IN fVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONED ELJS KEG A ITJTRA ST. 19. V LJUBLJANL 6. NOVEMBRA 1937. KNJIGA O, mftmimmm &JB0U4BB žAggB imngnrfmt N I P O N S 1 dina država svetovnega pomena, ki je izven krščanskega kulturnega kroga, je niponsko cesarstvo. Evropec se čudi verskim nazorom niponskega na-_ roda, toda zgodovina dokazuje, da je ta v svojih temeljih primitivna, tako rekoč animistična vera dala narodu voljo in moč do napredka. Najzanimivejše na tej naravni veri je absolutno pomanjkanje moralnega kodeksa vzlic neposrednemu sosedstvu kitajskih etik, kajti tako konfucioni-zem kakor taoizem — oba na kitajskih tleh nastala verska sistema — nista nič drugega kakor verska kodeksa. Znameniti niponski učenjak Hirota, ki je v devetnajstem stoletju pomagal stari veri k novemu življenju, je učil, da sta dani resnica Ln smernica etike vsakemu človeku v podobi njegove vesti. Dokler se človek ne pregreši zoper svojo vest, deluje v smislu bogov. Shintoizem je uradno priznana ni-ponska državna vera, ki časti cesarja kot božanstvo, kot živega potomca stvariteljskega para sveta: Izanagi in Izansimi. Od tega stvariteljskega para prihajajo tudi skoraj vsa druga božanstva, ki pa niso mišljena kot nesmrtna, temveč bolj človeška nego v večini drugih verstev. Ta posebnost oblikuje tudi niponski smisel za resničnost Življenje ni spoznano kot nekaj večnega, temveč kot nekaj minljivega, kot dejstvo, ki ga ne teži ne milost in ne krivda. Tako se dogaja, da posamezniki, čijih življenje je bilo v korist države ali vere, kar je v bistvu istovetno, dobijo lastna svetišča, kjer jih časte. Pred stvariteljskim parom so živela kot božanstva samo bitja, ki so predstavljala abstraktne ideje, kakor n. pr. moč, šumenje itd. Hči stvariteljskega para je sončno božanstvo, ki zavzema najvišje mesto med nipon-skimi bogovi. Stvariteljski par je ustvarjal otoke in božanstva gora, dreves, vetra, močvirja in hrane. Ob rojstvu ognjenega božanstva ie umrla Iza* nami, ki je šla v podzemlje. Shintoizem ne pozna božanskih likov, samo simbole, ki se pa med seboj ne razlikujejo posebno. Najbolj razširjen simbol je obešeno kovinsko ogledalo. V prave svete prostore v templih smejo le svečeniki. Navaden molilec Prta"" v preddvor ju, kjer opozori bo- A VERA žanstvo na svojo prisotnost z večkratnim tleskom roke. Nepregledno število bogov je krivo, da uživajo številna božanstva le krajevno česčcnje, čeprav je pomen marsikaterega boga razširjen po vsem otoškem cesarstvu. Tako je božanstvu Onamuji posvečen veliki tempel pokrajine Izumo, kamor roma vsako leto nad 150.000 vernikov. V Tokaidu časte najvišje božanstvo, sončnega boga Amaterasa, kamor prihajajo prav tako številne čete romarjev in zato imenujejo ta kraj niponsko Meko. Sem prihajajo v prvi vrsti kmetje in trgovci, da prosijo boga za bogato žetev in za dobro kupčijo. Včasi se zgodi, da mladi trgovski nastavljenci nenadno izginejo iz prestolnice in skrivoma romajo v Tokaido. Noben delodajalec jih ne sine za to kaznovati. Za pravo umevanje niponskega verskega čuvstvovanja je treba vedeti, kaj je prav za prav »sinkretizem«. Sinkre-tizem je istočasna pripadnost k različnim verskim sistemom. Niponski duh ne pozna absolutnosti veroizpovedi kakor n. pr. katoliška. Kdaj je bilo do« kazano, da je samo ena resnica na svetu? Nasprotno pa se lahko dokaže več subjektivnih resnic. Zato ni nič čudnega, če poprečni Niponec veruje v svoja božanstva, istočasno pa časti Bud-dho in se je dal povrhu še krstiti v krščanski veri. Nobena veroizpoved ne izključuje druge. Na tujca učinkuje najbolj češčenje narave, ljubezen do vsega cvetočega, strah pred živalmi (n pr. pred lisico) in žrtvoanje drevesom, potom ali go» ram. Niponsko narodno svetišče je ognjenik Fuzijama, ki je posvečen božanstvu Konohanazakuje hime, »princesi, ki cvete kakor cvetlica«. Ta gora se dviga petdeset kilometrov od morja v višino skoraj štiri tisoč metrov. Ker daleč okoli ni nikjer približno tako visoke gore, kraljuje Fuzijama nad obsežnim ozemljem. Tudi ni predaleč od Tokia. Niponska vera zelo časti naravne prikazni. Fuzijama ima sijajno, reprezentativno obliko ter je poleg tega še bivališče božanstva. Leži v najob-ljudenejšem predelu. Zato uživa splošno priljubljenost kot božanstvo, naravno svetišče in kot narodni simboL V prejšnjih časih so romale nanj ni-ponske družine v tropah ia družinski gih ver na svetu. Nekaj čisto človeške-, nekaj z zemljo zvezanega — nika-okostenela dogma. Na tej gori se srečujejo vsi sloji in verstva. Poleg častnika, ki je buddhist. moli kulij iz tovarne, katerega verska predstava je motna zmes shintoizma, buddhizma, kitajskega moralnega nauka in krščanskih tendenc. Zaradi izpopolnitve pojmovanja ni- mu nadaljevanju samurajske viteške kaste, je našla misel zanikanja osebne vrednote v korist splošnosti značilno mesto. Kaj premore ta duh, dokazuje že n. pr. dejstvo, da se je priglasilo neverjetno število prostovoljcev, ko je šlo za preizkus novega torpeda, ki ga vodi v njegovi notranjosti človek — ki se v trenutku eksplozije razprši ▼ nič! Evho poglavarji so na določenih postajah žrtvovali božanstvu. Zdaj vodi velika cesta naravnost pod vrhuncem in moders ni Niponci izpolnjujejo svoje verske dolžnosti v zvezi z lepo avtomobilsko vožnjo. V bližini Fuzijame so danes že številne poletne vile. Ta simbol narodne vere je popolnoma drugačen od svetih mest vseh dru- ponskega verstva je treba omeniti &e niponski buddhizem, ki se je na svojem potu iz Indije zelo spremenil. Iz pasivne vere je postal aktivna religija. Čeprav je temeljna potez« »življenje je trpljenje« ostala, je izginil v Mahaj ana buddhizma, pristni niponski obliki, v tihi potrpežljivosti. Odtod h*-rakiri. Zlasti v niponski vojski, živo- BABET7F Letos je poteklo 140 let, odkar ja padla glava možu, ki ga danes štejejo med prve moderne socialiste. Kratko življenje njegovo je preprosto, bolsstno, polno razočaranj in gmotnih izgub. Kot nižji uradnik pod staro vladavino je ta vzorni soprog živel v skromnih razmerah, kot dober družinski oče, do kler se ni rr^el v prekucijeko vihro, ki ga je kmalu strla. Babeuf je skušal uveljaviti »zaroto anakih<, ki je teoretično imela namen. na mesto Direktorija postaviti popol no vlado ljudstva; pri tem pa je i>adel v past in pest strahovlade! Kakih 30 let po smrti so ga jeli poveličevati, toda ljudski glas je zatrosil precej lagemlamega v njegovo zgodbo. V6e to je sedaj postavil aa svoje mesto Gčrard Walter s knjigo: La Conjuration dee Egaux (Payot, Pariš). A- D. NADOMESTEK ZA KININ Kinin je redek, pridelajo ga komaj 600 ton na leto. Ruski učenjaki so razkrili precej zamotan kemični združek, čigar klinične lastnosti so enake kininovim, oziroma še boljše. Ta proizvod so krstili za akri-h i n. Iz Moskve javljajo, da se je ondi ustanovila prva tvornica za omenjeno snov. L. 1937 bodo po vsem preudarku pridelali 45 ton akrihina, kar odtehta 260 ton kinina. KAKO NAJBEJO ŽIVALI SVOJ BOM Velika skrivnost, kako najdejo višje živali, posebno ptice preko velikih daljav pot v domo* _ vino, je človeštvo zanimala že od pamtiveka. Tem bolj čudno je, da se je znanost lotila te skrivnosti šele pred nedavnim časom, to je 1. 1930., in jo je nekoliko rešila s poskusi. Odložili so n. pr. pse in opazovali, kako so se vračali proti domu, napravili so podobne poskuse z netopirji, posebno dobro pa so uspeli slični eksperimenti g pticami. Pri tem je šlo za živali, ki so si bile po zmogljivosti svojih čutov in načinu gibanja zelo različne. Pes, ki je prikovan k zemlji, nima posebnega vida, netopir slabo vidi, ptice pa imajo izvrstne oči. Toda celo pri pticah so poskusi pokazali, da ne najdejo domov samo zavoljo orientacije z očmi. raziskovalci so odkrili, da imajo ptice posebne naravne darove, ki jim dajejo v tujini občutiti smer proti domovini in ki jih na poti tudi dovolj-no usmerjajo. Pred kratkim je znani prof. dr. Bastian Schmid, ki se je proslavil po svojih poskusih s psi, sistematično preizkušal gozdne miši, da ugotovi, kako najdejo domov. Od cele vršte miši, ki so jih ujeli v nekem skednju v okolici Monakova, je izbral dve ter ju zaznamoval s tem. da jim je odrezal šonke dlake Potem ju je večkrat odnesel drugam in sicer na daljave do 787 m od dorna oziroma skednja. Živalci je prenašal v pasti, ki jo je pokril s cunjami in položil v posodo, tako da niso videle ničesar. Prenesel ju je na noT*o mesto tudi po ovinkih, ne naravnost. V vseh primerih sta miši našli pot do skednja. Ker so bila vrata zaprta, sta morali v zgradbo na ta način, da Eta preplezali zid po divji trti, ki se je vzpenjala po zidu. Na strehi je bila majhna odprtina, skozi katero sta prišli v notranjost. Vračali sta se samo zvečer, in sicer v začetku mraka. Živali je prof Schmid odlagal v vrtove, v neki kamnlom, na prosto polje, na železniški nasip in v gozd in pot ju jt vodila vedno mimo cele vrste vil, ga laž in shramb ter vrtov, nikoli pa se nista udomačili tu, temveč sta se vrnili v prvotno domovanje, tako da bi lahko govorili o nekakšni ljubezni do doma. Verjetno je. da sta prišli v vrtu pb skednju ali vsaj v bližini na. svet. Zanimivo je to, da je bil povratek zelo odvisen od vremena. V slabem vremenu sta prišli že 24 do 48 ur pozneje domov, v lepi pomladi lanskega leta pa se je ena izmed miši, ki jo je raziskovalec odložil v gozdu, potepala 66 dni okrog in se je vrnila potem, ko je nastal vremenski preobrat. Kar sta živali telesno zmogli, ne smemo podcenjevati. Če so pse odložili do 12 km od doma, miši pa le 787 m. je treba upoštevati, da je razmerje med dolži« no mišjega trupa in trupa ovčarja kakor 6 : 72. Kilometer poti ustreza okroglo 1400 dolžinam pasjega trupa, nasprotno pa 16.700 do 20.000 dolžinam miši. Na podlagi raziskav je mogoče trditi, da temelji sposobnost miši, da najdejo v vseh primerih pot domov, na posebnem orientacijskem čutu in samo v nekaterih primerih na spominu poti, ki so jih kdaj že pretekle. Kateri čini-telj sodeluje pri tem orientacijskem čutu, nam je doslej neznano. I? 0 0 Nadaljevanje »Treh mušketirjev« je moralo to pot zaradi tehničnih ovir izostatL Lippart: JESEN (lesorez). K LITERARNEGA SVETA FRANCE ŠTAJEB Dr. Ivan Lah IV Tako je razdvojen sarn v sebi, prišel Sta-jer jeseni leta 1912. v Ljubljano. Ostal je to, kar je bil po srcu in duši. Bohem. Ne one vrste bohem, kot jih je poznala predvojna Ljubljana. Njemu ni bilo za vino in krok. Tudi ni imel družbe. Ali pa je ni maral. Za beznice ni bil navdušen, boljših zabavišč ni imela Ljubljana. Zdi se, da je precej samotaril in snoval svoje literarne načrte. V lepih sončnih jutrih se je sprehajal po tivolskem parku. Z Bernardom Shawom v rokah ... Droben, eleganten gospodič, na videz še skoraj študent. A v obrazu je bilo nekaj zrelega, tam se je poznal sled nekakega sarkastičnega posmeha, Videlo se mu je, da ni zdrav, dasi na obrazu še ni bilo pravih znakov bolezni. Njegovim varuhom to brezciljno postopanje ni bilo posebno po volji. Ko bi se vsaj za kaj odločil! Za študij, ali za službo! Nekaj denarja je še imel po starših. A kaj potem? Takrat so začeli grmeti topovi na Balkanu. Vsa pozornost se je obrnila na dogodke, ki so tako nenadoma pretrgali evropsko politično tišino. Začela se je heroj-. ska epopeja, ki je odmevala tudi preko slovenskih meja. Stric Maurič je odšel v Bol- E. Urbahn: ZADNJI SONČNI ŽARKI (lesorez) garijo, pomagat ranjencem. Mislim, da Js preživel Štajer vse to leto v Ljubljani. AH je šel nadaljevat svoje brezpomembne trgovske študije? Ne vem. Gotovo se je v tem letu mnogo bavil s svojim ljubljencem Shawom, a zvez z domačimi literarnimi krogi ni iskal. Bil je v tem ozira plah in boječ. Ni še verjel vase. Bil je skeptik. Pa tudi ni hotel drugim zaupati svojih misli. Bile so preveč samosvoje. Kam naj gre? Saj ga ne bodo sprejeli Cankarjeva umetnost je v tistih letih dosegla svoj višek. Bila je tako silna, da je njena lepota opojila vso Slovenijo in vsi ki so pisali, so bili več ali manj pod njenim vplivom. Generacija devetdesetih let je dozorevala. Kaj pride za njo? Kakšne bo cvetje, ki bo pognalo za to veliko slovensko pomladjo? Kam naprej? Če je moderna rodila toliko lepih sadov in tako temeljito prerodila in prenovila vso slovensko kulturo, življenje, ljudi, kaj naj počne sedaj mlajša generacija? Ali naj gre v epigon-stvo? Epigonstvo je bilo mogoče, dokler so bile šole — zdaj ni šol, zdaj hodi vsak umetnik svojo pot. Kdor je ne najde, ni umetnik. Kako pa je drugod po svetu? Kaj je prišlo za moderno? Doslej še nič. Stari mojstri, ki so stali pred tridesetimi leti v ospredju velikega boja za novo umetnost, so še vedno mladi. Bahr, Schnitzler, Ha-uptmannj Ludermann, Machar, Gorki, Čehov, Maeterlinck, Strindberg itd. Se vedno ustvarjajo in se še niso preživeli. Toda tudi od njihove umetnosti mora biti še korak naprej. Vedno ne bomo ostali na istem mestu. Celo Cankarju so začeli očitati, da se ponavlja. Kam pojde razvoj v bodočnosti. Ali ni še nihče skušal prinesti kaj novega? Se korak više, če je mogoče! Mora biti mogoče. Modema vendar ni iz-ekla zadnje besede v umetnosti. Tudi ona se bo preživela. Dolžnost mladine bo, da najde nova pota. Vsak čas zahteva svojo umetnost. In tu se je začul iz Italije glas: futuri-zem. Boj vsemu staremu in dosedanjemu. Zažgite muzeje, uničite knjižnice, zaprite galerije, živela umetnost bodočnosti. Kdor živi starini, izgublja polovico svoie moči, bolje je, da vso posveti samo novi bodočnosti. Preteklost je mrtva — sedan -ost je prazna, ustvarjajmo umetnost in človeka bodočnosti. Izšel je prvi futurist'čni manifest. Prenasičenost, ki se je pojavljala v zapadni kulturi, je potrebovala od-niha. Magari v barbarstvo, samo da pride olajšanje. Vedno iste forme umetnosti ubijajo. Treba je nekai novega Revolucija. Preobrat! Evropa se je smejala. Saj je še živel bosanski D'Anunzio in ž njim cela plejada pesnikov in pisateljev. Vsi več ali manj revolucionarni. Kam hočejo futuri-sti? V barbarstvo. Ali naj Evropa uniči, kar so ustvarili mojstri stoletij? Kaj naj zavržemo oblike lepote, ki se je do nje povzpel človeški duh v staro klasični grški in rimski umetnosti in se je v njih pre- rodila Evropa od renesanse sem? Ali ni pokazala moderna, da so gotove meje, preko katerih ne more nobena umetnost, pa naj bo še tako prevratna? So neki zakoni, preko katerih ne moremo. Novotarije so mogoče, toda velika dela se ustvarjajo le na podlagi večnih zakonov, ki jih raziskuje, četudi ne predpisuje estetika. Moderna je šla tik do meje, kjer prehaja lepota v grdobo. Korak naprej od moderne mora voditi v nezmisel in razvrat. V negacijo lepote in karikaturo umetnosti. Ze moderna je tako izpremenila forme in odkrila tako množino novih oblik, da je težko verjetno, da bi se dalo najti še kaj novega. Zato je pri nadaljnjem razvoju prej pričakovati povratek k mirni klasični liniji, kakor pa nadaljevanje v pretiranosti, ki mora voditi do spakovanja in nenaravno-sti. Tako je stala Evropa pred novimi problemi, ko se je čulo o futurističnem koncertu v Italiji Koncert se je baje vršil brez običajnih inštrumentov Godba je bila bolj razbijanje kakor glasba. Prišlo je do škandalov in do pretepa. Dalje STOLETNICA AMERIŠKE ZALOŽBE Little, Brov.n and Company je za svojo stoletnico izdala poslikano knjižico »One hundred years of publishing«. Pred 100 leti je bil Boston še pokrajinsko mestece, ali že tedaj je vrvela v njem živahna podjetnost, mnogo so ljudje povpraševali po tiskani besedi. Od svojih početkov je tvrdka uvažala krasotne izdaje angleških klasikov, hkrati pa prodajla prevode tujih del, ki so izhajala po Franciji, Španiji ali Nemčiji. Med prve samostojne založbe spada n. pr. poleg drugih »A Year's Life«, 1841, prvenec J. Roussel Lowe!a. dalje »The Life of John Adams, 10 zv. o življenju drugega predsednika Združenih držav. Med najuspešnejše publikacije pa šteje Sien-kiewiczev »Quo vadiš« 1896, medtem ko prej »Z ognjem in mečem« kakor tudi druge poljske knjige niso našle odziva pri ameriškem občinstvu. Morda še večji uspeh je založnica dosegla z mladinsko pisateljico Louiso Mav Alcottovo. katere življent-ska zgodba »Little Women-r (Ženice) je po 1. 1868 celo desetletja sodila med najljubše štivo rnlnaln'?. V na";novejš; dobi jo je dohitel samo Romarques z vojnim romanom »Na zapadu nič novega«. A. D knjige IN R P: V i j f. Uredništvo ie preielo- DR. CERN1C MIRKO MASE ZDRAV NISKO POSLANSTVO IN NOVI STA NOVSKJ RF.D Ponatis iz »Zdravniškega vestnika« — O članku, ki smo ga oune-nili že v zadnji Številki na tem mestu, nam ie obljubljeno poročilo h zdravniških vrst. Hudi iivfdi daj hrane. psopora) „ vihar nad evropo" Znani francoski publicist George Blon-del, profesor na visoki šoli političnih in socialnih ved v Parizu, velik prijatelj našega naroda, ki je pred kratkim predaval tudi v Ljubljani o vtisih s svojih potovanj, Je minuli mesec pri pariškem založniku Plonu izdal zanimivo knjigo: Temčte sur L' Europe (Vihar nad Evropo). Vprašan po vzrokih ln povodih, ki so ga napotili, da je napisal to delo, je pisatelj, strokovnjak za meddržavna politična vprašanja in prepričan pacifist, odgovoril: »Takoj po svetovni vojni sem uvidel, da bo zelo težko priti do solidnega miru, ki so si ga tako želeli vsi narodi. Ker sem že prej pogosto in delj časa živel v inozemstvu. sem mogel ugotoviti, da ie menta-liteta raz!'čnih narodov ze'o raznolika. V svojih predavanjih sem često govoril o velikem gibanju, ki so ga politiki in naro-doslovci Imenovali »le rčveil des nationa-litčs« (prebujenje narodnosti) in tudi o posledicah, ki jih utegne imeti »la poussč dčmocratique« (demokratični, ljudovladski pritisk), ki Je ena najznačilnejših potez sodobnega razvoja (evolucije) človeštva. Zadnja potovanja po večini držav sodobne Evrope so samo še povečala mojo bojazen. V Ženevi in drugod sem pač mogel slišati govore, ki so me brez dvoma zadovoljili. Ko pa sem v raznih deželah stopil v stike z osebami, pripadajočimi vsem socialnim kategorijam, sem kaj kmalu občutil, da mnogo ovir šiloma zadržuje načrte kolektivne varnosti in razoroževanja, načrte, ki se kar ne premaknejo z mrtve točke. V življenju narodov so bolezni kakor v zdravju poedincev. Človeštvo je šlo skozi toliko preizkušenj, da nad njegovo bodočnostjo nikdar ne smemo obupati. Govoril sem zelo odkritosrčno o viharju, ki zdaj od vsepovsod grozi Evropi, nisem pa nikjer tajil upanja, da bodo za nevihtami skoraj prišli boljši časi..« kri tehnični obzornik Med Toki jem in Jokohamo bodo zgradili Niponci obsežen prekop Stroški za gradnjo bodo znašali 700 milijonov dinarjev. Italijanski inženir Cardlnl je izdelal osnu tek za industrijsko izrabe plinov z Vezuva Dognal je. da odda Vezuv v sekundi 1800 kubičnih metrov plina, ki je segret na temperaturo 600" C. Energija, ki jo vsebujejo ti plini, odgovarja '/5 uporabe premoga ▼ Italiji. Francoskemu izumitelju se Je posrečilo zgraditi padalo, ki ima premakljivo površje Z nJim more letalec pred ln med skokom urediti h trost padanja Z novim padalom se je bil posrečil skok že iz višine 20 m. (trna) za ljubitelje cvetlic Cvetlice v novembru Ze pred tedni smo spravili vse naše lončnice v hišo. Upajmo, da je dobila vsaka prostor, ki ji ustreza in na katerem bo zimo dobro prebila. V naši kleti se je zbrala pestra rastlinska družba Tu sloje na deski ob steni fuksije in pelargonije, ki so poletje prebile na balkonu. Na tleh smo namestili razne »trde« rastline v loncih in zabojih, kakor oleandre, avkube. evonimus, lovor. Število naših zelenih prijateljic se je poleti tako pomnožilo, da v malo kurjeni zimi skoraj ne dobi vode, dalje lonec z aspidistro in celo nekoliko klivij, ki tam »podaj tudi dobro zdrže. Zadnjih pa ne smemo držati v popolni suši. Vendar p) -f- spremstvo, nadaljevanje (franc. od »sulvre«), 9. priimek ital. publicista, ki je izdal spis La Jugoslavia, 10. kratica za vzhod + mraža za ribji lov. N a v p i k: I povratni zaimek -f konjska sila (kratica), II vprašalna členica, ki se zapostavlja + otok, ki ga veže most s Trogirom, m šekspir v angleški pisavi, IV. glasbeni naziv + pok povzročati + kratica za »suma«, V. plemič tik pred knezom + nam nas (nem.), VI. pogostna končnica za žen. samostalnike + špan. mesto in dežela, VII. pisec »Martina Krpana«, ki mu bo letos 50 let po smrti, VTU. rimsko mesto, ki ga je Vezuv zasul 1. 79. pr. Kr. obenem s Pompeji, IX. veznik 4- dva soglasnika iz sredine abecede. — Pogoji za rešitev oziroma za izžreban je ,;aa nagrade so običajni. REŠITEV KRI2AUKE V ST. 17 Vodoravno: e st^ Drole-lord, buren, Oleg, para, sgora, ornega, trupa, karta, ld&r arak, revma, madapolam, lar; navpik: eter, slugo, Alepo, drog, Ober, onarn', drag, Lopud, rebra. Ant, aga, Riom, pard. areal, kamor, Aral, tkem, vpad — Za nagrado je biil izžreban Cv. Trampuž, Ljubljana. z a is i s t e e glave Rešitev k št. 343 Težaven problem Stvar je veilško lažja ,nego si mislimo. Ce seštejemo prve člene vrste, dobimo že zakon: 1/2 je 1/2, 1/2 plus 1/6 je 2/3, 3/3 piua 1/2 je 3/4 plus 1/20 je 4/5... to že boS spoznal, da boš dobil vsoto 1. Tu preprosti dokaz: 1/6 je 1/2 minus 1/3, 1/12 je 1/3 minus 1/4, 1/20 Je 1/4 minus 1/5 i. t. d. Vrsto torej lahko napišemo tako-le: 1/2 plus 1/2 minus 1/6 plus 1/3 minus 1/4 plus 1/4 minus 1/5 plus 1/5... in opazili botmo na prvi pogled, da se vse izenači razen 1/2 plus 1/2, kar daje 1. Tetama med nr ) vrsto in /mano vrsto 1/2 plus 1/4 plus 1/8 plus... bi bila torej tekma brez odločitve, čeprav naša vrsta spočetka zelo zaostaja in ujame rivalinjo štie v neskončnosti. fi»3 % A N ES PROBLEM 218 P. Farago >Adeverul« 1935 Mat v štirih potezah. ReSi ter problema 217 k Tb 4 — b6, Lc2 — gčl; Z Tb6 — c6 in mat t naslednji potezi. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRASA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RiBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEFA* Uredr^štvo in uprava t Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna nargžotna Bta po igTOflhtrth Dto & m