Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
U RED N IŠTVo"~U PRAVA: pri g. }os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
SftfUlRS
Murska Sobota, 29. novembra 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 48
Zapletliaii
Sedanjost je v znamenju važnih političnih konferenc in značilnih izmenjav obiskov državnikov, ki v zadnjem času kar nenehoma slede. Vsi dogodki pa so se strnili na osi, ki je potegnjen iz Rima v Berlin, ki je stopila v ospredje po znanem govoru o splošni evropski politiki, šefa italjanske vlade Mussolinija. To je bil znak za državnike, da so začeli razvijati večjo delavnost. Prvi se je podal na pot avstrijski zunanji minister. Šel je v Rim. Na to je odgovorila Nemčija s tem, da je poslala svoje ministre v Budimpešto in Atene. Kmalu za tem se je pojavil italjanski zunanji minister v Berlinu in temu obisku je še sledil obisk v Budimpešti. Te vožnje diplomatov seveda niso bile zaman, o čem so se dogovarjali, bodo kmalu pokazali dogodki. Le eno je gotovo, da je bilo vso to delo usmerjeno za zgraditev močne zveze držav, ki je naperjena predvsem proti boljševiški Rusiji. Da je pa baš sedaj prišlo do takega odločnega nastopa proti komunistom, pa je iskati vzrok v Španiji, ki se je baš po ruskih zaslugah razplamtela do krvavega medsebojnega obračunavanja med sinovi iste domovine. Različnim državam, ki so si dali za bojno geslo, ugonobiti komunizem z vsemi sredstvi ie seveda neprijetno, da bi prišle med sovražne klešče, zato je treba vse sile napeti, da ostane slučaj v Španiji za Evropo osamljen. Le močna zveza držav lahko to nalogo izvrši in nujna posledica španskih dogodkov je bila zveza Italija Nemčija. Ostale manjše države v tem bloku so samo privesek, oziroma izvajajo obljubljeno pokorščino.
In druge države? Napačno bi bilo misliti, da ima osnovanje bloka držav pred sabo le eno nalogo. V dosego svojih namenov je treba rušiti vsako oviro ter si ustvariti pogoje za uspešno delo. Zato je bilo opaziti v zadnjem času aktivnost diplomatov skoro vseh evropskih držav, ker se pač vsakdo boji, da bi ga prihodnjošt presenetila. V to dobo spada tfidi značilna bratislavska konferenca držav Male antante, kateri so na to še sledili obiski romunskega
kralja v Pragi ter Stojadinoviča v Turčiji in Bolgariji. Iz temnega evropskega ozadja so baš ti dogodki stopili z vso silovitostjo v ospredje in pokazali globoko in nerazrušljivo vez, ki že nekaj let spaja Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo. Vsporedno s to združitvijo pa vedno bolj narašča vpliv v Balkanske zveze in tudi ta ima, kakor Mala antanta, le eno vodilno misel: Mir. Koliko je bilo že poiskusov, da bi se za-sejala nesloga med zavezniki in da bi bile zopet posamezne države izročene na milost in nemilost velesilam, ki nimajo drugega v mislih, kot svojo sebično politiko. Vse to pa se je razrušilo ob danih obljubah : Zvestoba za zvestobo. In da se je obdržal mir na Balkanu in da se je marsikatera namera nenaklonjenih nam držav izjalovila, ki je v svojem bistvu pomenila resno nevarnost za evropski mir, je zasluga baš
Male antante, ki si je tekom let ustvarila ugled in spoštovanje.
Smo na pragu važnih dogodkov. Sklenjene so zveze dveh nasprotujočih si svetov. Španski dogodki jih vsaki dan bolj bližajo in bati se je, da bi zapeli topovi. Po končanem svetovnem klanju so že večkrat viseli tako usodni trenutki nad Evropo, ki so grozili z novim razdejanjem in s smrtjo tisočerih in tisočerih. Ob dvanajsti uri pa se je vedno našel še en izhod in razburkano valovje se je pomirilo. Tako upamo tudi sedaj. V Mali antanti zremo naše poroštvo, da bo tudi v teh trenutkih znala zastaviti ves svoj vpliv in da bo prodrla s svojim geslom: Mir in sporazum. Sreča in zadovoljstvo naroda se ni še nikdar zgradila na bojnih poljanah, temveč le v dobi vsestranskega miru, ki nosi v sebi kali blagostanja.
politika
O političnih razgovorih Nj. Vis. kneza Pavla v Londonu so napisali francoski listi sledeče: Angleški vpliv je že pred meseci zelo narastel v Beogradu in nekateri celo temu dejstvu pripisujejo Mussolinijeve nedavne prijazne besede na račun Jugoslavije. Morda ni preveč drzno misliti, da so v trenutku, ko gre za popuščanje napetosti med Angbjo in Italijo, prouče-čevali razmerje med Anglijo in Jugoslavijo s stališča njunega Vpliva na italjansko angleški in italjansko-jugc-slovansko razmerje.
Predsednik vlade je poslal narodni skupičini zakonski predlog o sklenitvi konkordata s sv. stolico z dne 26 julija 1935. V spremnem pismu pravi predsednik: Neurejenost razmerja s katoliško cerkvijo je bila škodljiva, ker so bili stiki med cerkvijo in državo posebno težavni in poftembn b posledic za mirno življenje družbe. Danes pa je nastopil trenutek, da tudi naša država uredi to važno vprašanje, kot So to naredile ie druge zlasti scsedne države.
Bivši bolgarski ministrski predsednik m vodja bolgarskih fašistov je bil pred dnevi v Beogradu, Itjer se je sestal s svojimi Številnimi prijatelji. Sprejet je b 1 tudi pri naiem min. predsedniku dr. Stojadinoviču Cankov potuje v Berlin. S kom te bo tam se-Stal. ni Bolel povedati.
Občinske volitve so bile preteklo nedeljo v zetski in savski banovini. V
zetski banovini sojbile splošne, v savski banovini pa so bile volitve le v 60 občinah. Od 636 potrjenih list v zetski banovini je dobila JRZ 462 list, 42 je bilo politično neopredeljenih, ostale pa odpadejo na zdiuženo opozicijo. V savski banovini je dobila JRZ 32 občin, opozicija pa 27 občin.
Proti volitvam v vrbaski banovini je bilo vloženih 50 pritožb. Od teh je upravno sodišče odbilo 46 pritožb iti le v štirih ob&nah bodo ponovne volitve.
Ministrski svet je pred dnevi imel svojo sejo, na kateri so pooblastili predsednika vlade, da predloži narodni skupščini večje število mednarodnih koncesij.
Minister Cvetkovič je pri blagoslovitvi temeljnega kamna za novi invalidski dom v NiŠu v svojem govoru izjavil, da bo vlada spremenila, oddoSno popravila sedaj veljavni invalidski zakon, s katerim bo najmanj 23 tisoč invalidov v naši drŽavi zopet dobilo pravico do invalidnine.
AngleSki listi priobčujejo obširne članke o političnem položaju V Jugoslaviji in pravijo med drugimi, da se bo v kratkem zafcelo živahno delo za ureditev hrvatskega vprašanja. Za nimtve je, da je bil dr. Maček tik pred odhodom koeza namestnika v London v avdenci pri njem.
Romunski prometni minister je prit»ei v Beograd kjer je podplsM konvencijo med Romunijo in Jugosla-
vijo o zgraditvi železniškega in cestnega mosfu preko Dunava med Kla-dovom in Turn-Severinom. Na 240 km dolgi med Jugoslavijo in Romunijo sta sedaj samo dve zvezi. Z novim mostom se bo medsebojna izmenjava blaga še bolj poživela kar bo gotovo dobro vplivalo na naše gospodarstvo.
Na španskem bojišču je našel smrt tudi Slovenec Križaj. Služil je pri vladnih četah kot letalec. Nacionalisti so njegovo letalo sestrelili, on sam pa se je hotel rešiti z padalom. Pri tem so ga ujeli nacionalisti, ki so ga obsodili na smrt in ga takoj ustrelili.
Narodna skupščina se ne bo sestala 25. novembra kakor je bilo prvotno določeno, temveč 7. decembra, ko bodo že po vseh banovinah končane občinske volitve, ker je sedaj večina narodnih poslancev še zaposlena s pripravami za te volitve.
V Rusiji se je zopet pričela velika razprava proti nasprotnikom sedanje vlade. Ob tej priliki je bil na smrt obsojen tudi nemški državljan ing. Sfcklin. Ta vest je povzročila v Nemčiji veliko ogorčenje in govori se celo, da bo Nemčija prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo. Razmere med obema, že od nekdaj sovražnima državama, so se zelo poslabšale.
Poljsko časopisje enodušno zahteva, da mora tudi Poljska dobiti kolonije.
Madžarski regent admiral Horthy se je s svojim zunanjim ministrom podal na službeni obisk v Rim. Peljal se je skozi našo državo.
Francoski notranji minister Sa-lengro je pred dnevi izvršil samomor. Zastrupil se je • Svetilnim plinom. Vzrok smrti je gonja, ki so jo vpri-zarjali njegovi politični nasprotniki proti njemu. Ob njegovem pogrebu je radi tega prišlo do večjih demonstracij.
Španski uporniki še niso zavzele Madrida. Borbe na nož se razvijajo na ulicah, ter zahtevajo na obeh straneh velike Žrtve. Letala so porušila že mnogo važnih stavb in vse izgleda, da zmagovalcem ne bo ostalo od nekdaj bogatega in razkošnega mesta nič drugega, kakor kup razvalin.
Italija in Nemčija sta priznali vlado upornega španskega generala Franca. Poleg teh dveh držav so priznale uporniško vlado Še nekatere manjše države.
Skupina tujih podmornic je vdrla
v kartagensko luko in napadla vet Španskih republikanskih vojnih ladij, kar je izzvalo pri komunistih silna vznemirjenje.
Prejeli smo:
Zastopniki podpisanih zvez, zbrani dne 19 novembra 1936 na konferenci v Ljubljani, ugotavljajo, da bi izvedba Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25, septembra 1936 pome nila za pri njih včlanjene zadruge in hranilnice nepopravljivo škodo, saj bi jim po pretežni večini bil zelo otež-kočen, če že ne onemogočen nadaljni obstoj. Treba je upoštevati posebne gospodarske prilike, ki vladajo v Dravski banovine in ki tudi nujno zahtevajo poseben način razdoižitve kmetov in sicer tako, da se v polni meri zagotovi nadaljni neokrnjeni obstoj kreditnega zadružništva ter samoupravah hranilnic, torej denarnih zavodov, ki so tekom dolgih desetletij s svojimi izredno cenenimi posojili bili v pomoč ne samo gospodarsko šibkemu človeku, kmetu in delavcu, marveč hrbtenica celokupnega slovenskega gospodarstva sploh.
Podpisane Zveze so že opetovano same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki je zašel ne radi vladajoče gospodarske krize v take težkoče, iz katerih se sam z lastno močjo ne more rešiti. Tudi so popisane Zveze slej ko prej pripravljene po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega problema, vendar mislijo, da je možna rešitev, ne da bi se pri tem ogrožal obstoj že obstoječih denarnih zavodov.
Z ozirom na navedeno smatrajo podpisane Zveze, da je možna za Dravsko banovino rešitev na sledeči način:
1)	S posebno dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. IX 1936 terjatve kreditnih zadrug in samoupravnih hranilnic s sedežem v Dravski banovini napram kmečkim dolžnikom, ki imajo svoje bivališče v Dravski banovini, tako da ostanejo dolžniki, ki jih označuje citirana uredba, ie nadalje pri dosedanjih upnikih.
2)	Za vse kmečke dolžnike naj velja načelo individualne zaičite in to po predpisih in načelih, ki so dolo-
čeni v čl. 24—28 omenjene uredbe, za kmečke dolgove nad Din 25.000.
3)	Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvidena pod točko 2), naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije na sedežu vseh sreskih sodišč, in le v onih primerih, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno sresko sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finannčnega in občinskega oblastva ter zvez denarnih zavodov, pri katerih so upniki včlanjeni.
4)	Da se zaščiti v vsakem oziru interes države, naj finančno ministrstvo vrši nadzor po svojih organih, zlasti glede vporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na podlagi prečiščene bilance z dne 31. decembra 1936.
5)	Vse ostale določbe uredbe z dne 25. 9. 1936 naj ostanejo v veljavi, v kolikor seveda ne nasprotujejo gor njim načelom.
Zadružna zveza, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zveza slovenskih zadrug, vse v Ljubljani.
Banovinska cesta M. Sobota-Radenci
Radi predstoječe gradnje mostu črez reko Muro v Petanjcih, je banovina našla za potrebno, da se banovinska cesta M. Sobota Radenci razširi in izpopolni, tako da bo odgovarjala živahnejšemu prometu, ki je za pričakovati potem, ko bo most zgrajen. V to svrho so tehnični organi banovine cesto premerili in postavili nove obcestne mejne kamne precej za staro mejo. Poleg gradnje mostu bo torej nudilo tudi razširjenje ceste našim pridnim delavcem precej zaslužka, kar je vsekakor v dobi, še vedno trajajoči brezposelnosti, za pozdraviti.
Toda razširjenje ceste, zlasti po vaseh Tišina, Petanjci in Tro-povci, bo povzročilo nekaterim posestnikom precejšnjo škodo, ker bodo morali odstraniti izpred svojih poslopij ograje, med temi tudi nekatere železobetonske, radi česar bi bilo želeti, da se ta škoda prizadetim posestnikom vrne.
Domače pešci
murska Sobota:
— Regulacij«. Z veseljem zasledujem razvoj naše M. Sobote, ki vsled podjetnosti našega g. župana tako hitro in lepo napreduje. Odobravam kanalizacijo, ki se ravno v Aleksandrovi cesti izvršuje, odobravam tudi druga olepševalna dela, ki so se iz vršila ali so v načrtu za izvršitev. Kot Sobočanec sem temu napredovanju prav vesel in moram gospodu županu le čestitati na njegovi podjetnosti v prid in veličino naše občine. Vendar nemorem odobravati to, da se vsa ta dela vrše v breme vseh občanov brez razlike, kje poedinec stanuje, odnosno kje ima svoje poslopje. Kanalizacija in druga olepševalna dela se navadno v glavnem vrše na bolj prometnejših prostorih — ulicah. Koristi od tega imajo v glavnem oni posestniki, katerih poslopja so na teh mestih, dočim bo drugim, ki stanujejo v stranskih ulicah ali naseljih, to malo ali nič v prid. Kljub temu pa morajo sorazmerno plačati kanalizacijske stroške. V tem se mi vidi krivica, radi česar smatram za potrebno, da bi občinski odbor sklenil, da plačajo vsi oni posestniki poslopij, pred katerimi se bo zavažaio, odnosno izvršila kanalizacija, v tozadevni fond, ki bi ga bilo treba ustanoviti, določeno vsoto denarja ali pa da se jih prisili, da z brezplačnim delom ali zavaženjem pripomorejo k regulaciji. Če si ogledamo Lendavsko cesto, bomo brezdvomno ugotovili, da se tu nahajajo deloma lepa poslopja prav bogatih ljudi. Pred poslopji so pa jarki polni blata in raznovrstne nesnage, ki tam trohni. Ti posestniki, dasi bi sami, z ozirom na njih gmotno stanje lahko pred svojimi hišami zasuli blatne jarke, čakajo da bo to storila občina na račun vseh občanov. V Lendavski ulici so pa tudi takšni ugledni posestniki, ki so pred svojimi poslopji že davno vse zavozili in vse tako uredili, da voda z lahkoto odteka. Tudi v tem slučaju bi bilo ne pravično, če bi morali eventuelno
Licencovanje žrebcev
v M. Soboti bo 2. decembra ob 14. uri pred gostilno Bac, v Lendavi pa isti dan ob 9. uri pred gostilno Pojbič. Pripeljati se mora vse pjivatne žrebce ne glede na to ali so že bili prijavljeni ali še ne. Istočasno se bo izvršil pregled banovinskih žrebcev.
regulacijo Lendavske ceste, sorazmerno vsi enako plačati. To je moje mišljenje in prosim, da bi to občinska uprava vpoštevala. Šiftar Ludvik, mlinar In posestnik.
— Vlom. Neznani zlikovci so hoteli 21, novembra 1936 ponoči vlomiti v trgovino ge. Ane HirschI v Mali Kaniži. Vsled čuječnosti domačinov pa so bili prepodeni. Ker se jim vlom pri Hirscblnovih ni posrečil, so se podali k trgovini Mekiš Josipa v Šolsko ulico štev. 13. Tu so s sekiro, ki so jo vkradli pri Hirschlnu, s silo odprli vrata trgovine in na ta način dospeli v notranjost. Predvsem so zadeiaii z vrečami moke vrata, ki vežejo trgovino z hodnikom. Potem so si v naglici, vendar pa v največji tišini polastili 6 kg kave, 15 kg sladkorja, 5 kg cikorije, tobak, cigare in raznovrstne cigarete, ena očala, eno denarnico, nekaj drobiža, 4 amerikan-ske dolarje in en zlat poročni prstan. Vrednost ukradenega blaga znaša 2143 Dinarjev. G. Mekiš je tatvino opazil šele drugi dan in jo takoj prijavil orožništvu. Ob ogledu na lice mesta je narednik g. Budja Jakob ugotovil, da pelje sled bosih nog, ki izvirajo od vlomilcev, iz trgovine na polje. Tatovi so pustili na kraju zločina sekiro, z katero so izvršili vlom. To sekiro je g. HirschI spoznal za svojo last. Prvotno se je domnevalo, da so izvršili vlom cigani iz bližnje okolice, uvedena preiskava pa je dognala, da so bili zlikovci cigani iz Kuštanovc. Preiskava je s strani orožništva v polnem razmahu in upati je, da bodo zločinci kmalu za varnimi zapahi.
fr. kovačeva:
Mati.
13
Prišla je vrsta tihih tednov in dni. Gospa Margareta je nosila v sebi za prto svojo bolest. Ničesar ni imela več. Bala se je samote, ki je ni več bila navajena, ki ni bila prostovoljna. Obup je bil v njej, obup, ki je mejil ie na blaznost. Njene moči so bile izčrpane. Mnogo vročih solz je kapljalo na njene sklenjene roke, ko se je ob večerih zatekla z molitvijo k Bogu.
»Bog v nebesih, mar sem bila res tako slaba mati, da me zapuščajo otroci ter me pustijo same v večnem strahu za nje?" tako se je spraševala, dokler ji ni spanec zaprl veki.
Ana Marija je redno pisala domov. V svojih pismih je pripovedovala o svojem napredku, o nazorih ter o ljubeznivih dobrotah, ki ji je nudila teta. Gospa Margareta je zopet lažje zadihala, le skrb za Alfreda se je večala. Že itak redka poročila so povsem izostala.
Rihard Berger se je izogibal gospe Margarete. Tolažiti jo ni znal, saj je
bilo vse mrtvo v njem. Sedaj je lahko že mirno mislil na Ano Marijo, bolečin ni bilo več, ničesar mu ni več težilo v prsih. Ali jo je sploh ljubil, mlado, lepo Ano Mario? Iz velikih oči mu je režala groza. Mar je bil brez srca ? V njegovi duši je nekaj prav tiho zaplakalo. Njegove oči so se orosile in sključil se je pod bolestjo, ki ga je vsega prevzela. Peklenske muke je prestal, toda zavest svoje ljubezni je rešil v teh trenutkih dvoma. In če ona zopet pride; takrat... Strah pred tujim in neznanim mu je zabranjeval, da bi še naprej premišljeval.
*
Z velikim veseljem so sprejeli Ano Marijo, ko se je zopet vrnila v razkošno vilo kraj mesta. Teta Grita jo je zasipala z ljubeznivostmi. Visoko vzravnan je stal v salonu Bela Hoyer, zmagoslaven in odvratno so se mu lesketale oči. Ana Marija ni vidla tega, vrgla se je v naročje svoje tete.
„0 teta Grita, pri sebi me obdrži," je tiho zaplakala. »Na skrivnem sem odšia z doma. Nimam več do-
ma. Oče je neizprosen in mati, moja ljuba .natl bo gotovo zelo trpela . . . A nisem mogla drugače."
„Pomiri se, Ana Marija," je rekla teta Grita, toda njen glas je bil leden in vprašujoč je ošinila pevca. „Pred-vsem moraš sedaj, da se pridno učiš, da lahko pokažeš kaj zmoreš. Vse drugo pa pride s časom."
In Ana Marija se je učila z veliko vnemo, podžgana zhvalisanjem svojega učitelja. Njena prihodnjost je postala zopet vsa rožna, saj ji je znal Bela Hoyer tako lepo govoriti o bodočih dneh. Gospa Blezer pa je opazovala pevca in svojo nečakinjo z ljubosumno natančnostjo in kljub temu, da je bil Hoyer ob njeni navzočnosti le učitelj, je postalo njeno ravnanje do nečakinje hladno in razdraženo. Ana Marija je trpela ter se ni znala tolmačiti tetinega vedenja. Samoto, do-motožje in hrepenenje po ljubezni, vse to je zaupala svojemu učitelju Beli Hoyerju. On je vse razumel ter je znal plamen ljubosumja, ki je plam-
tel v prsih gospe Blezerjeve, še bolj podpihati z namenom, da si iz tega
kuje svoj dobiček.
*
Zopet je bila pomlad. Prozorna megla je ovijala vas. V vshajajočem soncu so se zlatili v daljavi gore. Srebrnkast soj je trepetal na drhtečih listih brez. Na travniku so se razcvetele prve vijolice. Tiho je šumelo drevje v veličastnem miru, v od sveti pozabljeni samoti. Beli oblački so pluli mimo zelenih vrhov. Po smreki se je podilo dvoje veveric, ki sta se zaganjali od veje do veje.
Gospa Margareta je stopila iz sence. Poljsko cvetje je imela v rokah. Tiha vdanost se ji je zrcalila z obraza, vsa vase zatopljena je šla preko mehke cvetlične preproge razkošnega travnika. Dve leti je ie od tega, kar je Ana Marija zapustila dom, dve leti skrbi in bojazni. Dve leti ne da bi dobila natančnejšega sporočila od Alfreda.
(Se bo nadaljevalo.) i- h
- ' r;.,;,	.:.'>	" »t
ORION RADIO
Obroki 5.— Din na dan. V pni prehiti, strokovni radlodelavnici NEMEC 3.
—	Čajanka S. K. Mure. bo zopet v nedeljo, dne 29 t. m. ob pol 5. uri v restavraciji „Krona\ Prijatelji kluba vljudno vabljeni!
—	Vsem občinskim uradom! Potrdila o zaščiti kmeta in zraven spadajoče potrdilo, kakor tudi obvez niče (zadoižnice), izdane po uredbi o likvidaciji privatnih kmetskih dolgov se dobi v trg HAHN IZIDOR M Sobota.
—	Soboška elektrika. Pod tem naslovom smO v zadnji številki našega lista pisali o visokih cenah električnega toka, ki je pri nas. Občina Murska Sobota nam je k članku poslala sledeče pojasnilo:
Z ozirom ns notico »Soboška elektrika" v Vašem cenj. listu od 22. XI. 1936 uljudno prosimo, blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo: Dne 30 III 1926 sklenjena pogodba za dobavo električnega toka z Elektrarno Fala, d. d. v Mariboru velja do konca leta 1941. Ker bi na podlagi dobavnih pogojev iz te pogodbe ne bilo mogoče zmžati v do-glednem času ceno električnemu toku, se je poskušalo doseči cd Elektrarne Fala spremembo istih; po dolgotrajnih pregovorih se je dosegel sporazum in je Elektrarna Fala dobavne pogoje spremenila in cene toku primerno znižala. Občinski odbor občine Murska Sobota je to spremembo pogodbe sprejel v svoji seji dne 2. V. 1936 in obenem tudi novo tarifo, ki naj bi stopiia v veljavo takoj, ko bo nadzorna oblast — to je Kr. banska uprava v Ljubljani — spremembo pogodbe z Elektrarno Fala odobrila. Predlog za spremembo pogodbe je bil poslan Kr. banski upravi v odobritev dne 17. V. 1936, ni pa še do danes — kljub večkratnim urgencam — tozadevne rešitve. Iz gornjega pojasnila sledi, da je občinska uprava občine Murska So-Sobota storila vse potrebno, da se cena električnemu toku v Murski Soboti zniža.
nem teku in te dni bodo že razposlana vabila. Pri prireditvi bo igral znani Ronny jazz iz Ljubljane, kar nam jamči za najboljšo voljo, saj bodo stari in mladi prišli na svoj račun. Vstopnina znaša za osebo 10 Din, za vsakega družinskega člana posebej 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo našega kraja, zato je dol žnost vsakega Sabočanca, da se prireditve udeleži ter s tem pomaga društvu uresničiti načrte, ki bodo nam samim v ponos.
Najlepia MiklaVteVB darila
se dobijo v slaščičarni
Sldonije Novak v m. Soboti.
—	Družabne igre, moderni albumi, knjige, pisemski papir, nalivna peresa in mnogo drugih primernih in prak. tičnih daril za Miklavža, dobite v trgovini Hahn Izidor, M. Sobota.
-	Prireditev Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v M. Soboti, ki bo dne 12. decembra v Sokolskem domu, bo večer, ki bo ostal vsem posetnikom še dolgo v spominu. Obsežne priprave so v pol-
Da se ne pozabi zaslužnost naših strokovnjaku.
Od časa do časa je prav in pošteno, da javnosti pokažemo one ljudi, ki stoje nevidno za našim gospodarskim pokretom, ki so pa vendar duša in sila za celotnim našim gospodarskim gibanjem v srezu Mogoče nikjer drugod ne pridejo ti delavci tako do veljave kot baš pri nas v Prekmurju, ki je pokrajina svojih ljudi, s svojimi posebnimi potrebami. Ia naš kmetski živelj, ki je žejen izobrazbe ter večno hrepeni po izboljšanju svojega gospodarstva, nima uho odprto za vsakogar. Let* je potrebno preden se raz bije led nezaupanja in leta je potrebno preden pijonir modernega kmetijstva pridobi zaupanje naših mož. Šele na tej podlagi lahko zgradi svoje delo v gioboki zavesti, da bo njegovo seme padlo na rodovitna tla. Da s tem obenem izvršuje svoje nacionalno poslanstvo ob naših mejah pač ni treba povdariti, saj je stara resnica, da je zadovoljen in prosvetljen kmetovalec najboljši in najzanesljivejši ču?ar državnih mej.
Da ne ostane v pozabljenosti mislimo da je prav, da osvetlimo več. letno plodonosno delovanje tukajšnih veterinarjev in kmetijskih strokovnjakov gg Samec Jožefa, Dr. Šerbeca Josipa in inženirja Ezelta ter druge sotrudnike širom sreza. Pribijemo le dejstvo, da narod sodi o njih. Kdor pozna delo teh gospodov, mu bo razumljiva odlična ocena, ki so jo bili deležni od svojih predstojnikov in naroda. Njih desetletno skupno delovanje v uradu ter na ostalem gospodarskem področju, je rodilo zavidljive uspehe. Kot dolgoletni živinorejski referent je g. Samec s pomočjo svojih sotrudnikov ustanovil nad 10 ži-vorejskih organizacij širom našega sreza. Ko je pred leti toča uničila naše sadno drevje, je bil zopet on tisti, ki je podvzel akcijo in s po močjo svojih sotrudnikov našemu težko prizadetemu kmetu priskrbel 5 vagonov sadnega drevja po znižani ceni. Oloboka hvaležnost ljudstva mu je bila za ves trud najlepše in najčast-nejše plačilo.
Na čelu preskrbovalne akcije, ki je prinesia toliko blagodati našemu ljudstvu, je stal, poleg narodnega poslanca g. Benka Josipa, kot predsednika kmetijskega odbora še veterinarski svetnik g. Dr. Šerbec Josip. Le nekaj številk: 98 vagonov sena, 100 vagonov koruze, 3 vagone semenskega krompirja ter 6500.000 denarnega prometa so zmogli le ti ljudje z malim številom sotrudnikov, ki so polni nesebičnosti in ljubezni do naroda. Prehranjevalna akcija je bila likvidirana z pribitkom in to posebno stopa v ospredje, kvr vemo, da v nekaterih srezih ta acija še danes ni likvidirana, v drugih pa se je končala pred sod-nijami. Ti gospodje so imeli nešteto predavanj iz svoje stroke. Organizirali so krasno uspelo sresko kmetijsko razstavo za govejo živino simendolske pasme, sodelovali so pri zimsko kmetijskih tečajih in kmetsko nadaljevalnih šolah ter s tem obogatili naš
kmečki naraščaj z novim znanjem, ki je celokupnemu prebivalstvu v največjo korist. Večletna suša in pri-manjkovsnje krme je dalo misliti kako bi se prehranjevalo živino in kako bi se kvaliteta zboljšala. Po vzoru drugih naprednih agrarnih držav je g. Samec propagiral in izvedel podrobno organizacijo za zidavo silosev. Pri tem mu je tudi g. Dr. Šerbec z vsemi svojimi velikimi izkustvi stal ob strani.
Ker pa kmet neveruje le besedam so ti gospodje, na čelu z živinozdravni-kotn g. Samcem, organizirali izlet v Virje in Diurdjevsc v Podravino, katerega se je udeležilo 110 prekmurskih kmetovalcev. Tam so spoznali ob strokovnem predavanju strokovnjaka za silose g. dr. Turine od zagrebške banske uprave, v kakšno veliko korist so za kmeta silosi. In led je bil prebit 1 Danes je v našem srezu že nad 100 modernih s!losev in s tem je tudi naša celokupna živinoreja, ki je tako navezana na izvoz, stopila na nova pota napredka.
Tako pri organizaciji in vodstvu selekcijskih društev, kakor kmetijsko in gospodinjsko nadaljevanih tečajih se je z uspehom udejstvoval tudi g. Titan Janez, predsednik občine Kup-šinci, prav posebno pa je s vso nesebičnostjo podpiral, sodelovanjem g. Š ftar Aleksandra — sedaj predsednika občine Strukovci, — akcijo za nabavo sena in koruze v oddaljenem Banaiu in Slavoniji s tem, da je z g. Šiftarjem neštetokrat v prav slabem zimskem času odpotoval v Banat in tam, po navodilih narodnega poslanca g. Benka Josipa, ki je bil z pomočjo omenjenih gospodov tej akciji glavni vodja, po banatskih vaseh z velikim trudom iskal dober in cenejši prihranjevalni materijah
To je le bežna slika delovanja za narod. Nihče pa ne?e koliko je bilo skrivnih dajatev v dobro našim ljudem. Njih 10 letno delovanje je bil en sam delaven dan posvečen našemu življu, da se mu z izboljšanjem kmetijstva in živinoreje ustvari znošnejše in lepše življenje. Da je bilo mogoče doseči tako lepe uspehe je pripisovati složnemu skupnemu delovanju vseh teh gospodov, ki je vsa ta leta poteklo brez najmanjšega nesporazuma in prijaznemu ter odkritosrčnemu nastopu napram ljudstvu, ki jih je baš radi teh lastnosti vzljubilo.
Šivalni ih pisalni stroji
tudi na odplačilo pri
NEMEC J. * H. Sobota
GASILSTVO:
— Moravci. V območju gasilske čete Moravci gornji, je v tem mesecu dvakrat gorelo. 11. tm. ponoči je nekdo Peček Josipu vžgal kup slame. Gasilci so takoj nastopili in čeravno je pihal močan veter, so razširjenje ognja preprečili s tem, da so kup slame presekali in goreči del pogasili. Drugič je izbruhnil požar 17. t. m. na stanovanjski hiši Bencak Ludvika. Tudi tokrat je pihal močan veter. Ob prihodu gasilcev je bila streha stanovanjske hiše že v plamenih. Poleg hiše je gospodarsko poslopje polno sena in slame. Tudi tu so presekali gasilci prostor med hišo in gospodarskim poslopjem in na ta način obvarovali gospodarsko poslopje ognja. Obenem so z vso silo izvršili na goreči objekt napad, ki je gladko uspel. Pogorela je torej le streha, a vse drugo je bilo obvarovano. V obeh slučajih se je zahvaliti pravilnemu in hitremu nastopu gasilstva, da se ogenj kljub vetru ni razširil na sosednja poslopja. Hvale
vredni so tudi občani, ki so gasilcem krepko pomagali.
—	Berkovci. Naša gasilska četa je bila letos ustanovljena. Pod vodstvom agilnega predsednika g. Časar Vladi-mirja, deluje vzorno. Njen odločen nastop na požariščih nas je že večkrat otel požarnih katastrof. Razvoja čete se prav veselimo.
—	Šalovci. Glede gasilstva vlada pri nas soglasje. Tu se ne pozna strankarskih vplivov. Nastop je vedno složen. To je tudi pripomoglo, da so naši gasilci 9. 11. 1936 pri posestnikih Lepuša Juriju in Ireni izbruhli požar, kljub vetru in veliki oddaljenosti vode, z pravilnim nastopom, hitro pogasili.
Požari so nadalje nastali v tem mesecu na območju sledečih čet: Lončarjevci, Selo, Vaneča, Poznanovci, Ivanjševci in Moščanci. Povsod so gasilske čete s svojim hitrim in pravilnim nastopom požare pogasile. Občinstvo naj se pa zaveda, da je obvezno na požariščih gasilskim četam nuditi pomoč, ker le tedaj bo mogoče tudi v bodoče požare v kali zadušiti ali vsaj razširjenje omejiti.
SOKOL
Vsemu članstvu!
Pozivamo vso članstvo, da se udeleži vseh prireditev v proslavo državnega in sokolskega praznika 1. decembra 1936
Spored teh prireditev je sledeči: Na predvečer, dne 30. XI. 1939 ob 20. uri v Sokolskem domu telovadna aka-mija. Na akademiji sodelujejo vsi oddelki in društveni orkester. Vstopnina: 12, 10, 8, 5, in 2. Din. Vstopnice so v predprodaji v trg. br. Hahn Izidorja.
Na praznik dne 1. XII. 1936. ob 8. uri zjutraj zahvalna služba božja v rim. kat. cerkvi, ob 9. uri v evang. cerkvi in ob 9 30 v Izrael, templu.
Društvo se božje službe udeleži korporativno in se zbere vse članstvo ob 7 30 uri pred Sokolskim domom. Kdor ima kroj brezpogojno v kroju, ostali v civilu z znakom.
Ob 11. uri v Sokolskem domu: Svečana seja in zaobljuba novopri-stopivših članov in naraščaja.
Svečane seje se udeleži članstvo v krojih, odnosno s znakom, ves naraščaj in deca pa v civilu.
Zdravo I Uprava S. d. M. Sobota.
KTT7ETIJ5TVO
Jesensko gnojenje travnikov
Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žlindra izkazala kot odlično gnojilo za travnike in deteljišča. Fosfatna žlindra poganja gosto travniško rušo polno sladke trave in žlahtne deteljice. Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v živinoreji, s povečano mlečnostjo in porastom žive teže.
Opozarjamo zlasti, da vsebujeta domaČi gnoj in gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. — Najpri-kladnejše in najcenejše fosforno gnojilo za travnike, deteljišča, vinograde in sadovnjake je brezdvomno naša domača fosfatna žlindra, ki se mora trositi v jeseni ali koncem zime na zadnji sneg.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
VABILO
na
izredno skupščino,
ki se bo vriila v torek, dne 8. decembra 1936 ob pol 1. uri (12. uri 30 m.) popoldne v prostorih bivše kavarne pri »Kroni« v »Meščanskem domu" v M. Soboti.
DNEVNI RED:
1.) Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2 ) Izstop iz Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino.
3.)	Razprava glede obveznega na-ročevanja »Trgovskega lista«.
4.)	Samostojni predlogi.
5.)	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrši eno uro pozneje, to je ob pol 2. uri, druga izredna skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov, (člen 16 pravil.)
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu, ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi Združbe (člen 17 pravil).
Opravi Združbi trgovcev u iraz I. Soboto t Mnrihl Soboti.
Zapiralni čas trgovskih obratov na praznik Ujedinjenja.
Podpisana Združba opozarja svoje članstvo, da morajo biti vsi trgovski lokali na državni praznik Ujedinjenja, dne 1. decembra 1936 ves dan zaprti. Ravno tako mora počivati na ta dan vsako drugo delo. P. n. Članstvo se naproša, da se udeleži slavnostnih boijlh služb v cerkvah svojih vero-ispovedi, katere se bodo vršile ob dO sedaj običajnem času
Uprava Zpružbe trgovcev.
Uradne legitimacije za trgovce sreza Murska Sobota.
Kakor smo Že v 44 številki tega lista poročali in obvestili vse članstvo, da je Združba na svoji redni seji uprave in nadzorstva, ki se je vršila dne 28. avgusta t. I., soglasno sklenila, da prejmejo vsi člani uradno izstavljene legitimac je, z navedbo toč-negi imena m priimka liana, oiriačbo bivališča, obrti t dnem isdaje, ki bodo vidirane tUdI od SfeSkega načel Stva v Murski Soboti, pozivamo po-novno vse članstvo, da si te legitimacije Čimprej nabavi. V to svrho si vsak trgovec ali trgovka priškr-betl ? fotograf ji v velikosti 7 5x10 cm, ki pa morajo biti izdelane po foto-
grafu obrtniku, ter marajo biti žigo aane od fotografa, ki jih je izdelal. Legitimacije lahko prejme vsak trgo več vsak dan med uradnimi urami v nišami Združbe z doznačitviio Dir. IG 5ot povračilo stroškov in jJjačanjero državne takle v smislu pqst 95/Ž taktnega zakona * kolkom ?a p. iq Vabimo p. 9. Članstvo, da si te legitimacije timprej nabavi, ker je is d«)« istih odobrila tudi Zbornica ia tfgovfno, obrt in industrijo v Ljubljani.
ZBOROVANJE
za ustanovitev Gospodarskega pred• stavnlštva za sreze Murska Sobota, Dolnja Lendava In Ljutomer-Radgona, kl_se je vršilo, dne 16. novembra 1936 v prostorih hotela Seršen v Ljutomeru.
(Nadaljevanje)
Nato se je po daljši debati, v katero so posegli gg. Josip Benko, Čeh Franc, Lančič (Gor. Radg), Hrastelj Joža, Vezir in Ciril Reih (preds. trg. dtušt. v Ljutomeru) soglasno sklenilo, da zastopa v Gospodarskem pred stavništvu vsako združenje po 1 član začetih 200 članov, združenje z več kot 200 člani pa za vsakih še po enega nadalnjega člana. Sredstva za poslovanje gospodarskega predstavništva se bo črpalo iz prispevkov posameznih včlanjenih združenj, višina teh prispevkov se določi na vsakokratnem občnem zboru. Vendar bo pa članarina za prvo leto 1'— Din od vsakega člana pri Združenju. Občni zbor se naj skliče v 2. tromesečju vsakega leta. Volitve so javne, če pa zahteva 1/3 prisotnih odnosno navzočih članov so lahko iste tudi tajne.
Nato se izvoli pripravljalni odbor, ki bo izvršil vse predpriprave za'usta-novni občni zbor v katerega se izvolijo: za predsednika g. Franc Čeh, nadalje člani gg. Josip Benko, Novak Jurij, Štefan Fric, Veno Vilar in Lančič Ivan.
Po tej izvolitvi je predal g. Horvat vodstvo današnjega sestanka g. Čehu, kot predsedniku pripravljalnega odbora. G. Čeh se zahvaljuje za izkazano mu čast, ter obenem prosi za tesno sodelovanje vsestransko podporo in nasvete navzočih. G. Vezir predlaga, da se pošlje vsakemu včlanjenemu združenja po dva izvoda tako prepravljenih pravil, kar se soglasno odobri. Obenem se soglasno sklene, da se bo ustanovni občni zbor sklical v Murski Soboti.
Pred zaključkom se zahvaljujejo gg. Josip Benko, Veno Vilar, Hrastelj Joža, Horvat Janko in Milko Senčar predsedniku pripravljalnega odbora g. Frane Čehu za njegovo neumorno delovanje na gospodarskem polju, ter za trud, ki ga je vložil v to plodonosno dele, obenem ga pa prosijo, da zastopa tudi v bodoče tako agilno gospodarske interese skupnosti. G. Senčar omenja še prav posebno, da bi si novoustanovljeno gospodarsko pred stavništvo nadelo, kot eno svojih prvih nalog, da posreduje na merodajn h mestth glede uredbe o Kmečki zaščiti, ter da se naj zapadli obroki kmetov plačujejo v domače denarne zavode in hranilnice in ne samo v Privilegc-vano agrarno banko, ker bo drugače to domače zadružništvo popolnoma propadlo. K temu pripomioja g, Joža Hrastelj, da so tozadevni potrebni kofaki ie storjeni, ter kakor izgled« in ie tudi pričakovati, da bodo isti rpdili uspehe.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, ter se k besedi ni oglasil več nihče, <e je predsednik pripravljalnega odbora g Franc Čeh zahvalil vsem Mfaočta gA udeležbi in i pozivom na intenzivno sodelovanje zaključil sestanek ob pol 9. uri.
(Konec)
- . >
Stanovanje. 20d3c sobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Poizve se v _PREKMURSKI TISKARNI._
Proda se posestvo
z zidano hišo in štalami 10 minut od Ljutomerskega kolodvora. Njive, travniki in gozd meri 17 oralov. V nedeljo 29. t. m. bo ob 9. uri prodaja iz proste roke na licu mesta. SEGAJ MATIJA, Babinci pri Ljutomeru.
Proda se hiša
z električno razsvetljavo, z vrtom in pol orala funduša ter z kompletnim inventarom (pohištvom). Naslov v Prekmurski tiskarni.
Pffkffafn po nizki ceni 173 let stare * * "U**11* gosli in dobro ohranjeno harmoniko. Za ugoden>nakup se poizve pri g. Josipu Mekiša v M. Soboti, Šolska ul. 31.
Posredovalnica posestev MARIBOR, SLOVENSKA 26.
Ugodne prodaje v M. Soboti:
funduše od 2000.- Din, hiše od 30.000.-Din, posestva, mline, > trgovine, gostilne i. t. d. Posestvo: hiša in gospodarsko poslopje, zidano ter 20 oralov prvoklasnega zemljišča cena Din 110.000,-
Vse informacije da brežplačno
KRČMAR ŠTEFAN M. Sobota, Mojstrska ulica 9.
Posl. št. J 797/36
Dražbeni oklic
Dne 28. decembra 1936 ob 8 30 uri bo na licu mesta v Budinci dražba nepremičnin: njive. Zemljiška knjiga: Budinci vi. št. 102 in 1/2 vi. št. 114
Cenilna vrednost: 11180 Din.
Najmanjši ponudek: 7453 Din 45 p.
Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Smbo sodltfe i liriki Soboti,
odd. IV. dne 20/11.1936
q»pnn
za 2 konja ali krave, v zelo dobrem stanju se poceni proda. VELEPOSESTVO, GOR. LENDAVA.
Posl. št. J. 598/36.
Draibeni oklic
Dne 29. decembra 1936 ob 8 30 uri bo na licu mesta v Prosečki vasi dražba nepremičnin: njive, travnikov, gozd, hišo. Zemljiška knjiga : Pro-sečka vas ned. del vi. št. 8 98, 108 109, 111, 112, 113, 180 in 182.
Cenilna vrednost: 35782 Din.
Vrednost prltiklin : 500 Din.
Najmanjši ponudek: 23854 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja,. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sr»bo sodišče i flortbl Soboti,
odd. IV., dne 20/11. 1936.
Posl. št. J. 1024/36.
Dražbeni oklic
Dne 31. decembra 1936 ob 9. url bo na licu mesta v Gradišču dražba nepremičnin hiše, njive, travnikov. Zemljiška knjiga: Gradišče vi. št. 21.
Cenilna vrednost: 87940 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 58620 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenern naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod šča.
Sniki ndfiči i Banki Soboti,
odd. IV. 20/11. 1936.
Kdor leli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
Najboljši NajelegantnejSi
vADLER^*
Najbolj ekonomiien Najsolidnejši
Zamenjajte V a š zastareli radio aparat Z NAJNOVEJŠIH iN NAJBOIJŠ^
Dospeli so najnovejši modeli najboljših znamk:
HORNVPHON
KdRTlNO - BLAUPUNKT
Njjhovejfi' 9 cevni
SBjBrJJJDRNVPHO^
sprejema vse, tudi izven evropske postaje, ter porabi zelo maltt toka.
Vse aparat« dobite salo p« ceni tka malk MrtaM« oftrokaf
Zahtevajte bresobveine ponndbe I
Štivan Ernest,
tahnICna trgovina
Murska Sobota.
i

m
MU T Ml