeni domači napovedovalec, Miro Lesjak, zaključila pa je prireditev predsednica domačega kulturnega društva, Tončka Žumbar. Zakonski vrtiljak j^^remiema uprizoritev komedije B^Leslie Stevensa Zakonski M vrtiljak, ki so jo člani Kulturnega društva Cirkulane odigrali 11. marca je bila za gledalce brez dvoma dobrodošla poživitev po kraj šem premoru dramske skupine. Ponosni smo, da nam je uspelo uprizoriti dokaj zahtevno delo, ki je lahko težavno tudi za profesionalne igralce, kaj šele za amaterje. Naši zvesti gledalci so nas nagradili z močnim aplavzom in nam s tem tudi pokazali, da si želijo našega dela tudi v bodoče, ter da romantične komedije „ . razumejo prav tako dobro kot burke ?■ ,februarJa Praznujemo slovenski ali farse, ki so pisane v narečju in kulturni praznik. Kot smo ze sprožajo salve smeha od začetka do navajeni, osrednja proslava poteka na konca predvečer praznika. Letos je proslava Ta komedija pa ima to prednost, da prvič potekala v novi kulturni dvorani govori o problemih, s katerimi se vsi v občinski stavbi Prireditev so srečujemo dan za dnem. Je aktualna pripravili elani obeh kulturnih društev in nas prav tako nasmeji. Ob vsem v obcmi Kulturnega društva tem pa je še drobno zrno ironije, ki nas vselej rado privabi. Vsi igralci so se zelo potrudili in odigrali po- govornik je bil župan, g. Jože Kokot. samezne prizore tako, kot je od njih ,V ?v0Jem g°voru Je P0Lfinl Pomen želel naš dolgoletni režiser in mentor, kultl\re za narodovo identiteto. Z Lojze Matjašič. Veseli smo, da še zavedanjem m sprejemanjem domače vedno vztraja in je še vedno kulture m jezika bomo ohranili svojo pripravljen pomagati ter deliti z nami ^entiteto v sedanjem času, ko se njegove bogate igralske izkušnje, mešajo evropske kulture med seboj. Seveda pa ne smemo pozabiti tistih, V ku turnem programu je gledalce ki se jih na odru ne vidi, vendar brez naJbolJ Prevzela lzJemna deklamacija njih predstave ne bi bilo. To so vsi Bemarde Kolar> ki je predstavila tisti, ki skrbijo za sceno, svetlobne in Prešernovega Povodnega moža. zvočne efekte ter šepetanje. Pri našem delu pa nas podpirajo tudi donatorji. To so Vlado Solina, Štefan Ban in Marjan Bombek. Ponovitev komedije bo na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, ob 17.00 v Večnamenski dvorani v Cirkulanah. Vsem občankam in občanom želim vesele velikonočne praznike. Gledališka skupina iz Cirkulan Slovenski kulturni praznik občini Cirkulane in Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica. Slavnostni 8. februar slovenski kulturni praznik I N.Z. Slavnostni govornik je bil župan, Jože Kokot Predsednik dramske skupine Miro Lesjak Mladi veseljaki iz Cirkulan Mladi veseljaki v letu 2005 in načrti za leto 2006 X T mesecu juniju fantje vokalne \w skupine Veseljaki iz Cirkulan, w potujejo na festival Cantemus 2006 v Zrenjanin, Srbija in Črna Gora. Leto 2005 smo Veseljaki preživeli zelo uspešno in sila delovno. Skupina je v letu 2005 imela vsega skupaj 24 nastopov, od tega kar tri celovečerne koncerte. Na nastopih smo tako predstavljali domače kulturno društvo in občino po številnih krajih Slovenije. Naj se še enkrat na hitro ozremo nazaj. Prvi koncert smo izvedli v mesecu januarju in sicer v Središču ob Dravi. Naš osrednji koncert smo 27. maja tako kot vsako leto priredili na gradu Bori in sicer v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Okarina iz Ormoža. Ob koncu leta pa je ob božiču sledil še tradicionalni koncert, na katerem pa smo gostili vokalno skupino Vivere iz Slovenske Bistrice. Kot gostje smo nastopili tudi na božično-novoletnem koncertu v Skorbi, ter ob velikem jubileju domačih Tamburašev v mesecu juliju na gradu Bori. Nastopali smo tudi na reviji malih pevskih skupin, ob dnevu državnosti na gradu Bori, na dobrodelnem plesu Lions cluba Ptuj, na 3. Jožefovem koncertu. Nadvse prisrčno je bilo srečanje družine Prašnički v mesecu juniju in odpetem »mini« koncertu v cerkvici na Mejah. V letu 2005 smo tudi prenovili in spremenili naše spletne strani, ki sicer občudovali delo mladih glasilk. Z eno Projekt bo zahteval veliko poguma in deluje že od leta 2000. Tako smo besedo. : nepozabno in zelo pripo- požrtvovalnosti. Gostje ki jih spremenili naslov spletne domene, kije ročljivo! pričakujemo, so že potrdili nastop, bil malo zakompliciran. Za tiste ki še ne No pa nazaj k resnim stvarem. Povem lahko le to, da ne bo nikogar, ki veste, naš novi internetni naslov je Letos nas čaka še več projektov. Naš bi s koncerta odšel ravnodušen. www.veseljaki.si. Na straneh najdete tradicionalni letni koncert planiramo v Podrobnosti sledijo, obilo informacij tako o delovanju naše začetku meseca junija. Zagotovo pa bo Še namig: so zelo znani slovenski skupine, kot tudi kratke reportaže z osrednji dogodek letošnjega poletja in fantje! naših nastopov. Pa naj ob tem omenim dela Veseljakov, nastop na Festivalu še en nastop, ki sicer ni bil nastop, pač Cantemus 2006 v Zrenjaninu. V Srbijo Za konec pa še to: pa že kar mini turneja. Veseljaki, bilo in Čmo goro se tako Veseljaki letos Tako kot vsak, si tudi mi po svojih nas je osem, smo se v juniju 2005 odpravljamo na prvo resno turnejo, ki najboljših močeh želimo razveseljevati odpravili na tedensko križarjenje od bo trajala od 29. junija pa do 2. julija, našo zvesto publiko z lepim fantovskim Biograda do Visa z jadrnico Flera. Ker Zagotovo se vrnemo z lepimi in petjem. In, aplavz je naša naj večja bi podrobnosti bile sila neprimerne za bogatimi izkušnjami. Festival je nagrada. Za trud, odrekanje in to glasilo, lahko rečemo le, da je bilo poltekmovalne narave, na katerem požrtvovalnost. Hvala vam! nepozabno. Vseh priložnostnih bodo nastopili zbori iz celotne Evrope, nastopov, je bilo toliko, da jih ta rubrika Sledil bo naš božični koncert, ki bo Aleš Klinc ne bi prenesla. Vsekakor so pa naši letos v nedeljo, 17.decembra, številni poslušalci z velikim Pripravljamo veliko presenečenje, ki občudovanjem in zainteresiranjem pa ga danes še ne bi želel razkriti. Društvo gospodinj Gorišnica želijo ohraniti dediščino babic I/' ot predsednica vam bom orisala 1^ delovanje in pomen našega M m-društva gospodinj. Društvo vodim že od leta 1994, uradno se končuje moj drugi mandat. V društvu nas je včlanjenih 165 članic, UO pa šteje 13 članic, zastopane so predstavnice vseh vasi naše občine, ki se redno srečujemo na naših sestankih enkrat mesečno. Moja vizija je, da gospodinje ohranjamo dediščino naših babic, obenem pa se izobražujemo in učimo primemo današnjemu času in novim trendom. V začetku smo dale poudarek kruhu, gibanicam, kolačem, krompirjevim jedem in jedem iz zelja. Nadaljevale smo z drobnim pecivom, sladicami, obloženimi kruhki in kanapeji. Potem smo dale poudarek na pripravi izdelkov iz sira, skute in jogurtov, vseh vrst solat in razne zelenjave. Naslednje leto smo pripravljale enolončnice, sojine in čičirikine jedi ter jedi iz slanega testa. Nadaljevale smo z raznimi štmklji in to na 16 načinov. Na vrsti so bile potice in pletenice, bosmani, ki smo jih pekle v krušni peči v gasilskih domovih Moškanjci in Gajevci. Zelo obiskovani so bili tečaji iz divjačine in ribje specialitete. Učile smo se pripravljati pogrinjke, strežbo jedi, obenem pa priprave slavnostnega kosila in jedi iz zdrave prehrane, med katere spada kitajska kuhinja. Naše članice uspešno sodelujejo na razstavah dobrot na Ptuju in žanjejo zlata priznanj a in tudi znake kakovosti. Društvo pa predstavlja tudi našo občino na stojnici in sicer z brezplačnim preizkušanjem naših dobrot. Da ne bi samo delale, poskrbimo tudi za rekreacijo, to je naša telovadba dvakrat na teden, lunini pohodi ob večernih urah in pohod enkrat na leto -spoznajmo našo občino. Vsako leto imamo strokovno ekskurzijo pod geslom » SPOZNAJMO NAŠO SLOVENIJO«. Vrsto let se udeležujemo srečanja treh dežel v Avstriji »Prijatelji z roko v roki« in Zahvala jeseni v Leibnici. Leto za letom podarimo velikonočno košarico napolnjeno z veliko dobrotami. Vsako leto košarica vandra v drugo vas. Gospodinje pa smo prepoznavne po svojih sladkih in Kokotom. Tema srečanja je bil položaj krušnih izdelkih, ki jih predstavimo na kmetic žena in delovanje društva v naši vseh občinskih prireditvah - cerkvenih nam društvom nenaklonjeni državi, in vaških. Vse mlade mamice pa še posebej Po vseh teh letih gostovanj po naših vabimo, da se udeležijo naših tečajev, mrzlih gasilskih domovih, pa je naše kjer bodo dobile veliko koristnega društvo dobilo svoj prostor - kuhinjo, ki znanja. Naše babice in mame tudi jo je opremila Občina Gorišnica, za vabimo - pridite med nas, da nam nekaj opreme pa smo poskrbele članice pokažete pripravo kakšne stare jedi ali društva same. Prostorje ogrevan, lepo sladice, saj to je naša kulturna urejen in je lahko v ponos nam dediščina, ki je nikar ne želimo gospodinjam in občini Gorišnica. pozabiti. Na koncu naj še povem, da smo imele v V času velike noči in prebujajoče mesecu marcu srečanje predsednice pomladi vam želim prijetne, vesele ter ptujsko - podravske regije s dobrot polne velikonočne praznike, predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj in z županom Jožetom Predsednica društva gospodinj Terezija Kranjc Razstava dobrot... ...in druženje Društvo rejcev drobnice utrinek z občnega zbora Društvo trenutno šteje 101. člana, na občnem zboru jih je bilo prisotnih 61. Pričeli smo s krajšim kulturnim programom v katerem so nam zapeli ljudski pevci Šmentani faloti iz Kulturnega društva Stoperce. Našemu povabilu na občni zbor sta se med drugimi odzvala tudi županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin in podžupan občine Gorišnica, Jože Klinc. Za ■ 'mokošenih in popasenih čim več udeležbo in spodbudne besede se vsem 1^kmetijskih površin ter lepša in gostom iskreno zahvaljujemo. M prijaznejša podoba naših krajev j e Na zboru smo opravili pregled cilj Društva rejcev drobnice Haloze, aktivnosti v letu 2005 ter sprejeli načrt katerega člani smo se 3. februarja zbrali dela za leto 2006. Tudi v bodoče bomo na 7. rednem občnem zboru v prostorih sledili namenu in ciljem društva in gostišča Dolinca v Majšperku. sicer izobraževanju, usposabljanju, Veneti skrivnosten narod obveščanju članstva, sodelovanju z Zvezo društev, druženju in predstavitvi širši skupnosti. Naš cilj je, da bi se število rejcev drobnice povečalo, s tem pa bi bilo pokošenih in popasenih več površin. Tako ne bo več zaraščanja s plevelom in grmovjem, to pa bo zagotovo prispevek lepši in prijaznejši podobi naših krajev. Na zboru je bil sprejet sklep, da bomo tudi letos organizirali osrednjo prireditev našega društva Četrti ovčje kozji bal, na katerem bomo za obiskovalce pripravili razstavo živali, kulturni program in pastirske igre. Obiskovalci pa bodo imeli tudi možnost poskusiti jedi iz mesa drobnice. V imenu društva, kakor tudi v svojem imenu, se zahvaljujem občinam, medijem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi aktivnosti društva v preteklem obdobju ter vse vabim k sodelovanju tudi v bodoče. Janko Lorbek Predsednik DRD Haloze S^^ŠG Klub študentov Gorišnica je v nacionalizma v takšnem smislu, kot ga do petek, 3. 3. 2006, v prostorih tedaj v Evropi sploh še niso poznali. Iz tega 1 ^.občinske stavbe v Gorišnici so se v Evropi razvile mnoge umetne organiziral predavanje z naslovom Veneti, narodne plemenske skupnosti, katerih cilji skrivnosten narod. Predavanje je vodil prof. so bili prevlada nad ostalimi manj Robert Petrič, ki sodeluje v projektu organiziranimi ljudstvi. Vendarle se je pri Veneti.info. Po predavanju je sledila procesu asimilacije ohranilo kar nekaj zanimiva diskusija. Na vprašanja gostov je jezikovnih kot tudi kulturnih značilnosti, ki odgovarjal tudi g. Anton Ferdih, urednik so nam Evropejcem še danes sorodne, projekta Korenine slovenskega naroda. Tako je g. Petrič na predavanju predstavil številne venetske napise, venetsko kulturno Projektna skupina Veneti.info preiskuje zapuščino, religijo in mitologijo Venetov in staroveško evropsko zgodovino. Ideja o pričevanja starih krajevnih imen skupni spletni strani, ki bi vsem (toponimov), ki nam pričajo o obstoju generacijam približala zgodovinski narod, Venetov. Na koncu je navedel tudi mnoge Venete, se je skupini porodila, kot sami zgodovinske omembe Venetov, vse od pravijo, ob javnem zapostavljanju nekaterih zgodovinskih spoznanj. Tako je spletna stran veneti.info zamišljena kot nekakšen slovenski venetološki center, ki skuša nuditi čim več informacij o našem izvoru in iskanju naše skupne preteklosti. Homerjeve omembe Venetov v Iliadi (9.st.pr.n.št.) naprej po zgodovinskem traku do dela Davorina Trstenjaka: Raziskavanja na polji staroslovanske zgodovine (19. st.), kjer je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da so vindiško-slovanske družine. Poudaril je tudi njihovo sorodnost z armoriškimi ter baltskimi Veneti. Ali se morda sprašujete zakaj potem nikoli v šoli pri pouku zgodovine niste slišali za naše prednike Venete? Omenjeni so Grki, Kelti, Etruščani, Rimljani, Iliri, celo Germani, Venete pa se kar spregleda. Kot j e razvidno iz zgoraj napisanega, iz povedanega na predavanju in informacijah iz spletne strani www.veneti.info lahko Kdo so torej bili Veneti? Iz poročil zgodovinarjev in jezikoslovnih študij krajevnih imen, so bili Veneti predvsem preprosto avtohtono prebivalstvo, ki je nekoč poseljevalo večji del evropske celine. Zaradi svojega večinoma miroljubnega človeškega odnosa, so mnogokrat postali žrtve asimilacije raznih agresivnih plemenskih skupnosti, ki so razširjale nestrpnost in razvijale pojem Druženje po predavanju rečemo, da so Veneti obstajali. Skupina veneti.info pravi, da so mnogi zgodovinarji in kronisti Venete enačili za Slovane. Kaj je torej vzrok, da jih uradna znanost ne omenja, in da kljub številnim dokazom o njihovem obstoju, še vedno ostajajo "skrivnostno" ljudstvo? Kaj porečete na to, da bi Asterixa in Obelixa bržkone morali označiti za venetska in ne samo galska Klub študentov Gorišnica Doktorji se predstavijo K lub študentov Gorišnica KSGje disertacijo z naslovom Vpliv seizmične v petek, 10. 2. 2006, v prostorih aktivnosti na vsebnost radona v _______ _ _..............__ 6„ ^bernske stavbe v Gorišnici termalnih vodah in talnem zraku na junaka, kot ja razvidno iz članka na njihovi §ostl ° torJe znanostl 12 nasc ° cme- izbranih lokacijah v Sloveniji, ki jo je spletni Strani? Tako so se nam predstavili dr. Beno zag0varjal na Fakulteti za gradbeništvo Glede teh vprašanj si oblikujete lastno Amejcic, dr. Andrej Horvat, dr. Črtomir Mariboru Dr Andrei Horvat ie ™=nj= - odgovore, če otekaj m„o Rozman i- dr. Bom Zmazek, žal se p^tiz, ke^ m »zvedavi« in vas zanima kdo so naši predstavitve zaradi drugih obveznostih kemijsko tehnologijo v Ljubljani z resnični prednik, in od kod poganjajo m mogel udeležiti se dr. Robert Roškar doktorsko disertacijo Tehnike sušenja korenine našega naroda. Urednik projekta Najprej je zbrane nagovoril predsednik • , c;,-. .J , B veneti, info pa pravi, daje njihov namen K 8; vana stavljenimi doktorji, dr. Beno Amejčič, učenjakov, da bi svobodomiselnost Holobarja m ostale znane m manj znane kj je doktoriral na Filozofski fakulteti v ogrozila njihovo poklicno kariero. Na obraze iz občine m izven nje Ljubljani na Oddelku za psihologijo z koncu nagovora na spletni strani poziva z Kot prvi se nam je predstavil dr. doktorsko disertacijo Spremembe aas|!^SeDd^hST\EA^UALCI Črtomir Rozman, ki je doktoriral na vrednotnih orientacij v odnosu do VSEHDEZEL,RAZMIŠLJAJTE! Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, strukture množic v Sloveniji. naslov njegove doktorske disertacije se * pnkrflf iskrpnp xpsfjtkp vspm =G2irne,,'skr,v"os,en -p* - u r modelov m pozitivnega matematičnega naj] ša hvala; da so se odzvali našemu programiranja pri ekonomski analizi vabdu sadjarske proizvodnje. Dr. Boris Zmazek je predstavil svojo doktorsko ^ ^ Gostili glasbenika Tadeja Vesenjaka lub študentov Gorišnica KŠGje 1^^ v petek, 17.3. 2006, v prostorih S m.občinske stavbe v Gorišnici organiziral glasbeni večer s kant-avtorjem Tadejem Vesenjakom. Na harmoniki ga je spremljal prav tako mladi in ustvarjalni glasbenik Dani Marinič. Kdo je Tadej Vesenjak in o njegovi glasbeni poti? Tadej prihaja iz bližnje vasi Mihovci. Pri svojih 18 letih seje prvič srečal z instrumentom, ki mu pravimo kitara in od takrat dalje se ni več ločil od nje. Tako seje pričela njegova glasbena pot in glasbeno ustvarjanje. Da sta Tadej in kitara odličen par vemo vsi, ki smo že kdaj slišali njegovo glasbo. To potrjujeta tudi nagradi iz Kantfesta v Rušah, kjer je Tadej leta 2003 prejel nagrado za aktualnost in kasneje še leta 2005 nagrado za najbolj aktualno skladbo, za pesem Mi smo tu zakon. Za sebe Tadej pravi, daje kantavtor, ki v prleščini misli, "guči" in poje. Rad se poheca in zamisli ob sebi ali zaradi drugih. Pravi, daje gnoja več kot gaje blo in manj kot ga še bo. Lahko ga srečate med potepanjem po goricah ali v planinah, ob rekah in jezerih ali pa sedi in bere na klopci sredi mesta. Zelo verjetno, daje on tisti neznanec, ki vas j e pozdravil v hipermarketu. Tadej med drugim tudi pravi: »Radi se mej mo! Nejprej sebe, zato ka gda maš sebe rad, maš resen lehko rad vse okoli sebe, to pa je pot, ki jo more vsakši sam nejti pa prehoditi.« Vsem , ki ste koncert zamudili vam je lahko žal. Vsi, ki pa ste se glasbenega večera udeležili, se najbrž strinjate z mano, daje bil koncert odlična ideja in lepa popestritev petkovega večera. Na koncu koncerta smo bili vsi zadovoljni in smo s Tadejem in Danijem še enkrat »odkokodakali« pesem Mloda kura. Tadej v kratkem pripravlja tudi izdajo prve zgoščenke, tako dajo lahko kmalu poiščete na glasbenih policah. U.R. Utrinek s kantavtorskega večera v kulturni dvorani v Gorišnici Neli Črešnik 1 .a Policija svetuje kurjenje v naravnem okolju l^ustničasjezanami, pred nami pa je močan dim ali strupene pline oziroma težko pričakovana pomlad, ko so kako drugače škodljive za okolje. S bomo pričeli z deli v vrtovih in na 6. člen poljih. Tako kot v preteklosti, tudi letos Prepovedano j e: pričakujemo sežiganje ostankov kuriti v gozdu,razen na urejenih kmetijskih rastlin in kmetijskih površin, kuriščih in zaradi zatiranja podlub-Da bi to počeli varno in brez neželjenih nikov; posledic, vas v nadaljevanju seznanjamo kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih z nekaj določili Uredbe o varstvu pred rastlin na kmetijskih obdelovalnih požarom v naravnem okolju, ki določa zemljiščih,če niso izpolnjene zahteve da je sežiganje ostankov kmetijskih iz prvega odstavka 5. člena; rastlin in kmetijskih površin dovoljeno zažigati kmetijska neobdelovalna le, če so izpolnjeni določeni pogoji. zemljišča in nerodovitne površine (kot 5.člen so pašniki,barjanski travniki, ledine, UklGnjGIlS prinCGS3 Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi trstišča, zemljišča z drugim obvodnim odprtega ognja v naravnem okolju, se rastjem oziroma nerodovitne površine — — , „ , mora: na območjih,kjer ogenj lahko ogrozi X I eko,c' v davnlh cas,h Je z,vela urediti kurišče, gozd ali druge kmetijske neob- 1X1 prelepa princesama pnncesa je kurišče mora biti obdano z negorljivim delovalne površine oziroma zemljišča ime a . vc u 0 111 ses n" materialom, v zaraščanju). Nekega dne, koje moral kralj v vojno je prostor okoli kurišča mora biti očiščen 7. člen |;>lll,,ccsa Pr=vzela kral|“tvo T" P» 1,1 vseh gorljivih snovi, V obdobjih, ko je za posamezno 10 P° 8° u njenima sestrama, i sta kurišče mora biti oddaljeno od gozda območje v naravnem okolju začele kovat, steen načrt. Navsak ^ , , •, , „ J ... .. . način sta se zeleh znebiti princese; vsai 50 metrov, od pomembnih razglašena velika ali zelo velika , . .... . v , , J .v, ,.. . ° v . kuharici sta naročili nai speče kruh, vani prometnih pot, večjih naselij in požarna ogroženost, je tam pazamesjstrup. Ata poskusjimani uspel, objektov, kjer se iz e ujejo, pre e ujejo prepovedano. saj je p0jecjel kraljevi pes. Še naprej ah skladiščijo vnetljive ali nevarne kuriti, sežigati ali uporabljati odprt sta posku^i^ a jima nj uspevalo. snovi, pa vsaj 100 metrov, ^ ogenj; Naposled sta na pomoč priklicali Belo zavarovati in nadzorovati kurišče ves puščati ali odmetavati goreče ali druge ki jima je že večkrat pomagala, čas kurjenja ali sežiganja; predmete ali snovi v naravno okolje, ki odpravili sta se v jamo, kjer je prebivala po končanem kurjenju ali sežiganju lahko povzročijo požar. njuna zaveznica. Povedala jima je, da ko pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti Naša želja je, da bi pri kurjenju bosta po poti nazaj srečali ob cesti kurišče z negorljivim materialom; upoštevali zgoraj navedena določila pastirja, naj ga nemudoma pošljeta k njej. ob povprečni hitrosti vetra večji od 6 m/s Uredbe o varstvu pred požarom v Res sta pastirja srečali in ga brez pozdrava ali ob sunkih vetra močnejših od 10 m/s naravnem okolju, kar bo velik odpravili k Beli kači. Ta jima je naložila prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati prispevek k večji varnost in neželjenim novo nalogo; namreč po poti domov bosta srečali belega konja in tudi tega naj nemudoma pošljeta k njej. In res seje tako zgodilo, konj seje čez nekaj časa znašel v jami. Zdaj je Bela kača ukazala sestrama naj poljubita pastirja, sicer ne bosta priklicali princesine smrti. Tako sta tudi storili, a v tistem trenutku se je pastir spremenil v čudovitega princa, brez besed zajahal konja in šel snubit princeso na prestolu. Toda njegova dobrota ni trajala dolgo, saj je dal princeso v trenutku, ko sta se poročila zapreti v najvišji stolp v kraljestvu. Princ je izginil, kot se je pojavil, sestri pa sta zavladali prestolu. Po sedmih letih seje oče vrnil iz vojne in izvedel, kaj seje zgodilo. Takoj je ukazal izpustiti najmlajšo hčero in jo postavil na prestol. Hudobni sestri pa sta od tistega trenutka uklenjeni v najvišjem stolpu in čakata svojega rešitelja. DejaJurgec, 5. a odprti ogenj. posledicam. Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne ŽELIMO DA ŽIVITE VARNO! sme uporabljati gorljivih tekočin ali Janko LORBEK in materialov, ki pri gorenju razvijajo Miran MALTARIČ, vodja policijskega okoliša f V Vanja Anžel 2.a VANJA %-A OS Gorišnica iz šolske kronike Januar Mesec januar je bil zelo ustrezen za izvedbo športnih dni za učence prve triade in za učence tretjih in četrtih razredov osemletke. Petek, 6. 1. 2006, mlade lukarice iz Moškanjc so v kulturni dvorani v Gorišnici predstavile svojo prvo kaseto in CD. Sobota, 7. 1. 2006, božični koncert v občinski dvorani. Nastopali so: otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor in Orffov ansambel pod vodstvom učiteljice Slavice Cvitanič. Plesna skupina »Metuljčice« pod vodstvom učiteljice Irene Forštnarič. Glasbena skupina »Srce« pod vodstvom učitelja Boštjana Rihtarja. Njihova gostja je bila flavtiska Natalija Frajnkovič. Glasbo je s plesom popestrila učenka devetega razreda, Saša Zavratnik. Program je zelo prisrčno povezovala gospa Bernarda Kolar. Nedelja, 8.1.2006, mladinski pevski zbor in plesna skupina »Metuljčice« sodelovali na božičnem koncertu v Ptuju. Ponedeljek, 9. 1. 2006, popoldanska govorilna ura. Sreda, 11.1. 2006, športni dan (plavanje v Termah Ptuj, drsanje v dvorani Tabor Maribor, smučanje pri Treh kraljih) za učence od petega razreda do devetega razreda. Organizatorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. 12. 1. 2006, v Juršincih je potekalo medobčinsko tekmovanje v judu. Šest učencev naše šole se je uvrstilo na področno tekmovanje. Mentor: Zdravko Tobijas, učitelj športne vzgoje. 14. in 15. 1.2006: osnovnošolsko državno tekmovanje v šahu za posameznike. Na prvenstvu so sodelovali: Simon Ranfl, Igor Ranfl, Lea Florjanič, Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec, Ana Reberc in Sandra Janžekovič. Mentorja: Ivan in Anita Voršič. 18. 1. 2006, v Ptuju je potekla otroški parlament. Našo šolo je zastopala Tamara Brusar iz 9. razreda. Njena mentorica je bila Edita Kovač, šolska svetovalna delavka. 19. 1. 2006, tehniški dan za 8. a in 8. b razred (obutev, oblačila, nakup tekstila). Za organizacijo je poskrbela učiteljica gospodinjstva, Slavica Cvitanič. V nedeljo, 22. 1. 2006, je potekalo področno tekmovanje v judu v Oplotnici, Anja Petek in Tanja Kociper iz 8. a sta se uvrstili na državno prvenstvo. Mentor: Zdravko Tobijas, športni pedagog. Ponedeljek, 23. 1. 2006, kulturni dan za učence od 5. do 9. razreda. Ogled operne predstave »Zaljubljen v tri oranže« v Cankarjevem domu in spoznavanje znamenitosti naše prestolnice (NUK, Prešernov spomenik, Tromostovje, Drama, Parlament, Kongresni trg, Narodni muzej, Naravoslovni muzej ...). Glavni organizatorki: Mihaela Poplatnik in Tihana Gvozdič. 25. 1. 2006, področno prvenstvo v šahu ekipno v Slovenski Bistrici. Mentorja: Anita in Ivan Voršič. Četrtek, 26. 1. 2006, državno tekmovanje iz nemščine v Kidričevem. Našo šolo sta zastopali Sanja Lah in Špela Šmid. Mentorica: Karmen Fekonja, učiteljica nemščine. Petek, 27. L 2006, državno tekmovanje iz angleškega jezika v Osnovni šoli Kidričevo. Našo šolo sta zastopali dve učenki iz 9. razreda: Saša Zavratnik in Katja Muršič. Mentorica: Suzana Bečan, učiteljica angleščine. 27. 1. 2006: prvo srečanje plesnih skupin »Plesat me pelji«. Sodelovalo je 230 nastopajočih iz 15. šol. Glavni organizatorki celotne prireditve, ki je potekalo v večnamenski dvorani, sta bili: Irena Forštnarič in Andrea Turk. Pri organizaciji prireditve je sodelovala večina delavcev šole - pedagoških in tehničnih. Februar Četrtek, 2. 2. 2006, je bil eden najpomembnejših dni letošnjega šolskega leta. Vabilu učencev in delavcev šole se je odzval minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. V kulturnem programu so sodelovali učenci razredne stopnje, ki sta jih izbrali učiteljici Andreja Masten in Renata Rihtarič. Otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Slavice Cvitanič. Učenci 3. d in 4. b pod vodstvom učiteljic Anite Voršič in Alenke Belšak. »Metuljčice« iz petega razreda, ki jih vodi učiteljica Irena Forštnarič. Plesalka Saša Zavratnik, učenka 9. b razreda. Učenci devetega razreda pod vodstvom učiteljice Mihaele Poplatnik. Program so povezali: Ana Reberc iz 7. b razreda, Luka Žnidarič in David Kolar iz 8. a razreda. 2. 2. 2006 je potekalo razredno »Veselošolsko« tekmovanje. Mentorici: Alexandra Hojnik in Edita Kovač. V četrtek in petek, 2. in 3. 2. 2006, je potekalo v Račah področno prvenstvo v šahu. Tudi tokrat so se naši učenci odlično izkazali in se uvrstili v nadaljnja tekmovanja. Mentorja: Anita in Ivan Voršič. 3. c in 3. d razred (Irena Forštnarič in Anita Voršič) sta pripravili »Valentinovo delavnico« za starše in učence »Imejmo se radi«. Petek, 3. 2. 2006, četrtfinale državnega prvenstva v rokometu. Dečki so zasedli prvo mesto. Izvedba polfinalnega prvenstva realizirana 20. 2. 2006. Mentor tekmovalcev: Gorazd Šket, učitelj športne vzgoje. Petek, 3. 2. 2006, šolsko tekmovanje iz zgodovine. Tekmovalo je 14 učencev. Patricija Gavez iz 9. razreda in Simon Ranfl iz 8. razreda sta se uvrstila na državno tekmovanje. Mentorica: Mira Ivanuša, učiteljica geografije in zgodovine. Sobota, 4. 2. 2006, v Oplotnici je potekalo državno prvenstvo v judu. Tanja Kociper iz 8. a j e dosegla 2. mesto, Anj a Petek iz 8. a pa 3. mesto. Mentor: Zdravko Tobijas, učitelj športne vzgoje. V ponedeljek in torek, 6 in 7. 2. 2006, vpis učencev v prvi razred osnovne šole. Zadolžena za vpis: Edita Kovač, svetovalna delavka (k vpisu je bilo privedenih 50 otrok). V ponedeljek, 6. 2. 2006, tekmovanje za nemško bralno značko za učence 7., 8. in 9. razredov. Mentorica: Karmen Fekonja, učiteljica nemškega in angleškega jezika. Ponedeljek, 6. 2. 2006, roditeljski sestanek za 4. a in 4. b poletna šola v naravi v Simonovem zalivu (predvidoma v mesecu juniju). Sklicateljici sestanka: Manja Bezjak in Alenka Belšak. Četrtek, 9. 2. 2006, šolsko tekmovanje za bronasto Cankarjevo priznanje Ana Petrovič 2.a „ Dobljekar). Učence iz 3. c in 3. d razreda je v mesecu (slovenščina) za ucence 9. razredov. ponedeyeki 13.3.: marcu obiskala ljudska godka in pevka Mentorica: Manja Lovrec, učiteljica ob 12 m redovalna konferenca za učence (MarijaKolarič). slovenščine. od 1. do4. razreda; 3. c razred pripravil prireditev ob dnevu V petek in soboto, 10. 2 m 11. 2. 2006, ob 14_45_ redovalna konferenca za učence žena in materinskem dnevu (petek, 17. 3. informativna dneva za ucence devetih od 5.do9 razreda; 2006). razredov in za tiste ki zaključujejo obvezno ob 15 30 pedagoška konferenca za 3. c in 3. d razred sta se vključila v natečaj osnovnošolsko izobraževalce. strokovne delavce šole in vrtca; razredne stopnje in vrtca Iščemo Ponedeljek, 13. 2. 2006, ob 17. uri ob 17. oo popoldanska govorilna ura. medvedke. Natečaj poteka v sodelovanju z popoldanska govorilna ura. Ob 18.30 tretja četrtek, jg 3,; evropski matematični revijama Ciciban in Cicido ter Unicefom S , - . kenguru šolsko tekmovanje iz matematike pod geslom: Pomagamo učencem v Bosni 0b20.2.do24.2.2006zimskepocitniceza za VS£ učence od | do 9 raZreda (Ivan in Hercegovini. Natečaj traja do meseca učence ljubljanske m mariborske regije Voršič, Iva Kociper, Patricija Kramberger junija (Anita Voršič, Irena Forštnarič). Vrnitev v šolo v ponedeljek, 27.2. 2006. V jn uddcljiCe prve in druge triade). Konec meseca marca šolsko tekmovanje iz večernem času seja zavoda. Četrtek, 16. 3., tehniški dan za učence tehnike (Bojan Lubaj). Učenci m učitelji prve triade so obiskali devetih razredov gospodinjstvo (Slavica Torek"128^2. 2006 pustni torek. Pouk Cvitani9" v Načrtujemo za april organiziran v'skladu s pustnimi običaji v p^enstlo za ttarliše V pm polovici meseca aprila načrtovano domačem kraju in na Ptujskem polju. deklice (Ivan Voršič in Anita Voršič) medobčinsko rokometno tekmovanje za deklice (Ivan vorsic in Anita Vorsic). dekleta petega in sedmega razreda _ SobotaJ.18' 3-’ vseslovensko tekmovanje iz (Zdravko Tobijas, Gorazd Šket). Mar6C, . , , , . . , t J,eV° Pnznanje V Nedelja, 2. 4., letni koncert otroškega Torek, 7. 3., solsko tekmovanje iz fizike za Mariboru Manja Lovrec). _ pevskega zbora, mladinskega pevskega učence osmih m devetih razredov (Bojan Ponedeljek, 20. 3., nastop učenčev nase zbora in 0rffovega ansambla (Slavica Lubaj). šole, ki obiskujejo plesno šolo Pingi, v Cvitanič) Četrtek, 9. 3., medšolsko tekmovanje iz občinski dvorani ob 17. uri (Alenka Čufar), v času od 3 4 do 7 4 učenci 7 a in 7 b Vesele šole (Edita Kovač, Alexandra Četrtek, 23. 3. 2006, ob 18. uri svet staršev, razreda udeieženci gole v naravi'v CŠOD Hojnik Bezjak). ob 19. uri svet zavoda. Gorenje (Rogla-Zreče) s Četrtek, 9. 3., predavanje dr. Rajka Torek, 28. 3., državno tekmovanje iz razrednikoma (Gorazd Šket Šugmana (športni pedagog) za učence od 5. zgodovine (Mira Ivanuša). Fekonja) do 9. razreda v občinski dvorani (12.10 do Torek 28^3 folklorna revija v Cirkovcah Ponedeljek; 10 4-> popoldanska govorilna *2,55)' - , „ , • • c ° iJaS ' A , • • ura> razredni in oddelčni roditeljski Sobota, 11. 3., državno tekmovanje iz Sreda, 29. 3., področno tekmovanje iz sestankj kemije na Ptuju (Zdenka Zver, Darja matematike v Dornavi Torek, ' 11. 4., revija otroškega in Kotnik)- K°nef “a marca področno tekmovanje mladinskega pevskega zbora v Markovcih svojima Karmen Ponedeljek, 13.3., tekmovanje za angleško iz fizike (Bojan Lubaj) bralno značko za učence od 4. do 9. razreda Realizirano državno tekmovanje (Karmen Fekonja, Suzana Bečan, Maja rokometu (Zdravko Tobijas, Gorazd Šket). "TT Is m .fji t z ■ < : > .r-X, y ■ v I ‘ V f/ UR r 4 k J * (Slavica Cvitanič). Ponedeljek, 17. 4., velikonočni ponedeljek pouka prosto. Torek, 18.4., športni dan za učence od 5. do 9. razreda (Gorazd Šket, Zdravko Tobijas). 4. a in 4. b razred načrtujeta v mesecu aprilu športni dan rolanje in naravoslovni dan (Manja Bezjak, Alenka Belšak). Sreda, 19.4., državno tekmovanje iz Vesele šole (Edita Kovač, Alexandra Hojnik Bezjak). Na državno tekmovanje se je uvrstilo 5 učencev naše šole. Sobota, 22. 4., državno tekmovanje iz matematike (Ivan Voršič, Iva Kociper, Patricija Kramberger). Ponedeljek, 24. 4., naravoslovni dan za učence 8. in 9. razredov (Zdenka Zver, Darja Kotnik). V mesecu aprilu območno srečanje plesnih skupin na Ptuju. Prijavljena skupina »Skokice« (Irena Forštnarič). V mesecu aprilu načrtovano državno ekipno šahovsko prvenstvo za mlajše deklice in mlajše dečke (Ivan Voršič, Anita Voršič). V času od 27. 4. do 2. 5. prvomajske počitnice. Sara Pomberg 1 .a Zbrala: Dragica ravnatelja Petrovič, pomočnica Knjige in pravljice Bilo me je strah v prvem razredu Odločam se V: prvem razredu veliko časa Mf ot ponavadi, sem tudi tisti dan X #sak otrok ima svoje sanje, kaj bi posvečamo knjigam, prav- IC vadil klavir. Igral sem Bachovo \š rad postal oziroma delal v ljicam, zgodbicam. Prav M ^L.Polonezo, ki mi nikakor ni šla od W svojem življenju. Tudi jaz jih posebno pozornost jim posvetimo v rok. Brez kakršnega koli razloga sem imam. Sedaj je pred mano čas odločitve mesecu aprilu, ko knjiga praznuje. Prvi pogledal navzgor. m moral se bom odločiti, na kateri šoli praznik knjige je bil 2. aprila, drugi In takrat sem ga zagledal. Velikega, bom nadaljeval šolanje. Odločitev je praznik pa bo 23. april in sicer svetovni grdega, skratka nagravžnega pajka. zel° težka. dan knjige. Veliko pravljic in zgodbic Spreletel meje srh, oblila meje groza, Kot otrok sem opazoval soseda pri otroci slišimo pri pouku in v knjižnici, ko sem razmišljal, kaj bi se zgodilo, če obdelovanju lesa. udi sam sem zace Še več jih slišimo doma, ko se ob me požre. Zakričal sem na ves glas. za§f’ bruf‘ “ lzdel°vaP preprof' pomoči svojih starsev pripravljamo za Pajek je lezel po steni, jaz pa sem se 1 . c, . , / , , r , , v, i , J . XT ^ . mizar. Sčasoma sem spoznal, da to delo govorne nastope v okviru bralne značke začel tresti. V sobo je prihitela mami, zahteva natančnost fn potrpežljivost. ah domačega branja. Ucenc, se pri pogledat, kaj se dogaja. Ko je za mojim Mqje sanje so se razblinile, saj sem predstavitvi zelo potrudimo, smo hrbtom zagledala velikega pajka, je sp0znal, da nisem primeren za ta poklic. samostojni in se zelo ustvarjalno takoj vedela, za kaj gre. Pograbila je Nekaj časa me je prevzemal poklic vživimo v vloge pravljičnih junakov, omelo, in ujela pajka. Malo sem si Jcriminalista. Videl sem se že, kako Prav tako smo zelo spretni ilustratorji, oddahnil in si grozljiv dogodek hotel preprečujem nasilje med mladimi. Začel zbrisati iz glave. Nato sem le s težavo Učenci in učenke prvega razreda iz do konca zaigral skladbico in se Cirkulan z učiteljico Marijo Petrovič in odpravil delat domačo nalogo. vzgojiteljico Silvo Meznarič Strah pred pajki sem sicer obdržal. Ampak saj veste: strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Jure Tuš, 3. c OŠ Gorišnica sem se spraševati ali bom dovolj močan, da bom znal reševati vse ovire, ki mi jih bo prineslo življenje. Sedaj sem torej v 9. razredu in odločam se, kam naprej. S pomočjo staršev, svetovalne delavke in učiteljev sem se odločil, da bom šolanje nadaljeval na gimnaziji. Kakšen poklic si bom izbral po gimnaziji, še ne vem. Ta odločitev je zame pretežka. Nepravično se mi zdi, da se moram že pri štirinajstih letih odločiti, kaj bom delal v življenju. Upam, da nam bo vsem mladostnikom uspelo izbrati pravi poklic, ki ga bomo z veseljem opravljali in bomo na svoje delo ponosni. Matjaž Korošec Šola v naravi V ponedeljek, 6. 3. 2006, smo se učenci 7. a in 7. b razreda OŠ Cirkulane Zavrč odpravili v šolo v naravi v Rakov Škocjan. Učenci smo se ob osmih zjutraj zbrali pred našo šolo in počakali avtobus, ki nas je popeljal novim dogodivščinam nasproti. Ob enajsti uri smo prispeli na cilj, v Rakov Škocjan, kjer nas je osebje tamkajšnjega doma, kjer smo preživeli teden dni, lepo sprejelo. Najprej smo si pozneje tudi naselili, nato pa smo imeli ne,0P"3e’ vesce, pajke in druge žuželke družabne igre, ob katerih smo se zelo kosilo. Po kosilu nam je učitelj Leopold ter m”°f kaPn,ke' f”*31' s™°,tudl zabavali, nato pasmo odsl, spat. razložil, kako ravnati z opremo za tek na ”°s * J= lal,ko ,vsak’. k,,Je V sredo sm0 *=• k°‘ vsako Jutro- sl> smučeh in kako ukrepati v primeru 7e e ■ j1'-1" '' '11 0 amenca in si ne aj najprej razgiba vat, nato smo padca. Nato smo se s smučmi spustili po zazeleL °“[cdjil sm° S1. tudl mali zajtrkovali Po zajtrku smo se odpravili belih strminah. Po večerji smo se ”aravm most,m tako imenovano „a dolg pohod do Unske kol,sevke, kjer odpravili na nočni sprehod, kije potekal Zmajevojamo, katere legenda pravi, da smo si ogledali kohsevko in stare brez kakršnihkoli luči. Ob deseti uri pa bl v ”JeJ nekoc Pre,blval '"'j" , Po ™luSkc lx:,vc italijanske vojske. Ko smo je napočil čas za spanje. kosilu smo se odpravili v gozd, kjer se vmih, smo se utrujen, lotil, kosila. Po V torek smo imeli zjutraj najprej f.™° 51 ogledal, različne rastline, npr. kosilu smo se odpravil, nedaleč stran telovadbo, nato pa zajtrk. Nato smo se lišaje in mnoge drage. Po vecerj, natnje streljat z loki. Po večerji je sledila odpravili v Zelškejame. kjer smo videli ,a,nka|s"'a uclte,Jlca Mlra PnPrav,la večema nmmacja. Ta večer je vsaka soba pripravila točko. Fotografija: Violeta Lovko Lego bum Tekmovanje v znanju učenci OŠ Gorišnica so tekmovali na področju biologije in kemije in drugo vožnjo smo imeli pol ure časa za malico in preureditev vozila. V drugi vožnji 'V V aša šola sodeluje s Poklicno in smo izboljšali čas za 2 1X1 srednjo elektro šolo Ptuj. Ob sekundi. S tem sicer 1 il decembrskem obisku njihovih naše pozicije nismo učiteljev na naši šoli smo dobili zbirko izboljšali, tako da smo kock Lego - Bum. To pa niso čisto na koncu bili drugi v navadne kocke za sestavljanje, ampak kategoriji sedmih vsebujejo tudi dodatne sestavne dele, razredov, za kar smo kot so kolesa, gredi, osi, gosenice, prejeli diplome in optične in dotične senzorje,... Skratka, praktična darila, gre za zbirko za sestavljanje prevoznih Naši načrti za naprej sredstev in robotov. Učenci sedmega so, da bi še naprej razreda Marko, Nejc in Matej smo se izpopolnjevali svoje odločili poskusiti v sestavljanju in znanje na tem področju. V priloženih napisati ustrezen program za eno in programiranju vozila. načrtih smo našli vozilo, ki mu lahko drugo. Naprej smo se lotili sestavljanja vozila, vgradimo pisalo, s katerim piše ali riše Vozilo smo sestavili natančno po in samohodnega robota. Prepričani Marko Letonja, Nejc Belšak, Matej načrtu, ki je bil priložen zbirki. To pa ni Smo, da nam bo uspelo sestaviti in Krajnc navadno vozilo, ampak vozilo, ki si samo poišče pot, po kateri potuje, kar mu omogoča vgrajeni senzor in računalniški program. Torej je sledilo učenje pisanja ustreznega programa. Najprej smo si ogledali film, kako se sestavi program in kako se podatki prenesejo v »možgane« našega vozila. Sprva je bilo kar nekaj težav, ampak smo se navadili ... , a u ■ - u • n . i ■ t n . J ., . . , , v .. Vse večje je zavedam e o nevarnostih Marinič, Maja Petek m Tamara Brusar. m nase vozilo seje začelo »obnašati« ... , , ■ \ • 0 • n C1 , A/r ■ ... , • , , . z v , ,• TT , • sladkorne bolezni. 31 učenčev iz 8. m 9. Slavko Marinič se ie izkazal izvrstno, tako, kot smo želeli. Uspelo nam je , „ .„ . .. , . . . .. . . » ... v ■, razreda OS Gorišnica si je na pripravah saj je osvojil zlato priznanje, Maja sestaviti program, ki je nase vozilo ... . . J . F . DJ. , . ■ ■ , .... J r . • • - na solsko tekmovanje iz znanja o Petek je svoje znanje oplemenitila s uspesno vodil po, na papirju narisani, ... ... . .J, , . , , J . , . . T ^ „ , . . L ’ ... , sladkorni bolezni pridobivalo bogate srebrnim priznanjem, Tamara Brusar je krožni progi. Odločili smo se, da se , . . u . ■ J , , .f b z . . ... vednosti o sladkorni bolezni, osvojila bronasto priznanje, udeležimo tekmovanja dirke c J programiranimi vozili. , V soboto, 18. 3. 2006, je bilo Prehrano in .. . . . ’ , . . . . J , obvarujejo pred to boleznijo. Na Breg na Ptuju. Državnega tekmovanja tekmovanje v Srednješolskem centru na . , . ; , , • • , •• , . . .... c . „ ... T . . T J.. . , ... . .. . . solskem tekmovanju, ki se je odvijalo so se udeležili Sasa Zavratnik, Tadej Ptuju. Iz Ctrkulan smo sl,m, tnje m nas H m 2m5 M oš GoriMca-jekar !9 Amuš, Simon Ranil, Luka Žnidarič in mentor Ivo Zupanič, iz sole v Zavrču pa . , . .. , . ■ • Xt mt - n • i ^ u *• , •• , • ..., ^ f ’ . • učenčev dobilo bronasta priznanja Na Matjaž Bezjak. Z bogatim kemijskim N,ko, Darko m Gregor z mentorjem državnQ tekmovanje ki je potekalo v znanjem so srebrno Preglovo priznanje Janezom Jurgecem. Ob prihodu smo s, Trbovljah v sobot„, 19. 11. 2005. so se osvojili Saša Zavrattdk, učenka 9. najprej oge a i progo, i je i a ar uvrsb|e gaja Zavratnik, Nina Sok in razreda, Simon Ranfl in Luka Žnidarič, zahtevna. Na srečo smo imeli nekaj ^ k Vsc ,ri učenke So učenca S. razreda. Tadej Amuš, Matjaž časa za preizkus vozila. Po preizkusu osvoji|e srcbmapriznanja. Bezjak, Tanja Kociper in Joži Ostroško smo spozna i, a ne aj m v re u, nase iJcenci 8. in 9. razreda so jeseni že v so osvojili bronasta priznanja na VOZ,|°i‘'e ° . Uf 30 dmgo poglabljali znanje biologije, šolskem tekmovanju, kjer je tekmovalo poiskal, resttev. Nared,1, smo manjšo ^ J tekmovaJnja_ kj g«Jje l7učencev. razpisala revija Proteus, pri čemer so S pripravami na tekmovanja so si raziskovali ekološki pomen gozda, učenci pridobili široka znanja, osvojili vozilo najde progo, vendar je nekoliko šolskega tekmovanja, kije potekalo 20. priznanja in pridobili točke za vpis v počasno. Posvetoval, smo se m 20Q $e je udeležilo 20 učencev, srcdnje šole, učenci, ki so se udeležili upošteval, mentorjev nasvet, da je Dlžavncga Prote„s„,ega tekmovanja, državnih tekmovanj, so imeli °.tSU-C?S1 , i° L ",a' ne ki seje odvijalo v torek, 22.11.2005 na priložnost videti znamenitosti drugih pnti. Pr.ee o se je tekmovanje. Na vrst, Durjave v Mariboru, so se krajev in spoznati druge sovrstnike, smo bil, kot, tre,j, ker se nekatere lahko udeležili je,rije, ki so se najbolje Pripravili: PjbJP ']cnP 50 e e movapja niso jzkazab na šolskem tekmovanju. To so ZdenkaZver, prof. bio kem udeležile- Po prvi vožnji smo bili^diugi m ^ iz 9 a razreda: slavko Darja Kotnik, prof. kem. bio, Spoznavali so, kako se lahko s pravilno V soboto, 11. 3. 2006, pa je potekalo načinom življenja državno tekmovanje iz kemije na OŠ spremembo v programu in po ponovnem preizkusu ugotovili, da v kategoriji sedmih razredov. Med prvo pripravnica iz osnovnih šol Novice iz telovadnice olkloma skupina »KLAS" seje 28. marca 2006 udeležila območne S revije otroških folklornih skupin v Cirkovcah. Skupina je spet obudila folklorno dogajanje na šoli, to je bil namreč njihov prvi nastop, ki so ga opravili z odliko. Skupina šteje 16 plesalk oz. plesalcev in dva harmonikarja (učenke in učenci od 5. do 9. razreda OŠ Gorišnice in vadi enkrat do dvakrat tedensko, pripravlja se pa že na nastop, ki bo 11. maja v Rogaški Slatini (10. revija ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika, Poka pod Goro). V športni dvorani v Gorišnici je bilo 20. 3.2006 polfinale državnega prvenstva v rokometu za starejše dečke za osnovne šole (8. in 9. razred). Sodelovale so ekipe OŠ Gorišnica, OŠ Boštanj, OŠ Antona Aškerca in II. OŠ Slovenj Gradec. Prvo mesto je osvojila ekipa iz II. OŠ Slovenj Gradca, ki seje uvrstila tudi na finalni turnir najboljših štirih osnovnošolskih ekip v Sloveniji. Šah na OŠ Gorišnica Šest Gorišničank na državno prvenstvo Z Mmmdl ima je za šahiste najbolj aktiven dečkov pa je ekipa OŠ Gorišnica čas. Tako sta potekala v tem času osvojila 20.5 točk in zaostala za OŠ tza mlade šahiste dve tekmovanji: Slovenska Bistrica 25 in OŠ Cirkulane 25. januarja v Slovenski Bistrici - Zavrč 21. Za ekipo so nastopali: Naša ekipa iz OŠ Gorišnice je osvojila področno ekipno prvenstvo osnovnih Simon Ranfl, Marko Roškar, Igor odlično 2. mesto, kar jo uvršča nekje ggj 3. in 4. februarja v Račah Ranfl, Rebeka Kovačec in Luka med 5. in 8. mestom v državi. posamično prvenstvo mariborske Žnidarič. regije v pospešenem šahu v starostnih V Račah je nastopalo štirinajst učencev kategorijah do 10,12 in 14 let. OŠ Gorišnica. Domov so se vrnili z V Slovenski Bistrici so nastopali šahisti izjemnimi rezultati,saj so osvojili dva OŠ Gorišnica v vseh štirih kategorijah naslova regijskih prvakov, dve drugi in se uspeli kar v treh uvrstiti na mesti, eno tretje in dve četrti mesti. Zdravko Tobijas Izdelovanje piščali Učenci 7. a razreda smo se skupaj z razrednikom odločili, da v okviru projekta Zdrava šola izdelamo piščali. Čeprav je včasih to znal vsak fantič, je bil to za nas kar precej trd oreh. Najprej smo povprašali naše očete, strice in dedke, kako in iz česa se to glasbilo sploh naredi. Vsi, ki so se še spomnili, kako sojih izdelovali nekoč, so nam z veseljem svetovali. državno prvenstvo. V konkurenci Na državno prvenstvo (Murska Sobota: mlajših deklic je zmagala ekipa 26. 2. do 4. 3. 2006) se je uvrstilo kar Gorišnica II pred ekipo Gorišnica I. šest šahistk: Janja Žnidarič, Rebeka Obe ekipi sta dosegli enako število Kovačec, Tjaša Lubec, Sandra točk, a je o uvrstitvi odločal medsebojni Janžekovič, Ana Reberc in Lea dvoboj. Za zmagovalno ekipo so Florjanič. nastopale: Špela Bezjak, Sanja Krajnc Naslova regijskih prvakinj sta osvojili in Karmen Kolarič. Janja Žnidarič v konkurenci D-10 ter Ekipa starejših deklic je morala priznati Ana Reberc v konkurenci D-14. Drugo premoč zelo močne ekipe OŠ Ljudski mesto je osvojila Rebeka Kovačec D-12 vrt iz Ptuja, a jim tudi ta rezultat in Lea Florjanič D-14. Tretje mesto omogoča nastop na državnem Tjaša Lubec D-12, četrto mesto Jan prvenstvu. Za OŠ Gorišnica so Kolenko F-10 in Igor Ranfl F-12. Peto nastopale: Lea Florjanič, Ana Reberc in mesto Sandra Janžekovič D-12 in Nives Neva Golob. Janžekovič D-10. V zelo močni konkurenci dečkov je Tudi vsi ostali člani šahovskega krožka odlično igrala ekipa mlajših dečkov v OŠ Gorišnica so zasedli uvrstitve v sestavi: Tjaša Lubec, Tomaž Ličina, Jan zgornjih polovicah nastopajočih ter Kolenko, David Zagoršek in Gašper tako upravičili svoj nastop. Peklar. Zmagali so z 21.5 točke pred OŠ Slovenska Bistrica 19, OŠ Ljudski vrt Mentorja: Ptuj 19, itd. Ivan Voršič, Anita Voršič V najmočnejši konkurenci starejših Športna zveza občine Gorišnica ^ W petek, 8. aprila, je Športna \g zveza občine Gorišnica w organizirala redni letni občni zbor v okviru katerega že tradicionalno poteka tudi prireditev Športnik leta. Letos smo se prvič zbrali v novi kulturni dvorani občine Gorišnica. Športno zvezo sestavlja 10 športnih društev in sicer Športno društvo Gorišnica, Športno društvo Cirkulane, Športno društvo judo klub Gorišnica, Rokometno društvo Moškanjci, Šahovsko društvo Gorišnica, Športno društvo Gamsi Zamušani, Športno društvo Federacija Gajevci Placerovci, Zmajarski klub Lastovka, Konjeniški klub Bori in Tenis & Badminton & odbojka klub Gorišnica. Delegati vseh društev so se zbrali in pregledali delovanje zveze v letu 2005. Osrednje poročilo je bilo poročilo predsednika, kije uspešno prestal prvo leto predsedovanja. Ob ustaljenih aktivnostih športne zveze sta bila v letu 2005 najpomembnejši prireditvi organizacija kvalifikacijske tekme rokometnih reprezentanc Slovenije in Portugalske z neposrednim televizijskim prenosom in Posvet o prihodnosti športa z udeležbo Rajka Šugmana. Tradicionalno pa se lahko športna zveza pohvali z vaško olimpiado, tekom na Bori, udeležbo na Poli maratonu in še bi lahko naštevali. Po vseh ostalih poročilih je sledila razprava, kjer seje k besedi javil župan občine Gorišnica, Jože Kokot. Zahvalil se je za delo v društvih, za skrb za rekreacijo in razvoj mladine ter za tekmovalni šport, ki nosi ime naše občine širom po Sloveniji. Opozoril je na problem financiranja, saj se zaveda, da je povsod premalo denarja, še posebej pa v tistih društvih, ti niso udeležena v financiranju občine. Zupan je zagotovil, da se bo tudi za njihovo delovanje našel denar. Sledila je izvolitev novega sekretarja, saj je dosedanji, Davorin Zorli, zaradi številnih obveznosti odstopil. Skupščina j e odstop sprejela, nakar seje predstavil kandidat za novega sekretarja. Športno društvo Gorišnica j e predlagalo dolgoletnega športnega delavca, Dušana Janžekoviča, ki seje na kratko tudi predstavil. Skupščina ga je soglasno potrdila. občni zbor in podelitev priznanj za leto 2005 Najuspešnejši športniki z županom in predsednikom Športne zveze Po končanem uradnem delu je sledila razglasitev najboljših športnikov in zaslužnih športnih delavcev v občini Gorišnica. Naj uspešnješe ekipe leta: L mesto: ČLANSKA EKIPA JUDO KLUBA GORIŠNICA, za uspešne nastope v 2. državni judo ligi V letu 2004je članska ekipa Judo kluba osvojila 2. mesto v 2. slovenski judo ligi. Do napredovanja v najvišji rang tekmovanj v Sloveniji ji je zmanjkala samo točka. 2. mesto: RK Gorišnica. Za uspešne nastope v L B državni rokometni ligi. Športniki leta: 1. mesto: Matjaž Pisar - RK Gorišnica Nepopustljivo borben predstavlja nerešljivo uganko tudi kot strelec za večino nasprotnikov. Veliko se lahko od njega naučijo mlajši igralci, saj se bori do zadnjega atoma moči. 2. mesto: Tomaž Valenko - RK Gorišnica Kot vratar večkrat odločilno vpliva na uspeh ekipe, zadnji dve leti pa svoje bogato znanje prenaša na najmlajše v klubu. 3. mesto: Blaž Šegula Športno društvo Gorišnica Je član kadetske ekipe NK Gorišnica. V pretekli sezoni je bil najboljši strelec lige s povprečno 3,3 gola na tekmo. Priznanja za tekmovalne dosežke v letu 2004: Sabina Kolednik, L mesto svetovni pokal Slovenije v Mariboru, četrtfinale na svetovnem prvenstvu na Madžarskem, 2. mesto odprto prvenstvo Slovenije v Zagorju, državna prvakinj a Priznanje za trenersko delo: Branko Šegula ŠD Gorišnica Kot trener dela od leta 1999. Začel jez mlajšimi dečk,i isti selekciji pa je ostal zvest do danes, ko so že v kadetskih vrstah. V lanski sezoni so kadeti pod njegovim vodstvom osvojili prvo mesto v ligi MNZ Ptuj brez izgubljene točke. Še več pa pove podatek, da so povprečno na tekmo dosegli skoraj 10 golov. Priznanje zaslužnim športnim delavcem za organizacijsko delo: Slavko Čagran Član Športnega društva Gorišnica je od leta 1994, od takrat je bil štiri leta blagajnik, dve leti podpredsednik in od leta 2002 tudi predsednik. Sodelovel je pri vseh akcijah športnega društva, ki jih v preteklih letih ni bilo malo. Posebej pa bi omenili njegovo angažiranje pri urejanju lastništva športnega parka. Priznanjanajuspešnejšim v ŠŠD: ŠŠD CIRKULANE Žan Belšak, državni prvak v šahu v kategoriji do 12 let, zmagal na medobčinskem tekmovanju v plavanju, član več šolski ekip v različnih športnih panogah ŠŠD GORIŠNICA Tadej Arnuš, ki je bil aktiven v šolski ekipi malega nogometa, rokometa in atletike, ob tem pa je dosegal odmevne rezultate tudi na šahovskih tekmovanjih Barbara Šumenjak, za tretje mesto na državnem prvenstvu v šahu in sodelovanje v rokometni in nogometni ekipi Ekipa starejših deklic OŠ Gorišnica v šahu v sestavi Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, Tjaša Lubec, Rebeka Kovačec in Lea Florjanič za 2. mesto na ekipnem osnovnošolskem prvenstvu. Športni vikend vaški odbori so se pomerili v Večnamenski dvorani šport in občinski praznik 2006 15.7.2006 8. Vaška olimpiada 20. 7. 2006 11. Tek na Bori Nova pridobitev - miza za namizni tenis Konjeniški klub BORL VABILO Prijatelje in znance ter vse ljubitelje konjev vljudno vabimo na žegnanje konjev, 23. 4. 2006, ob 11.00 uri pri farni cerkvi sv. Marjeta v Gorišnici! Konjeniški pozdrav HIP-HIP-HIP HURA! Športna zveza občine Gorišnica je v soboto in nedeljo, 11. in 12. marca, v Večnamenski dvorani v Gorišnici organizirala zimsko prvenstvo vaških odborov. Prijavilo se je 5 vaških odborov, ki so se med seboj pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki in badmintonu. Končni rezultati: Badminton 1. Sabina Pravdič, Gajevci Placerovci 2. Suzana Fajfarič, Gorišnica 3. Gabriela Šegula, Gorišnica Namizni tenis 1. Sašo Majerič, Moškanjci 2. Leon Mar, Formin 3. Tona Pravdič, Gajevci Placerovci Odbojka Mali nogomet 1. Gorišnica 1. Moškanjci 2. Zamušani 2. Gorišnica 3. Gajevci I. 3. Zamušani Obvestilo Gamsov Obveščamo vse ljubitelje pohodništva in polne lune, da organiziramo vodene pohode ob polni luni. Dobivamo se pri gasilskem domu v Zamušanih na večer vsake polne lune ob 19.30. Vljudno vabljeni! ŠD Cirkulane novi motivi za uspešno pot portno društvo Cirkulane je ^nedavno praznovalo že trinajsto J obletnico svojega delovanja. V teh letih je bilo veliko postorjenega, vendar pa najpomembnejše aktivnosti šele prihajajo (robniki, slačilnice, atletska steza, dokončanje ograje, infrastruktura, postavitev drogov za zastave ...). V lanskem letu smo si začrtali plan, da bomo poskušali zagotoviti čim boljše pogoje našim športnikom nogometašem. Določen napredek je že viden, saj ga lahko enostavno prikažemo z dvigom letnega proračuna društva iz 960.000,00 SIT v letu 2002 na 4,1 milijone SIT v letu 2005. Znano je, da je uspeh pogojen z denarjem (društvo, ki letno več troši, boljše deluje). Napredek je razviden tako na področju tekmovalnega športa kakor tudi na področju organiziranosti društva. Zastale so le aktivnosti za izgradnjo slačilnic s tribunami, saj je bila naša vloga zaradi določenih »okoliščin« zavrnjena na Javnem razpisu za sofinanciranje športnih objektov v RS, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. V tem letu smo imeli v društvu tudi volilni občni zbor. Novo izvoljeni tim si je zadal zelo ambiciozen plan dela za obdobje štirih let. Najbolj zahteven del tega plana je postavitev robnikov okrog atletske steze ter izgradnja slačilnic s tribuno za gledalce, zadnje bo vsak čas odborov. Zadeva je bila pretekla leta pogoj za nastop v ligi MNZ Ptuj. uspešna in zato velja slednje Upamo, da bo z novo občino Cirkulane nadaljevali tudi v prihodnosti. ŠD Cirkulane sofinancirano v večjem Večji poudarek bomo namenili deležu občinskih sredstev, kot j e to bilo športnemu marketingu (prodaja v občini Gorišnica, saj bomo delovali navijaških kap, šalov, zastavic in majic, kot edino športno društvo. V občini vendar postopoma). Klubske kape je Gorišnica je bila namreč ta finančna možno že sedaj dobiti na domačih pogača deljena po ustreznem tekmah članov, pravilniku med 9 močnih društev V zimskem času bomo še naprej nekatera izmed njih so ali pa še organizirali športne aktivnosti v športni nastopajo v prvih slovenskih ligah.. dvorani v Cirkulanah in sicer za vse Na področju tekmovalnega športa bo krajane (košarka, aerobika, namizni novi tim poskušal zagotoviti čim boljše tenis) in najverjetneje prevzeli vadbene in tekmovalne pogoje za organizacijo Teka na grad Bori, ki gaje igralce vseh kategorij ter ekipe okrepiti do sedaj organizirala ŠZ Gorišnica s kakovostnimi igralci. To nam je v upamo, da ne bo zamer. Prav tako veliki meri že uspelo v tem delu nameravamo organizirati meddržavni tekmovalne sezone in sicer pri članih, turnir 4 ekip v velikem nogometu z rezultati se že kažejo. Odlični rezultati nogometnim klubom NK Krušenac iz R mlajših selekcij (kadeti 2. mesto, Hrvaške že sedaj dobro sodelujemo, mlajši dečki 2. mesto - v jesenskem Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti delu in cicibani U8, ki kažejo izjemen občini Gorišnica, ŠZ Gorišnica, vsem napredek v primerjavi z letom prej, ko donatorjem, svetnicam in svetnikom, so komaj pričeli s tekmovanjem) ter drugim društvom, našim zvestim dober odziv občanov glede obiskanosti članom in navijačem, kritikom za Vašo tekem, nam daje upanje, da smo na pomoč ter vzpodbudna dejanja, pravi poti. Prispevek nekaterih je večji, drugih V bodoče bo ŠD Cirkulane namenilo manjši, vendar predstavljate vsi posebno pozornost rojevanju in enakovreden člen v verigi našega razvoju novih športnih panog planin- uspeha, stvo, pohodništvo, šah, strel-stvo,... Še enkrat hvala vsem! Ponovno bomo poskušali organizirali tajnik ŠD Cirkulane predtekme med ekipami vaških Toni Podhostnik Predvideni kolesarski izleti ŠD Gamsi 27.4. Boč (težji) 29. 4. Podlehnik (lažji, primeren tudi za mlajše udeležence) 3.6. Vršič morje (težji 3 dni) Konec junija Blatno jezero (3 dni) 8. 7. Bleguško jezero, kopanje, malica 22.7. občinski praznik (lažji) 2.9. Poli maraton Športni pozdrav! Vinko Stanjko Moškanjci, zmagovalna ekipa nogometnega turnirja Sabina in Aleksander Kolednik abina in Aleksander Kolednik sta mlada športnika, dolgoletna člana Kluba borilnih veščin Ptuj in slovenske kick boks reprezentance v disciplini šemi kontakt. Prihajata iz Pristave pri Cirkulanah. Kljub njuni mladosti imata oba za sabo že bogati karieri. Sabina (18) in Aleksander (20) sta kategorizirana športnika mednarodnega razreda, večkratna državna prvaka, zmagovalca številnih mednarodnih turnirjev po vsej Evropi, dobitnika medalj na svetovnih pokalih in prejemnika številnih priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije in v Občini Gorišnica. Sabina je zraven tega osvojila še bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu v Maribor leta 2004. Aleksander pa je osvojil tretje mesto na Svetovnem prvenstvu leta 2003 v Parizu in prav tako na EP 2004. Vse rezultate sta seveda dosegla v članski konkurenci. Letos sta 4. in 5. marca nastopila na enem največjih svetovnih tekmovanj t polfinalu izgubil z Hughesom iz Anglije 15 Aleksandra sedaj čaka najprej sanacija : 16. K porazu je žal močno pripomogla poškodbe gležnja, na to pa se bosta skupaj s k*ck poškodba gležnja, ki jo je Aleksander sestro pripravljala na tekme za svetovni boksingu, na Odprtem prvenstvu Irske v staknil le pol minute pred koncem borbe pri pokal, ki ju še čakajo v spomladanskem Dublinu. Na turnirju je nastopilo 2432 rezuitatu 14 : 14. Tako je v končni delu sezone. Glavni letošnji cilj pa je tekmovalcev iz 36 držav, med drugim razVrstitvi osvojil odlično tretje mesto in s Evropsko prvenstvo, ki bo oktobra v velika večina trenutno najboljših tem dosegel enega svojih naj večjih Lizboni. Za podporo pri njunem športnem tekmovalcev na svetu. Sabina in USpehov v karieri. Aleksander je tekmoval udejstvovanju pa se iskreno zahvaljujeta Aleksander sta se v tej izjemni konkurenci tudi v kategoriji do 69 kg (59 tekmovalcev), predvsem svojim staršem, KBV Ptuj, odlično odrezala. Prvi dan tekmovanja so kjer je v 1. krogu premagal Italijana Sciacca podjetjem Tomas šport, Zaščita d.o.o., Foto potekali boji v absolutni kategoriji in 12 : 2, v naslednjem krogu pa zaradi že Laura, Leska s. p., Halo d. o. o in županu ekipnih borbah. Pri ženskah jev absolutni omenjene poškodbe sploh ni stopil na občine Gorišnica, g. Jožetu Kokotu, kategoriji nastopilo 68 tekmovalk. Sabina tatami jev L krogu premagala Less iz Škotske s 13 Slavko Kolednik : 3, v drugem krogu pa je izgubila z Angležinjo Haughes z 1:5. V moški konkurenci, med 129 prijavljenimi D\/ I tekmovalci, je Aleksander v prvem krogu naletel na Američana Prestona, svetovnega prvaka do 89 kg iz leta 2003 in enega ezona 2005/06 se počasi končuje, bodo na koncu verjetno borili za 9. do naj večjih zvezdnikov ameriškega kick Lahko rečemo, da ni tako uspešna 12. mesto v Sloveniji. Ostale ekipe se boksinga. Žal je naš tekmovalec tesno kot nekaj prejšnjih, vendar smo z niso uvrstile v polfinale in se sedaj izgubil s 4 : 6. Aleksander je skupaj s doseženim zadovoljni. Pred začetkom borijo za uvrstitve nad 16. mestom. Tu Slovencem Ocepkom, Avstrijcem Susičem, sezone smo si zadali cilj obstanek v 1. B se šele vidi kako kvalitetna je naša Nemcem Hummlom in Dancem d^avni rokometni ligi za moške. skupina vzhoda, saj naši dečki nimajo Moellerjem v ekipi Team International Qy m]ajgjh selekcij je čim boljša več enakovrednih tekmecev ampak so nastopil tudi v ekipnem delu tekmovan a. "C. ,. , • • v •, , , , ,.«• t, .. , • , .p •/ uvrstitev v predtekmovanju m po povečini kar razred alt dva boljši. Bushido iz Irske s 3 ■ 2 nato pa v možnosti vsaj kakšno napredovanje v Kaj reci o danski ekipi / Cilj sezone bo naslednjem krogu izgubili z ekipo Team polfinale. Glede na sestavo po vsej verjetnosti dosežen. Drugi naš S.W. A. T. iz Anglije z 1 : 3. Aleksander je v predtekmovalnih skupin v katerih cilj je bil nabiranje izkušenj mladinske obeh krogih dosegel zmago. Naslednji dan igramo skupaj z ekipami Celje ekipe, ki bo nosilec igre v naslednji se je odvijalo tekmovanje v posameznih Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, sezonah. Upam, da smo bili tudi pri tem kategorijah. Sabina je v kategoriji do 55 kg Prevent Slovenj Gradec, Ormož in uspešni. Še vedno smo prepričani, da (42 tekmovalk) v L krogu premagala Irko Veliko Nedeljo, je uvrstitev med štiri smo si zadali pravo pot, kljub nekoliko O Brien s 7 : 0, nato Valežanko Cummins 7 rrajbolj še ekipe že kar velik uspeh. Letos slabšim rezultatom. Želimo si ekipo, ki : 5, v četrtfinalu pa je morala zaradi hudih smo USpeli z ekipo mlajših dečkov A, to bo temeljila na domačih igralcih in Sorlje. Aleksander je v svoji kategoriji do s° deckl letmk '99,3 mnml^L Y t6J Privabljala gledalce v domačo dvorano. 63 kg (52 tekmovalcev) po vrsti premagal eklPr Wa tudi Luka Pravdlc> ki je V tem vidimo prihodnost gortsmskega Swinglerja iz Anglije z 10 : 0, Zanavella iz nedvomno eden najboljših igralcev rokometa. Italije 13 : 6, Švicarja Broesonna 10 : 1, v letnika 1993 v Sloveniji. V polfinalni četrtfinalu Irca Haugha 14: 12, nato pa je v skupini bodo zasedli tretje mesto in se Stanko Rižnar JK Gorišnica Damjan Fras,dvakrat drugi na članskem državnem prvenstvu ljub niže postavljenim ciljem 1^ na začetku tekmovanja v 2. M ^k.SJL v sezoni 2005, je ekipa Judo Kluba Gorišnica z odličnimi borbami ter s pomočjo okrepitev Damjana Frasa in Aleša Horvata iz Juršincev za las zgrešila napredovanje v 1. ligo. Za napredovanje je bil usoden poraz v drugem kolu proti JK Duplek, na drugi strani pa je Gorišnica premagala vodilni ekipi lige JK Želežničar in JK Šiška, kije na koncu tudi napredovala v prvo ligo. 28. januarja 2006 pa je Damjan Fras v kategoriji +100 kg dosegel drugo mesto na članskem državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici. Damjan Fras je 18. marca 2006 dosegel drugo mesto tudi na državnem prvenstvu za mlajše člane v Kopru. Slednje je poleg drugega mesta v ligaškem tekmovanju izjemen uspeh Judo Kluba Gorišnica. Črtomir Rozman Ekipa JK Gorišnica (od || leve proti desni): sedijo Boštjan Vinkovič, Peter Kuharič, Aleš Horvat; stojijo: Franc Nasko ), Damjan Fras, Majcen, Denis Denis Brumen, Črtomir Rozman (predsednik). Če si kdaj okusil leteti, boš vedno hodil z očmi obrnjenimi v nebo. Od tukaj si in tja se boš vedno vračal. Zmajarski klub Lastovka doseženi rezultati v letu 2005 majarski klub LASTOVKA je bil 3.mesto pa v disciplini navigacija. § ustanovljen leta 1989. Samo ime Bili smo na odprtem prvenstvu v A^kluba nam pove, da je ime dobil Dobovi, kjer smo se tekmovanja po ptici, ki je v naših krajih poznana udeležili s štirimi posadkami. Zasedli kot ptica lastovica. Klub ima sedež že smo prva tri mesta v rangu RWL 1. V od vsega začetka v občini Gorišnica. Mihajlovcu smo se udeležili tek- Klub se ukvarja z letenjem z motornimi movanja v disciplini formacijskega zmaji, ultralahkimi letali, motorno letenja skupin in osvojili 1.mesto s jadralnimi padali in modelarstvom.. posadko Čuš, Furjan, Serec in Planec. Tudi v letu 2005 smo organizirali več Mednarodnega tekmovanja v Lendavi tekmovanj in srečanj. Tako smo smo se udeležili s tremi posadkami in po organizirali veliko mednarodno prvem dnevu tekmovanj a zasedli l.in3. srečanje pilotov ultralahkih plovil, dan mesto, vendar zaradi slabega vremena odprtih vrat in klubska tekmovanja naslednje dni preostanka tekmovanja ni Udeležujemo se tudi tekmovanj na bilo mogoče regularno izpeljati, tako da državnem in mednarodnem rangu. je organizator tekmovanje odpovedal. V letu 2005 smo se udeležili veliko Zadnje tekmovanje je bilo v oktobru v tekmovanj. Naj večji uspehi so bili: organizaciji našega kluba in tukaj smo Na državnem prvenstvu smo se potrdili moč domačega terena in zasedli udeležili tekmovanja v RWL 2 in RWL prva tri mesta (1. mesto Planec, 2. mesto Čuš in 3. mesto Furjan). V rangu RWL 2 dvosedi motorni zmaji V preteklem letu smo bili na raznih je posadka Horvat, Planec zasedla 2. srečanjih inv internih tekmah bili vedno mesto v disciplini toč-nost pristajanja, pri vrhu. V klubu dajemo poudarek na prvem mestu varnosti pri letenju, zato se tudi izobražujemo celo leto na raznih seminarjih in poskušamo to zvrst športa predstavit vsem zainteresiranim, predvsem pa mlajši populaciji. Naše delovanje se navzven morda vidi bolj preprosto in neopazno, vendar vsaka organizacija in predstavitev je povezana z velikimi finančnimi stroški in v okvirnih zmožnostih se tmdimo, da bi bili opazni. Upamo, da ste nas vsaj malo spoznali in prepoznali, v bodoče pa si želimo sodelovanja s klubi v občini, kakor tudi z občino pri projektih turizma in raznih prireditvah. Tajnik kluba Danijel Planec Ugankarski slovar www.enigmatko.com REŠITE KRIŽANKO: Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, najkasneje do 31. 5. 2006. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi. Rešitev križanke iz prejšnje številke: "USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU". Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit - Majda Habjanič,Cunkovci 11, 2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit -Iris Arnuš, Zamušani 10, 3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit -David Zagoršek, Moškanjci 410. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po