TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI Jesensko globoko oranje je predpogoj za zvišanje hektarskega donosa Dipl. ing Zorec Egon V cilju zvišanja hektarskega danosa naših kulturnih rastlin je med agroteh-ničnimi ukrepi gotov« najvažnejše je-sensko rn zimeko globoko oran|e. Kot negativna stran v našem načinu obdelovanja zemlje je navada, bolje re-čeno razvada, da se z jesen-sko setvijo konča tud: jesensko obdelovanje zem-ije. Kljub terau, da je bilo že mnogo govorjeno in pisano o potrebj globake-ga jesenskega oranja, imamo v vsaki jess«i priliko videti mnogo njiv v sta-nju, kot so oslale po pospravljanju pri-delkov. Naj-češce najdemo njive z ostanki koruzn.ce, velikokrat gledajo zeljni koceni še izpod tan«e snežne ode-je. V jesenskem času )e sicer veliko dela, včasih pa dela preglavice še vre-rae. Zgodi so, da repo na polju zaihete prvi snpg. Toda ta tudi hitro izgine in je navadna v oktobru in novembru še lepo število dni, ko je možno nemo-teno iti s plugom po njivi. Res so velike ovire, ki otežujejo pravočasno oranje pred zimo, vendar je največja mišlje-n e, češ da predziinsko oranje ni potreb-no. Dejstvo je, da temu agrotehničnemu ukrepu pripi«ujemo vse premalo važno-sti, ker se ne zavedaino pravega pome-na predzmskega oranja zeanlje. Izkustva so pokazala, da je globoko jesensko oranje eden temeljnih agro-tehničnih ukrepov, ki vplivajo na iz-boljšanje plodnosti zemlje, torej za p»- višanje hektarskega donosa. Dokazano je, da so iz njiv, kjer je bilo izvedeno globoko jesen&ko oranje, dobljeni večji pr.nosi. Na takih njivah je posevek vedno boljši, zato moraimo globoko je-sensko oranje izvesti na vseh njivah, icjer bomo spamladi sejali, razen na onih, ki leže v področjih, ki jih poplav-Ija voda ali pa na stnnih hrib h. Jesensko glaboko oranje nam nudi sledeče prednosti: a) Zemljj damo zlog ali strukturo. Taka zemlja je rodovitna, za tem pa tu-di vse obdelovacaje in gnojenje slremi. Rodovitna je pa lahko le tedaj, če nu-di rastlin: vse, kar oma rabi za svoje živijenje, torej vodo in hrano. V jeseni preorana niiva ima večjo prostornino, ker z oranjem nastanejo v zemlji večji medprostori, ki vsrkajo več vlage, ki jo tudi obdrže za poletn; čas, ko je manj vlaga b) Obdelana in zrahljaiva zemlja laže sprejema hrano, ker vsebuje več zraka. Kjer je pa zra;k, tam je živlienje, tara so mikroorganizmi, kj pripravljajo rastlin-sko hrano v zemlji. Mraz seže v obde-lano zemljo globlje in opravi koristno delo. V jeseni preoratv. zetnlji sa vsi odpadkj lepše razkrajajo in spreraeni'o v sprhnino, pri tem pa se pripravi pre-cejšTija zaloga rastlinske hrane. Z ob-delovanjem . čistimo zemljo plevela, škodljivcev in rastlinsk.h bolezni. Po- mJadansko delo je v zetnlji, ki je bila v jeseni preorana, mnogo laže, ker se n;iva preje osuši in se la.h.ko tudi setev preje prične. Začetek jesenskega oranja je odvisen od prejšnje obdelave zemlje, od pred-p&sevka, klimatsk h prilik, se«tava ze.in-lje ter njene vlažnosti in položaja zem-ljišča. T-aJko na njivi, k;er je bilo i-zve-deno prašenje ali zaoravanje hlevskega gnoja, globoko orjemo šeie čez 3 a!i 4 tedne. Deteljišča, travnike in pašnike orjemo tedaj, ko :majo dovolj vlage v tleh, t. j. v pozni jeseni. V toplih, vlaž-nih krajih je treba začeti z zimskira oranjem pozneje, da se prepreči pre-močrao razpadainje drobcev zemlje iii huimisa ter izguba rastUnskib. snovi. V pre-delh, kjer na«taja zgodaj močan mraz, začnemo z oranjem preje. Pesče-na Ua orjemo kasneje, že v začetku zi-me, da preprečimo preveliJto aerolno delovanje in razpadanje tal. Suha tla orjemo po prvem močnera dežju. Na vaiovitem in hribovitcma pod-ročju, kjer nastopajo daJjše periode je-senskega deževja, bomo izvajali giobo-ko oranje kasncie, ker tako preprečimo površ nsko izpiranje drobcev zemlje v spodnje predele in pa zamuljevainje niž-jih zemeljskih alojev. Čim nastopi močnejši mraz, je treba z globokhn oranjein prenehati, ki ga ie pa sicer treba izvajati pri nonnalni vlažnost tal i>n to predvsem v času, pred&n nastoipj glavni zimskj mra?.. Ce je zemlja preveč vlažna, je po-d nobe-nira pogojem ne smemo orati, ker bi v nasprotnem slučaj« pokvarili stiukturo tal in bi nastale škodljive posledice. ki b. imele svoj odraz še v na«lednjem letu. O globini poznega oranja je treba ve-deti sledeče: najvažnejše je, da ne orje-mo plitvo, vendar v različn« namene orjemo različno globoko. Oziramo se pa tudi na to, kako globino zahteva rastli-na, ki jo bomo spomladi sejali. Za ja-rine pust mo plug do 20 cm globoko, pri okopavinah pa gremo gioblje. Ra\Tiamo se pa tudi po globini orne plasti, ki ]e odvisna od globine zemljc in globine dosedanjega oranja. Zemljo smerao ie postopoma globlje orati ter moramo vse-lej. ko obrnemo neobdelano zetnljo na površioo, izdo»trbo pognojiti. Poglobitev ornice vsekakor ni lahka operacija. S tem spravimo žive bakterije globoko v zemljo, kjer jih mn>ob no brazde zrahijamo s pasebnitn podrahljačem ali s podzemnim plugom. Univerzalni piugi iinajo v večini pod-rahljače. Zadružrviki, ki tega nimajo, si bodo pomagali t.ako, da bodo dvakrat orali v i6tem razoru. Najprej zorjemo brazdo navadne globine okrog 16 cdi, takoj za tem pa s plugora, k-i smo mu sneli desko, v istem razoru zrahljamo zemljo v globkio 5 cm ali pa še več. Tako iahko zrahljamo zemljo v globino 21 do 23 cm, kar za prvič zadostuje. Kalco pa orjemo ledine, ceJine dete-ljišč, travnikov in pušče? Ledino najbolje orjemo s plugom —¦ predplužn koaa. To je plug, na katerega je pred črtalom moatiran^ majhna pluž-na glava, ki reže za tretjino ožjo iii za polovico plitvejšo brazdo, ki pada na dno razora, glavna brazda pa jo pokri-je. Zadružniki si bodo v tem slučam po-magali z dvema enakima plugoma. Prvi bo oral v globino 10 do 12 cm, nasled-nj: pa še 10 cra globlje. Tako dobimo brazde okrog 20 cm ter je uspeh isti kot s predpluŽDitsoim. V jeseni ne orjemo tam, kjer je ne-varnost, da nain bo dež ali snežnica od-plavila zemljo, ali kjer je n«varnost, da se viseči svet usede in pa tam, kjer js zemlja v zimskem času pod vodo. Če ja pa zemlja zelo plitva s kamenito ali pe-ščeno podlago, bo učnek predzimskeg* oranja &!ab in bo boljše, če bomo az-vršili podzenvno rahljanje zemlje s pod-rahljačern. Brez vsakega dvoma pa je, da je je-sensko globoko oranje zelo važno apra-vilo, ki nam v vsakem primeru koristi, če ga pravilno opravimo. Zapomniti si je sledeče: Vse njiva naj bodo do zime o-bsejane ali pa &bli so v jeseni globoko preorali vse svoje njive. Ko bodo vsi gnojn. kupi v redu Ln ko ne bo nobena njive, ki bi ne bila v jeseni globoico preorana, bomo lahko rekli, da smo do-bri kmetje in do-bri zadmžniki.