1944 WAR APPEAL
«
fc? _ your Red Cross at his side!
*Wrilk® pokf baaIot* VaU naročnin* poteč«. V Uk časlk ■ploAnegm nianj« cen, potrebuje lis ^rt odeloTmnj«. BkuiajU ^ t • vnaprej plačano.

71 - %
List slovenskih delavcevv Ameriki.
2Sth 1M# at the Post Office ft* New	N.
Ad of Cmctm* of Mtftk trd. 187V.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 11, 1944 — TOREK, 11. APRILA, 1944
MAUNOVSKI
Sinoči je rusko vrhovno poveljstvo naznanilo, da je tretja ukrajinska armada generala Rodiona J. Mahnovskega zavzela najvažnejše pristanišče ob Črnem morju, Odeso in s tem je Malinovski osvobodil svoje rojstno mesto. Ob istem času pa je pričela rdeča armada prodirati na Krim ter je na 75 milj dolgi fronti napredovala 15 mlj.
Moskva je pa*)ee 4 Me*e proslavila: :fc»4 topov j«* oddalo -4 salv. l'o prvih [Ktročilili, ki prihajajo i/. Odese, so Nemci l»te»to /elo |MW'U>ili. pred no s«* si- umaknili pred dh^ihmio r«le-i'0 armado.
VOLUME Ln. — LETNIK Ln.
VZEL ODESO
Na Ramenskem so Rusi vda-nll čez reki Siretul in Suclava. t«*r zavzeli Rada nt i, Kuclava in KoK»a. Na drugem k«meu ru-miuiske fronte je armada mar-šala Ivana S. Koueva dos|K"la «"» milj <lo .lasija.
Nemci iu Hmnmu*,i ki so «»-slali na Krimu že v«*e mcse-««v, niso mogli pobegniti nil i po morju, niti jmi suhem. Kako Velika j«' armada na Krimu, ni popolnoma znano, toda eenijo jo na okoli 1<K>,(MM) mož.
Položaj iiem.škili iu ruinun-skib čet na Krimu je zelo nevaren, ker ena armada prodi-ra na Krim p«» Pre reko p istmm->ii, ret rta armada pa priteka o<| vzhode s Taman polotoka.
Do isedaj še ni nobenega ura-d»n*ga [mj točila. da ibi rdeča armada prekoračila reško mejo, toda rusko vrhovno poveljstvo je vrernj uradno naznanilo, da j«' Upulilo prošnji reškega vr-
hovnega poveljstva, da hi reški oddelki bili meni prvimi reta-rui, ko ImmIo stopili na reška tla in bodo takoj pričeli obnovlja-ti deželo.
Ključ do zrnate pri Odesi je bilo zavzetje Kezdcluaje, križišč«' 0<lrsa-Tiras|»ol železuirr, ki je zadnja pot za umik po suhem. Edina železnica, po kateri se morejo Nemci umakniti izpred (Kleše, je železnica, rije vlake prevažajo rez 4 milje široko I)nje«strovo laguno ladje iz Ovnlopola v Akkermnn. Rusi so od Ovidiopolm še š«'st milj.
4VPrav«la" omenja veliko 2*K>ganost meti ostanki 15 nemških divizij, ki so tiile obkoljene pri Skali. Transportni aero-plani skušajo zajetim divizijam pripeljati živež in vojni mater-jal, toda piloti ne vedo, kje se nahaja jo njihovi tovariši in pogosto vržejo zaloge v rnske vrste.
Kuski patrijarh ne priznava papeža za edinega božjega namestnika na zemlji
Moskva. — Metropolitan Scrgius, moskovski patrijah in poglavar pravoslavne ruske cerkve je pred kratkim zapisal v "Žurnalu moskovskega patrijarhata", da je sv. pismo samo v nasprotju s trditvijo katoliške cerkve, .katera smatra svojega poglavarja v Rimu za edineira iu resničnega 'božjega namestnika na zemlji.
NEPREMAGLJIVI NA POTI V UJETNIŠTVO
Patrijarh je rekel, da je Kristus sioer zapustil ta svet telesno, toda duhovno se ni nikdar ločil od svoje cerkve in je o*ta I prej kot slej v vedni zvezi z njo. Spričo tega je umevno da ni potreboval nobenega namestnika na zemlji.
Po njegovem mnenju je čisto razumljivo, da je cerkvi potre-Ima nekakšna centralna oblast ali administracija, toda to ne pomeni, da je tista Oblast naravnost od Boga postavljena. Patri jarh meni, da je celo potrebno imeti neko vibovno cerkveno oblast okoli katere so zbrani škofje in drugi cerkveni voditelji, ni pa mogoče misliti, da bi mogel samega Kristusa zastopati kot njegov edini namestnik člo\*ek, ki je podvržen vsem človeškim necWitatkomi, ki so svojstvene vsakemu zemljami.
Pennsylvania producira največ važnega vojnega materijala
Harri*4>urg, Pa. — <lov. Ed-ward Martin je dejal, da je Penmiylvanijo smatrati za najvažnejšo driavo z ozirom na produikecijo kritično važnega vojnega materijala. Med vsemi državami ne producira niti ena toliko množine jekla in drugega nujno važnega mate rijala za izdelovanje orožja in drugih vojnih potrebščin, kot ravno Penmsylvifciia v kateri se producira docela vse, kar je vojaku treba v pogledu vojne opreme. V Pennsylvania je zaponljenfh tri in pol milijone delavtsev v vojn L industriji.
Bond« xa Zmago!
bMMitimmtfMmM, &L	. s.
Stavka v Cannonsburg, Pa.
('anoiisburg, 8. aprila. —Tukaj je zastavkalo 700 delavcev, ki so uposljeni v tovarni Aluminum Company of America in pripadajo organizaciji CIO. Delavci so šli na stavko, ker se jim je dalo samo tri do štiri dni dela na teden. Frederick »S. Seeger, tovarniški upravitelj, je dejal, da ga unija delavcev ni obvestila o vzroku stavke.
40,000 Jugoslovanov v koncentracij, keinpah v Italiji
V južni Italiji, v italijanski vojski ter v koneentraeijskih taboriščih in zaporih se nahaja 40,000 Jugoslovanov, kateri se žele 'boriti v vrstah Osv«*1h>-dilne vojske. Provizorična vlada, katera ima svoj poseben svet za osvoihojenje jugoslovanske zemlje, je potom tega naslovila na zaveznike zahtevo, da se tem ljudem omogoči po-vratek v Jugoslavijo.
Po svojem posdbnem radijskem poročevalcu jo "London Times** javil iz južne Italije, da se je tamkaj ustanovilo nekaj šotorišč, v katerih se naši bratje vežbajo v vojaških stvareh ter se pripravljajo, <la^ bodo odšli v Jugoslavijo, ko jim bo to dovoljeno, da tam ]»iua-gajo v borbi Osvobodilne vojske.
Ta vest dalje ugotavlja, «la so vojaški predstavniki Anglije, Amerike iu Sovjetske unije priključeni poveljstvom teh taborišč.
Ml pozdravljamo ta zavzeni-ški korak in nadejamo se, da ho pospešil povratek naših bratov, oil »orožen ih z modernim orožjem, v Jugoslavijo, kjer se bodo stavili na razpolago poveljstvu Narodne osvobodilne vojske.	—Z O. J. S. A,
BOJI NA PACIFIKU
Na New Britain otoku so Japonci povsod Obkoljeni in za-blokirani, razun na severnem koncu otoka na Gazelle polotoku. Tam je Rabaul, kjer imajo Japonci najmanj 40,(XX) vojakov in sedaj pripravljajo zadnjo obrambno črto.
General MacArthur je to naznanil, skupno z naznanilom, ki pravi, da so Japonci izgubi -■Ji 10,000 mož, odkar -o <e ameriški marini izkrcali na Arawi 15. decembra.
"Sovražnik ,se umika na «-eli črti iz osrednje New Britain proti Gazelle polotoku, kjer pripravlja zadnjo utrjeno črto z Raba triom kot trdnjavo," pravi MacArthur v svojem po ročilu.
Ruska straža spremlja skupino nemških vojnih ujetnikov, ki so del 11,000 nemških vo jakov, ki so se podali v Ukrajini.
PARTIZANI ZAVZELI PONOVNO JAJCE
London, 9. aprila. — Po zadnjih vesteh Osvobodilne fronte so doživeli Neme: težak poraz pri Mrkonjic-gradu in Jajcu in oba kraja sta padla spet v roke partizanom. Jajce so Nemci zasedli pred nekaj meseci.	-—---
na železnicah 7SU nemških vojakov iu častnikov.
Rumunci ne marajo vojne
Rumunski ministrski predsednik maršal Ion Antonescu pravi, da svoje dežele ne more izvleči iz vojne, ker Nemci dr-{ Novi j< že vse strateške točke v deželi. Rumu 11 ska je prisiljena ostati ob strani Nemčije, četudi proti svoji volji.
Poročevalci za invazijo Evrope izbrani
London. — Bližajoča se invazija Evrope bo imela vsekakor velik zgodovinski pomen in zato se je posvetilo potrebno pozornost časnikarski strani te drugače čisto vojaške zadeve in določeno je, da bo krilo invazijo .'{06 poročevalcev.
Med temi so seveda tudi fotografi, radijski poročevalci, dopisniki za razne revije, reporter j i itd
Okrog 21.') poročevalcev in drugih bo zastopalo ameriške novi na rske agent ure in posa^ možne liste ter revije in radijska omrežja. Največje število 35 poročevalcev, bo imela agen-oija Associated Press.
Vsi ti poročevalci bodo z a-meriško armado in seveda bodo vključeni tudi angleški poročevalci in dopisniki. Ko bo invazija aktualno v teku bodo poslani na fronto tudi cenzorji, ki bodo na mestu cenzurirali vesti m poročila preden bodo ista oddana.
Tudi Slovaki imajo partizane
Kot poroča angleška radio postaja BBC, so se tudi na Slovaškem pričeli pojavljati par tizani, ki so že razdejali železnico Bolmmin-Košice in na mnogih krajih zelo ovirajo promet.
Titovi vojaki so bili deležni preccjšujegtt v%jr-oga plena in uničili so Neiuecm dva tanka. Mnogo materijala je bilo tudi uničenega. Bo.ii so trajali prt dni, kot pove zadnje poročilo.
V	za pad m i Srbiji ><» ediuire
in •">. divizije v l»ujih z Nemci
in na Hrvaškem so ediniee <>. ztana zasedle Podravsko Slatino ter so prodrle do reke brave. Tekom teli Uljev je imel sovražnik več kol petsto mrtvih in ranjenih. Cničenega je bilo mnogo materijala in dva topova.
Na progi Prijedor-Kosanski >11 iztirjen iu uničen vojaški oklopni vlak. Mnogo nemških vojakov je bilo ubitih in večje količine vojaškego m;, terijala so padle v roke partizanom
Med Sarajevom in Mostar-jem je bil tudi iztirjen nemški vojaški vlak. V Sadžakti so v teku uspešne operacije. Blizu Priboja je bilo uničenih 80 četni kov.
V	Dalmaciji se vršijo težki boji v predelju Biokove gore, kjer je bil sovražnik prisiljen na umik.
strega spopada 80 (sovražnikov ter ranile še večje število sovražnih vojakov.
Amerikanei bombardirajo Belgijo - Francijo
Ameriški bombniki so včeraj bombardirali razne kraje ob belgijski in francoski obali. V napadu je bilo 1500 bombnikov, ki so leteli v dveh smereh in vrgli nad 1000 ton bomb.
Poglavitni cilj je bila železniška postaja v Namurju, 35 milj jugovzhodno od Bruslja, kjer je bila zadeta cela dolga vrsta železniških voz in nastali so veliki požari.
Boji P
v slovenskem
n mori ii
Na Slovenskem se vrše sedaj najhujši I m * j i v primorskem o-zemlju. Boji pa so v teku tudi drugod in poročilo pravi, da so bile zavzete sovražne utrjene ]>ostojanke blizu Litije. Štirideset Xemrev je bilo tu ubitih.
Ob progi med Ljubljano in Kočevjem iso partizani v hudih bojih z Nemri. V teh spopadih je bilo ubitih dozdaj osemdeset Nemcev.
♦ # *
Dalmatinske ediniee 11) di-
NEMCI V ITALIJI VEDNO MOČNEJŠI
Peta armada najmanj na dveh krajih fronte vzdržuje sovražne tančne napade in je včeraj razbila šest tankov in 11 tankov v dveh dneh.
Napadlo je :M tankov iu v soboto proti večeru so jih zapazili v dolini Ausente, dve in pol milje .severovzhodno od Minturna. Pet >o jih razbili zavezniški topovi, ostali pa so v oblaku dima pobegnili.
Sesti tank pa je bil največji in so ga razbili protitančni topovi na mostišču pri Anziu.
Na fronti ob Gargliano je mogoče opaziti veliko premikanje sovražnih čet. Nemški vojaki se trdno drže v gorskih soteskah .severno od Minturna. Višje proti severu na malo l>olj
BerV'nski dijaki beže v Prago
Nek časnikarski poročevalec naznanja iz Ouriba v Švici, da so z visoke tehniške šole v Berlinu odšli vsi profesorji in dijaki v Prago, 'kjer .se nadaljujejo tečaji v praškem vseučilišču.
Sad svobode
Napolj. — Novela "Fouta-mnra", katero je -spisal itali-janski pisatelj Ignabio Silone, ki je iftežal pred fašisti v Švico že pred mnogimi leti, je bila zdaj prvič tiskana v Italiji, v predelju seveda, ki je pod zavezniško dominacijo.
Nove*a je (bila dramatizira-
na v New Yorku pod naslovom "Bitter Stream" in je bila zelo popularna. V Italiji je bila novela preipovedana, ker je bila antifašistična in je prikazovala efekt fašizma v manjšem podeželskem kraju.
Vstoprte ta mesec v članstvo Rdečega križa.
Gerilei pomagajo Osvobodilni vojski
Radijska (»ostaja Sv« vbod na Jugoslavija je podala v svoji oddaji dne .'50. umiva naslednje vesti o (borbi v Jugoslaviji:
Guerilski napadalci nudijo znatno pomoč Narodni osvobo-tlilni vojski potoni njih vrlo važnih operaeij proti železnicam. Samo v Sloveniji je bilo med ča-som o«l 1. novembra lanskega leta pa «lo letošnjega 1. marca uničenih 140 kilometrov prog po posebnih guerilskih edinicah. Dalje je bilo razbitih in požganih 30 postaj, pogna-naniii v zrak 14 mostov in mine so bile položene ob tračnicah na 118 mestih, kar je uničilo 5G lokomotiv in 325 vagonov.
Po merodajnih informacijah so tekom štirih mesecev guerilski pristaši pobili s saibotažo
vizije SO pobile tekom enega o-t mirni fronti pri Cassinu so No
Odesa ima burno zgodovino
Odesa, važno mesto ob Črnem morju ima za seboj zelo burno zgodovino, kajti samo tekom zadnjih dveh vojn je prešla nič manj kot sedemkrat iz rok ene vojne sile v drugo.
Tekom svoje zgodovine je Odesa poznala mnogo gospodarjev, ki so >i jo prilastili, kot s«> si jo prilastili z bitkami naciji pred dve iu pol leti
Ali. kot sedaj liac-I-ji, tako so tudi drugi tuji irosj>o«lovalci in zavojevalci morali zapustiti to važno pristaniško mesto, kate-reira so vojaki sedanje rdeče rusk«» armad«« tako sijajno branili vkljulb silni ntunški pre moči v začetku napada NVmrev na Rusijo.
Zgodovina pravi, da so najprej kolonizirali (Meso Grki. ki so se naselili v tem predelju, . toda šele Tatari so ustanovili mesto in zgradili utrdbe, ki'
vozelandci s topovi razbili nekaj nemških utrjenih postojank.
Medtem ko je bila velikonočna sobota mirna, so Nemci proti večera pričeli streljati s topovi in možnarji na zavezniške postojanke v Cassinu.
Vedno svetli čevlji
Akron. — Goodyear družba je iznašla svojevrstno "usnje" iz katerega, se bo izdelovalo čevlje, ki se bodo vedno svetili in j ili ne bo treba mazut i in bliskati, ampak se jih bo enostavno obrisalo z vlažno krpo. pa se bo«lo svetili kot novi. V-metno usnje bo sličilo pravemu usnju.
za zgraditev pristanišča i n mesta ob njem. To je bilo ha« v času, ko je bil v Ameriki v gradnji Washington, ki je «la-iies prestol ilea IZdruženih držav.
< K lesa je veliko trpela vsled pogostih turških napadov in obstreljevanja v letih 1876-77 ter poz»neje v prvi svetovni vojni Leta 100.") je bila jtozorišče u-staje ruskega, delavstva, kateremu se je pri«lražilo moštvo ladje "Potemkin". To je bil odpor «Ielavsikega ljudstva proti carski tiraniji, ki j>a je bil ,za«hišen v krvi. Carska milica in policija je navalila na 'ljudstvo in pobijala vse o«l kraja, ženske, otroke in moške. Ves
svet se je potem zgražal nad to brutalnostjo in to je ruskemu delavstvu nekoliko pomagalo.
Temu so sledili takozvani p«>-gromi na žide in kakih 80,0<xi ljudi je bežalo iz mesta.
Nemci in Avstrijci so okupirali Odeso v letu 1918, l«*to dni po boljševiški revoIiK-iji ter so vzpostavili svojo upravo za Ukrajino. Nekaj mese«*ev potem pa je bilo mesto obstreljevano po francoski flot i 1 i in za-setleno po francoskih, čeških, srbskih in grških četah. Oblast nad mestom so dobili Bclorusi ali v letu 11>20 so Sovjeti z Belo Rusijo vred vzeli po«l svojo oblast tudi Odeso.
NAPAD NA MEHIŠKEGA PREDSEDNIKA
Mexico City, 10. aprHa. — Vojaški poročnik, član voja škega štaba v predsedniški pa-
kot star vojak, kar tudi je, s čemer je rešil sam svoje življenje. Tako je ušel uso«li pred-
stoje še danes. I,it vinska in Poljska sta večkrat imeli Oil«1-so pod svojo Oblastjo o«l konca 14. pa tlo 1<). -stoletja, ko je njuna moč segala <lo Črnega morja. Pozneje so imeli tam I>cs«h1o Turki.
Leta 1789 je prišla Odesa pod Rusijo, ko so francoski inženirji napravil moderen načrt
, lači, je izvršil ponesrečeni a- sednika Alvaro Obregona, ki je tentat na mehiškega pretlsedni-
ka Manuela Avila Oamaeho, ko je streljal nanj iz daljave šest čevljev, a je krogla šla samo skozi oprsni del preilsednikove obleko tik nad srcem, Oamaeho ni bLl niti ranjen.
Camacho tudi ni dal napadalcu prilike, da bi pomeril še enkrat, ampak je navalil nanj,
bil ustreljen po zavratnem napadalcu v letu 1928.
Dvaintrideset let stari častnik, Lama Roias, je bil odveden v vojaški zapor in bo morda moral plačati svojo drznost z življenjem, ker je streljal na vrhovnega poveljnika arma«le in predsednika države.
TUESDAY, APRIL 11, 1944
lTr 11' 1
TRAROTLJkN L MM
GLAS NARODA"
°r mrwoeVF
1
5 let)Year
tm*j if.
r»ery day «e«pt mmd Holiday*.
tnrteyi, t (M
14 fMfr-O L#TO VELJA LIST Si ZDKU&SNE držav« ln ka_naix>: 97.— ; Bi POL UBTJk tSJO; ZA ČBTBT LETA 12.—.
Maj* mU tea
•oboe, nedelj Is praznikov.
NiKOUltM WB9T Iflk 8THBBT, NEW YWK 11, N. I ix CBcAma S—IMS
RUSIJA SE OBRAČA NASPROTI JAPONSKI
Rusko časopisje prav nič ne prikriva svojega nasprotstva do Japonske ter jo naravnost imenuje nekdamjo itn sedanjo zaveznico Nemčije, ki je prva in največja sovražnica Rusije. To kaže v Hvetli luči odnosa je med Rusijo iai Japonsko.
Prejšnji teden je eden ruski list za drugim svojim čitate-l»m postavil pred oči, da sovjetska vlada gleda na Japonsko Kot deželo, ki je leta	sdovesuo dbljulbila. da (bo v šestih
POROČILO KAMPANJE RDEČEGA KRIŽA V NEW YORfcU
V zadnjem seznamu prispev-ktr7, in ftntefn se je vrinila ne-Jjuiba pomota in sicer je b?lo izpuščeno ime Mrs. Antoinette Konchan, ki je darovala $.").
Nekatera imena da/rovaicev so bila, napačino natiskana bodisi vi-led tiskovne pomote ali ker so bila »nerazločno zapisana na poli. Torej F. lvushar, A. Omerzu, M Pauli'n, J. Logar, J. Ovetkovich in A. Anzlovar naj {»omote v njih imenih oprostijo, kol tudi Mrs. »Konchan, zaradi izpuščenega imena in na-u	vsote.
Dwnasrnji seznam vrnjenih |x>l i v mi je bedeča imena in prispevke ter končne vsote:
Pola <t 2, ki jo je imel vn društvo IWO št. 557 Frank TJrbatm-ich, izkazuje sledeča i 11 K-na in jwi^spcvke:
(Piola 25, katero je imel za IW0 557 Thovnias Bertodc, izkazuje naslednje prispevke:
Prispevek $12. izi-očila Mrs. Jennie Hrestcak za Ri<Jge,we<y Knitting Club. — Po $5.00: Titos. Bertok. Mrs. I^eina Mano-\iitiz. Mm. Anna Westil $2.00. — Po $1.00: H. Jacoibs. Valerie Kotli, A. Pa®Io, Mrs. Prances
vil duh soldateske v Sovjets&i so v civiln .oblastiv 6cvwpnuT zvezi Vsi voditelji v Moskvi so v civilu.
Joseph E Daviefc, 1 o svojem potovanju v Rusiji.
RODOLJUBI NA DELU Posadka jugoslov. parobroda "FLtvnik" darovala $1,065 za Partizanski fond
Lep primer iskrenega rodo
RAZGLEDNIH w
Pise Anna P. Krama	<m
Mrs. A. Konuano. Ml Mo-ntal-'1 jubja naših pomorščakov t-o
ba.no, T. Russo. .Josephine He-niielyn 50c. — Sk-npaj $31.50.
Ko bomo »prejeli vse pole nazaj, se bo objavilo .skupno na-hratio vsoto od strani naše slovenske naiselbine v New Yor-ku. Hk>zdaj imamo že nekaj dolarjev čez tisoč in izgleda, da bomo za kak stotak presegli lani nabrano vsoto, ki je bila $1004 00. Upoštevajoč dejstvo, da so naši ljudje povečini da-
Po $5.00: 1WO Lodge No. 557irovo4i tudi v delavnicah ter to-
Orteilia Miarz, John Marz Jr. J. Mara, Tj. Xemtatz, Atilis Yure-tichh. Pred Trusnovec, Prank Kovaeicli, Victor (Tii4ie, Karo-linia TTlfeaneieh. — Po 50c.: A. Jazbec K. Scheer. — Skupna •vsota $27.00.
'Pola št. 24.. katero je imel za pevski zbor "Slovan" Mr. T vain Ru-čigaj, (izkazuje:
fPo $20.00: diaries Lacjan. Po $5 00: Karol Majdic, G-Shutfe Fannv Hrasbar, Mr. m Mrs Rudolph Potochnik. Jennie Rode, Mary Kosinach Albina Kosmaeh. Ivan Ručigaj. — Po $3.00: Pannv Sme. — Po $2.00: Prank Koshier, Mike Pirnat. M i trka Kos-mach ki Anna Stare. — Po $100: V. Walker, Rrt=e Kovač, Ohanles Kova«? Jr., Tjonis PrfVie, M. Stekar Anna Verbich. Valentina Dolar Pannv Oerar, F3mi1 Ručigaj. — Skupna v*o<ta $85.00.
KO SO NEMCI PRIŠLI V LJUBLJANO
— Po $3.00: Piatn-k Urbančich.
Po $2.00: Frieda Frbančich. —
Po $1.00: A. Gtii«zo>!le, Alex Ber
i i • w^«,.. u ____ • •	noleri, Jennie Kovacich, Joe
hicmmHi opust'la >voie iH'troh*j>kt» m preniogar>ke koiK^'sijt*	a_* ... _ ,	_
j , « , j- * , ,	. • i j . • ,ivrczman, Ahce Pre-1opnik, P.
-1'vi'rnem dolu Sahaluna, to<la tega m storila sworo tri leta,
k«*r so japonski diplonuiti verovali Hitlerjevemu bahanju, da
4m» mogočna nemška armada uničila rtlečo armado in si o-
yrojka eek> Rodijo.
Zato ruska vlada ne kaže prav nobene hvaležnosti do Japonske, ker se je sedaj odpovedala svojim pravicam na Sa-! talinu.
Lisi i, ki »o naznanili, da se je Japonska v*led pogodbe iz I« ta 11 >-41 odpovedala svojim pravicam, pravijo, da se je »'a-I m m sik a spametovala zaradi dveh stvari: ker rdeča armada neusmiljeno tejle nemško armado in leer so Amerikanci in Angleži uspešni v uvojib bojih na Pacifiku.
Ko rusko čahopi^ije, j>os(t>no "Pravda** in "Vrojna in delavski razredi", napovedujejo za Japonsko, da jo Ibodo ameriške iu angleške >ile popolnoma premagale na Pacifiku, s tem i udi jasno narniguje, kako smatra Rusija aeilanje in poznejše odnoAaj<- do Japonske.
Po M'danj<-ra položaju na bojnem (>olju, ko rdeča armada ) m »< I i NenKV s svoje zemlje in kolin), kot je rekel vnainji komisar Vjačeslav M. Molotov, zasledovala Nemce tako dolgo, da l*xk> poraz«!i in ne Ijodo brezpogojno predali, ni nikakega dvomil o tem, v kakšnih odnošajih *»o Rusija z Japonsko še tekom vojne in po vojni.
Iz vsega pisanja ruskega časopisja je razvidno, da rusko-japonski od noša ji niso posc<h»no prijateljski. Listi sicer o tem ne pišejo urednikih člankov, temveč navajajo suha dejstva, leot n. pr. da je tetlnnji japonski vnaaiji minister, ko se je |>reiko Mopvkve vračai iz Berlina na Japonsko, 13. aprila 1941 j »odpisal z Rusijo petlet no nevtralno pogodbo. In to je bilo tiva meseca itn devet dni, predno so nemške armade vpadle v Rusijo.
Po tej pogodbi sta se <jS>e tlržavi zavezali, da ostaneta v prijateljskih odnošajih; če pa Ibi katero pogodbeno državo napadla kaka tretja «ila, tedaj se boste medsebojno držali stroge nevtralnosti tekom cele vojne.
Do sedaj sta se Rusija kot Japonska držala te pogo<fbe. Ko je Nemčija napadla Rusijo, ni Japonska napravila nobenega koraka, da bi pomagala svoji obiski zaveznici, tla« i ravno so nevtralni oj>azovalei pričakovali, da !>o Japonska dejansko (»omagala Nemčiji, ako bodo njene armade zavzele Stalingrad in vda ride eet Volgo.
Ravno tako se tudi Rusija ni zmenila za vojno na Pacifi-k u. Pri vsem tem je bid a Kitajska, četudi ni ibila zastopana na konferenci treh vnanjih ministrov v Moskvi, povabljena, da je vdeležcna pri splošnem sporazumu za vzdrževanju miru »n reda, ko il>o dobljena vojna. Iz tega je razvidno, da bo jx) vojni Kitajska zopet neodvisna država in zavezniki so že tudi odločili, katere dežele ji bo morala Japonska vrniti. Vse to jasno pove, da Rusija Japonski prav nič ne prikriva svojega prepričanja, da bo v tej vojni Japonska poražena.
Rusija pa ee že dobro spominja japonskega za v rat nega napada na Pearl Hart>or in zaradi tega drži v Sibiriji močno .;rmado, ki je popolnoma neodvisna od rdeče armade v Evropi.
S tem, da se je Japonska odpovedala svojim pravicam v -eve m i polovici Sahalina. je* Riwija izvojevala veliko diplomatsko zmago, kajti na, tem delu otoka je Japonska dobila na leto kakih 800,000 sodov petroleja. Pogodba bi sicer še tekla nadaljnih 26 let, pa Hnsija je tako pritiskala na Japonsko, da *e je morala odpovedati «vojim pravicam. Odpovedala se je pač zato, ker se je hotela ogniti vojni z Rusijo. Kot odškodnini se je Rusija zavezatla, da plača Japonski 5 miljonov ruibljev za stroje in petrolejske in premogarske naprave in da ji bo šele po končani vojni prodajala, na leto 200,000 sodov petroleja.
Japonska je «ašla v položaj, da mora, četudi ne rada, saj
tekom sedanje vojne ostati nevtralna do Rusije.
varnali in d m god, kjer so zaposleni, Je naša vsota še povolj-na, vendar bi bilo pi iporočlji-vo, da fvsakdo sikuša darovati potom svoje narodnostne ;<kn-Prestopnik, Angela Prestopnik'pine.
Tlo-zdaj so bile objavljene vsote, ki so j?ih darovale za Rlrleči kiTŽ nekatere večje na-rodnostne skupine in sicer so Prancozi .na prvem mest tu z nabrano vsoto $80,039, Švicarski odbor je nabral' $44,979 25, dočim so Grki -zbrali $45,00(». Smjanci pa $14,733. Nizozemci ali Holandci so zbrali vsoto $13,351.75. Precej dobro so pirirtpevale tudi narodnostne skupine iz južnih dežel in tudi Spanci. Njih skupna skirpna vsota znaiša čez 21 tisoč dolarjev. Vs<e narodnofstne skupine so dozdaj darovale, oziroma nabrale $272,565.00. V New Yonku se imelo zbrati vsega skupnj na<l 22 miMjonov dolarjev -in zdaj je }»o ]>oročiln Rde-r*eini križa treba še $3,240,000, da se dopolni kvoto.
pokazali člani posadke jugoslovanskega parobroda "Plav-iiik'?, kateii so po kapitanu I\aočiču obvestilii Združeni o<l-bor južnoiliov. Anieiii kancev, da so za sklad Narodne o-svobo<lilne voj?ke in partizanskih edinie zbrali »vsoto $1,065. Pisni u, katerega je ponial kapitan An tun S- Ivančič, je bila priložena listina imen darovalcev, oboje podajamo:
'*<Jb priliki velikega dneva obletnice narodnega prebujenja 27. nea'ica 1941, poklanja bratom in sestram, herojskim borcem Narodne osvobodilne vojske in partizanskim edini-cam, .katere .v gigantski borlifi z neprimerno močnejšim sovražnikom osvol>ojujejo ro<lno zemljo iz krempljev krvoločnih averi in po<llih iterodkov, a s prelivanjem svoje krvi postavljajo nove temel je re-nične s*lo-Ue, bratske ljubezni 5«i »leino kratske svobode za vse narode Jugoslavije, posadka parobroda "Plavniik** svo.i skromni !-ppijalj v doprinos v vsoti $1.065.
Imena darovalcev: — Po $100: Antun Tvancič. T. častnik Slavko Oerkez. TT. častnik; C <Hrnlv?ši<\ 2. strojniki — Po $50.00: Milo Janirm ič, 3. ča>*tnik Baro Buntjellič, radio čai-tnik: Ante Regovič, povel ju i častnik; Xuznra Oržalja, 3. strojnik; Viniko Telesmanič, loziič; Josip Ivin. krmar; Sttanko Zupan, 4. strojnik; Ante Jakelič, 1. strojnik. — Po $30.00: Ante Maras, 2, sobar; Ivan Radovič
r%> ,, '	knnar. — Po $25-00: Ivan Ru-
S;ov . rxtbora za R^leei kTiz.	,	0 rf.orw^ T
eunie, krmar. — Po $20.00: Jer
ko Oerica, krova* vodja ftime pujejo sa«iK) z idkatenicamli. Vse Žepi na, 1. sobar; Angjelo Žic. kazni proti »prestopkom osta 2. sobar; Martin Miškulin, krmar: Sitne Stosič, sfciojni vodja Marko Kučelin, krmar; Josip Le-ač. lira za č; Jakov Blagaič. mazač; Stanko Miloš, krmar. Po $15.00: Sth>e Branirca. kr-mar. — Po $10.00: Petar Vla-kič, kurjač; Slavko Lesaja, lo-zač; Anton Ha raniti ja lozač; M.
IN SPET PISMO .
(Nadaljevan j»\)
(Nadaljevanje.) "\r takem položaju siiio kt»-maj čakaii zavezniške rešitve. In v resnici, 10. julija, 1943, smo tajnim potom zvedeli, da stt se zavezniki izkrcali v Siciliji. To ji* bilo naše veselje in 24. julija pa je 'bil za na> največji praznik, ko smo popoldn«* ob 2. uri ugledali amerikansike vojake. Z belim robcem v roki smo hiteli proti njim, jiii veselo objeli, kot v resnici prave prijatelje.
*4Vprašali so nas: (bil je Poljak) Kje pa imate orožje Nato smo jim pojasnili naš položaj in žel jo, da želimo sodelovati z zavezniki. 'Zatem smo se odpravili v prvo ujetniško taborišče, kjer nas je bilo o-krog tisoč Slovencev. Med temi j«* 'bilo precej pravili Jugoslovanov. Tam sino'se predstavili poveljniku taliovišča in mu vnovič razložili in pojasnili naše stališče in naš položaj, ker bali smo se ostati še naprej med Lahi. Poveljnik nam je dejal, da se vse to uredi v Afriki in z veselim upanjem smo se <mI-Bizerto (Afrika) in v resnici smo tamkaj pred 1a-boriščem začnli slovenski glas: 'Slovenci, na levo!' V^i veseli smo stopili na odkazano mesto, da bi nas dodelili v r»osebni o«ldelek za Slovence, a žali,l'Oir nas j»' bilo preveč, zato so nas 250 še naprej pustili med laško golaznijo t»»r še i^to noč odpeljali v Oran (francoski Maroko).
44 Ko smo prišli v Oran. siiio takoj spisali eno pismo na poveljstvo ter pojasnili kaj smo
*4 Bazovica-**
Ljubljansko 41 Jutro" z dne11^ V v^javi. 12. septembra 1^43 prinaša na-1 slednji razglas poveljnika nem-	~
Ških čet v Ljubljani, generala KAJ SEM VIDEL V STALIN
Baapke-ja:	|
44Radi sramotne izdaje ita- Najgloblji vtis na vsem ueo-lijanske 'kraljevske hiše in Ba- jem potovanju so mi napravile dogljia, je bil Fuehrer prisiljen stalingrajske razvaline. To pozvati nemško oboroženo silo, mesto se razteza vzdolž Volge Banč, kuharski ponuočmk; F da postaji vašo domovino pod na /več kilometrov daljave. Sko	lo7f<;: Ante Bunkulič
močno varstivo radi obramjbe ro vse središče (in severni del R°ko Lisica lozacj. — Po Eviope in radi varnosti Reiha.1 mesta je popolnoma porušen.	knnar:
Pofciivain vam, da ohranite red Ostali so samo goli zidovi, o- Fs*!n?^	To
in mlir in da nihče ne ziapusti, kostnjska brez streh in oken ,Inr'* klir3a<*-__
kraja, kjer dela. Nihče ne bo'^delo se and je, ka/k»r da, stmi-trpel, če bo izpolnjeval ukaze.1 jo .svoje sključene velike roke Vsakdo naj opravlja naprej proti nebu. Vse kar je bilo
imel na čelu zapisano, da sem »Slovenec in nisem bil -nič izurjen v angleščini, sem prišel tudi jaz med tiste, ki so (bili po stavljeui v vrsto za odpotova nje. I pal sem, da me peljejo blizu na kako delo. da bom zvečer /.<■ nazaj. Ampak naloži«! i >o nas na avte in odpeljali v pristanišče. To j«- 4>ilo Itf. avgusta. Ko sem ugledal ladjo na katero so nas vkrcali, se mi je ko j ]>orodila suninja, da l»o pot dolga.
Žalosten sem stopil na la-djo v družbi še par drugih Slovencev. Na ladji smo zvedeli od mornarjev, da ndjiotu jemo v Ameriko. Tako je bilo tudi res in |M»t je bila vkljub manjšim napadom |h> nenwkih podmornicah prilično dobra 5. sept. smo dospeli v New Vork. Tam so nas osna žil i. k«*r bili siuo [Milni uši, potem nas ]io>lali v t:^»orišČa.
44Kakšno je bilo naše živ 1 jen je do tist<»ga dne. Varn ne 'muh opi-ova*f. Samo to Vam zapišem, da kadar so nas pri-|M*ljali tu v prostor, ki je za jedilnico, ter sem videl na mi-zach krožnike, lepi* kose belega kruha, klobas in zelja, sem <e zjokal od veselja. Sedel sem na ukazano mesto in zahvali' Boga ter pričel s korajžo jesti, kajti bil sem lačen! Za vse trpljenje do tistega dne so nam gospodje Amerikanci z dobro hrano povrnili od onega dneva naprej. Sedaj tu ni slabo
"Tu sem tudi govoril z neka terimi malo naprej postavljenimi osebami in prosil za kako
in kaj želimo. In v resnici po spremembo za nas Slovence, štirih dneh bivanja v Ornim je prišel en ameriški častnik po narodnosti Poljak. Dal nam je listine, da smo se vpisali za vstop v Jugoslovansko legijo —šli bi v Kairo, Egipt. Veselo smo vsi vpisali na listhio, ker edina naša splošna želja je bila: maščevanje. Zdeli smo si priti do orožja in skočiti na sovražnika, ki nas že toliko let tlači in uničuje. Ampak usoda je usoda. V taliorišču nas je bilo vseh skupa j 10,000. Prišel je ukaz, da toliko mož mora takoj odpotovati in ker nisem
svoje delo.. Javni pronuet in delo v tovarnah se nadaljuje..
»gorljivega je ogenj požrl. V velikem delu mesta ni ostalo
Od 8 ure zvečer in do 6 ure 55ju-f drugega kakor zdrobljen dam trnj ne sme nihče na cesto. Pre- niik s svojimi ruševinami. Oko
poved vožnje s kolesi ostane v Muljavi. Vsak rop se kaznuje s- smrt.jo. Ufkazi armadne policije se morajo nastrožje iizivr-ševaiti. Varnostni organi so odgovorni za red in mir. Izpolnjujte torej ukaze Vojaških oblasti Tako narjbolje slutite svoji deželi in .«e obvarujete težav. * *
Istega dne je mestni poveljnik izdal še naslednji ukaz:
1. Kdor ima kako orožje aflu ga je kako dobil od Italijanov, ga mora talko j izročiti m est ne-
ms
ACifILJEM Jo RABO, kako m je vse podr&ftilo, himVfttfUko tudi tUkorAi papir in droge tfek&r-iki potrebščine. Da si rojaki sasignrajo redno doppftfljanje Bsta, lahko gredo upravnižlvn na ^Toke m tem, da imajo vedno, če le mogoče, vna-jveJ plačane naročnino. ALI KE BI OBNOVILI BV0J0 MMJ&OČNIHO is DAHX8?

DSE&
li /vsega mesta na kilometre in kilometre dailee in v samem mesttu so bila tla nastlana- a raRsitrelkn in pozabljeno muni-oijo, prerija z zaklonišči, z raz-l*itimi tanki in z zgorelimi letali. Besede ne morejo popisati teh prizorom'.
'Želel bi, da bi vsak ameriški vojak» predmo stolpi pred so-vraižnitea, obiskat Stalingrad Želel bS, da bi vsak državljan ameriški sliša)!! grozo in jezo. ki so ju rotlile frtalingrajske razvaline.
mu poveljstvu.	| IPod žilaivostjo, M je zjekJe-
2. Ka javnih, cestah |in trgih .nila to hraibro vojsko, ki je inrue ine sme biti nikjer zbranih več la pred. seboj sovražnika, v hrb-
ko pel oseb.
3.	Vsak sestanek v zaprtih prostorih rmora biti dovoljen od mestnega komandanta.
4.	S snurtjo se kaznuje vsako poslušanje na radiu raaen nemškega in hrvaškega.
5.	Prepovedano je širiti napačne linfosmaeije ali letake, prav tako vsako pisanje po ste ii«Ji ali tlaku."'
"Jutro" z dne 16. aeipteimlbra pa poroča, da je nemško 'pojveij stJvo ukaoalo nadaljevati' e <3o^-sedanjkn raoioniranjem živil. Baoioiurana živila se lahko ku-

tu široko reko in ji je bil vsak umnk 7^prt, občuti sleherni polboano čežčert je in vso silovitost ponoea in odločnosti, ki sta korak m korakom odpirala, pot k zmagi mi uničenju 4( tisoč sovražnikov.	\
Ko sem se poklonil grobu neznanega rvojaifeia *v srediSeu tragičnega poteoriSca t Staling du, me je zadefo norvO presenečenje Kot zastopnika samega predsednika Zdr. di^žaiv me an -po ^prejele vojaške oblasti, pač pa civilne. fi3jdb vojni in kljub poroku miHtarizaciji se ni ras-
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker je zaloga teh knji&ir eelo omejena, je prlpororljlvo, da poSljite naročilo prej ko mogofr. K naročilu priložite t dobrem zavitku gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
21C Weal 18th Street	New York U, N. V.
VetVkrat smo bHi ie na i-ssprn-sevanju a do danes šr ui moW-nt* o<llo<*itve o tem. Ko bi znal angleško govorili, bi že bilo. ali vsaj. ee bi imel slovenskega tolmača, pa tolmaei le 4'la-lii"' iu oni pa se mi zdi, da tolmači jo napačno. So 111 tudi M. 1'. (vojaška policija) Polja ki iu Cehi, ampak 2 njimi se pa ni tako lahko zgovoriti.
"Ker imam še prostor, Vam bom napisal še kako novico iz domače m ude. — Zdi se mi, da Vam še nisem pisal, da l'>tje pri Ajdovščini so fašisti poznali. Ostala je samo cerkev, šola in farovz, ostalih kmetij z živino in z živili vred je bilo upepeljenih. Enako se je zgodilo s polovico Št. Vida pri Vipavi. Orehovec, Vojsko pri Idriji in več vasi okrog Postojne je zadela ista usoda. Na Vojskem so požgali ">0 kmetij. Vse fr» set je zgodilo, ko sem bil še doma. Xa listju so post relili devet moških in v*e po nedolžnem, iz maščevanja. — Vaš rojak.**
Kar piše primorski rojak, ki je zdaj interniran v Zdr. državah, potrjuje že večkrat |>o-novljene vesti o požigrih našili vasi. Isto žalostno povest so povedali drugi, ki so bili lani še v domačih krajih. — St. Vid pri Vipavi je bil »lep trg v katerem je cvetelo pijonirsko zadružništvo. Tam so imeli lepo idočo zadružno mlekarno, posojilnico, itd. Znani zadmž-ničar Frane ITršie, je Ibil vodja tega vzornega zadružniškega gibanja v At. Vidn in na gor-nijem Vipavskem sploh. To se pravi, bilo je tako, ko sem bila še jaz doma, Italijani so potem naše zadruge in vse gospodarske ustanove uničili in gotovino ozir. premoženje zasegli «55da j so po 25. Mih pričeK pa še trge in vasi po žiga ti pod pretvezo vojrte, v resniei hočejo le docela Tmičiti našega človeka.
/
TUESDAY. APRIL 11, 1044
HfiMTUlN L M
Dnevna Zgodba
da sem isti Te- t* nikiaIllor
NAJSTRAŠNEJŠI DAN
{Prijatelj Mila« mi je pripo-edoval bledeče: j*40etPti <lun	že liodili,
odno naprej, počasi in oprez-sovražni k se je umikal z edno večjo hitrostjo. Po div-eni, blaznem pokanju pušk in traihovitem grmenju topov v zvojevani bitki i>o si zdaj ko-uwij irroio odpočila ušesa in '.ivotli. Tiliota, ki je kraljev ala y ozračju, mi je bila v istini iftlcor posebne vrste sladkost n potapljal Keni lahko v svo m lastna razmišljanja. Bil sem opet gospodar samega sebe. !'u pa tam je *icer pretrgal o-iračje oddaljen strel ali pa hri-,>av klic, pa kaj je bilo to! Saj je živela k nas zavest, da se Mjvraat$k ne obrne več tako Uitro, ker jp pobit in strt
I iKo sem se prebudil v jutro petega dne, sem začutil v no-'jah svinčeno utrujenost in V ;Iavi utL je vrtelo. Vrgefl **e nazaj na ležišče, češ, to že | »rcictr. a zaspati ni^em mogel. Skrb, tla morda z bolim, si je o-avojila vse moje nusli. Pa ni-jsem slonel tako pol ure, že za-čujeni po taborišču sumljivo vrvenje. Vstaaiem, vzamem pu-,. , l*> in grem k nojim. Takoj	nofn n 7< .
seveda sem zvedel vest, da je'/;,vo	~,n,la T**
'sovražnik nedaleč. Xam-ah ^mi w«i,Dffl» *tali vsi pripravljeni in tedaj *va nn P11 . , šele sem mo#el podrobneje do-jskm'° *va P™'*"'« £»iati položaj.
zo in obratno. Meni je polagoma postajala1 stvar neznosna. Ako bi bil zdrav, bi tekel kamorkoli že, a zdaj pa me ta>ko Ixtaiega ni bilo možno spravi-V boju, na primer
se sjKima-njam, ------ ---	, ... v.	. v
čer do smrti utrujen zaspal ka.<^vek^ti za hip ne mUsfa nase
iior ubit ]>na."ri dau sem le z
največjim naporom ostal v vr-^ti. Xoge so se md zapletale bolj iti bolj, glava je postajala vedno težja. Čutil sem lastno sapo, ki uri jo v .-a razbeljena pa-liia usta, oči so me pekle. V nešteto trenutkih sem hotel leči na stran, n šel sem dalje. Pro • i večr-m mi je bilo iako hudo, cUi -.o post tali moji tovariši pozo vi/,.
'•Bolan si MRlan?"
" Boian, Ha."
"Pa hi se »vmil"
4<Xt vem."
Y~e premagovanje je ostalo brezuspešno in na večer sem >e priglasil kapitanu. V o je bil pri njem.
4'Si tudi ti boian!"
"Tudi."
j še doi«j:o 'v*asn -za vojsko, dokler ni polagoma izginila v oblačku prahu. Bilo nama je težko, ker ni v a mogla naprej in ? ipove-Šen i m glavami sva stopala | druge
na u am i. Opirala ko in vsako uro
Taborili smo na ravnini, ki jo je v ozadju zapiral širok gorski greben, drugače povrsem gol, na vrhu rnočno poraščen V tisti gošči pa se je utabori-la precej močna sov rain a po natika. Razna povelja so od-»»ite\;ila sem m tja, kmalu so p ice!i topovi s svojo mogočno ^ pesmi jo.'Krogle so žvižgale po ' '
zraku 'iu nevede sem bil miaho-	,	..
,	__, v . o, vino* na sva se ognila najbolj
iiiii v bo jnem razpolozenjiu. S ,	, v. ^	i _ -
»mm, golem rebru sva lezla počasi navzgor. Solnee je stalo
t» žavo sem «icei: sledil prodirn-
nju j m'hote, a neprestano pokali je n žvižganje me je nekaiko/.	....	_
iji •	v , , i ze preeci visoko, ko me .Tovo
nspavalo, dm nisem vec vonel,1 -	,
, .	. Tr. j prime nenadoma za roko.
kaj "T godi z menoj. Vido* 1
"in, kako se je razdalja med' "Stoj! filej tam!" Mi rni in sovražnikom manjšala | Poghdal sein predse in i?e .igimj VTed isem se zagnal nehote stresel. Kakih sto ko-
lu <!u navzgor. Poleg mene ,e 1 moj prijatelj Jo»vo. Bil i«, bl- d oči so mu žarel" kakor dvi? rublja, krčevjlto je opnjr-i na1' z rortmmi puško. M:r .".o grede *o je ozrl name in rfi ^»*bnil
V'Kako, bra te t" kf'Dobro!"
P t d oih li so se m« **bli«-' i»14 n^zi, moleči iz t,i morja /Dvignil sem pu.^ko, udar:: dvakrat, tr.krat, pob m pa "jval, ^ur aT. Žirenfcet bajonetov, ječanje, krfk. vpitje in streli, Tfce «e pr šilo v eno i«iimn »travmo /melodijo. Tu pa tam mi je sinil pn d ormi curek mastne^ ^ rdeče l:rri v zra^ čnl sem po leg sel e reAeanje ra«b'bte 11 oba nje. suhi rvemk vlomljene ga no /a v prebodenem telesu, potem pn nr.e je nekaj divi-gnilo kakor val in odneslo dalje "Vaši ^o piftiKnPK od r.adaj, *a»gnali ve 7. vsilo, iem*raJnrk je udri v divji beg. C.ozd se je rred-r]\ i;i r intern trenntkn skoraj «mo "o prebujali bežeče po <?tr nem pobočju. Sam ne vem več
I — tam ne pozna nihče strahu, a tu je b*lo vse drngače. 'Sediva še enkrat, Jovo!" k'Pa če sedeta tudi onadva?' "Vseeno, sediva.'* "Bolje je, ajko m-trH^va. Bo vsaj kouec!"
"X( b': bilo lepo. W»ka ženska more, da ju zdaj ustreli (V hi ve vsaj obrnila" "P- sediva."
In zopet s-va sedla. Izprva sent gle<Val v tla, kakor bi hotel pozabiti in prezreti nevarnost. n končno i me je premagali* i adovednostt. V moje največje začudenje in razburjenje sta v i.-tti razdalji .pred nama
Baš To	sovražna potnika."
"To je strašno, Jovo!"
Pnijatelj ni odgovoril in nn obrazu sem bral, da ga polnijo Odpusttili i>o naju in drugo ista čustva, kakor mene. Pre-jntio odpotovala sama po'teklo je zopet nekaj časa, ko Mi poti na/.a'j! Gledala sva (smo tako čaka K drug na dni-
gega. Videl sem prav natančno one, dva pred seboj, kako sta se naslanjala v-ak na svojo puško in živahno razgoivar;ala med seboj. Xazaj se niti en-poleg drugega. Vsled kiat nista ozrla.
hod Pa z veliko te-| "Pa pojdi va naprej, brate! Kar bo, bo!"
Vstala, oziroma vstali smo vsi štirje in Šli dalje Cez nekaj časa sva miidva pospešila korake, kolikor so nama dopuščalo moči, a isto sta storila sovražnika. D,an so je počasi nagnil. Šli smo po gi*obenu in >o bližali gozdu. Nova bojazen mi jo prešinila dušo.
" Ako prideta onadva v gozd — sta dobra. Jovo! Potom naju vsak t r eno tok lahko nbaje-1 tta."
"A toga vendar no moreva prpiprečiti. Glej, saj sta že sko to tam!" Ttivja jeza mi je vzvalo^lila
kri.
*'Pa naj bo konec!" i Prislonil sem puško k licu pa jo i<;ti trenutek v blaznem srdu vrgel na tla. Onadva <4a namreč bas izginila med drevjem in grmovjemi gosto šume Midva KVfV takoj legla na tla. "Kaj hočera ^odaj!"
"Xaprej ne moreva, ker lahko jima je zdaj, da ležeta za grm, se skrijeta lin ko prideš tja, ustrelita."
Po dolgem prerekanju sva se zedinlla v U^in da se loči\a vsak na eni stiani hriba po pobočju kolikor mogoče hitro na okoli, da se ..-ostaneva zopet na
F. R.:	BLISK NA NEBU
Blisk in grom sta bila že od pradavna ljudem najmogočnejša naravna pojava iu sta močno vplivala na njihovo domišljijo. Starodavni narodi so ujun rzvor vedno pripisovali najvi'šjemn»bogu, vladarju nebes in zemlje. Z bliskom je <po njihovi veri) kaznoval najvišji bog svoje (sovražnike, -/ gromom }»a je kazal ljudem in bogovom svojo svet vladajočo moč (irski Zous je na primer prestoloval v oblakih in. kadar je stresel svoj mogočni šoit,. so se gore zagrnilo v oblake, in iz njih .so letele strele in je bobnel grom.
Že staroveški filozofi pred dvema tisočema let <o poznali pojave, ki iih povzroča sila. kateri pravimo dam-s elektrika. toda še od daleč ni-n -hiti
ko da vidimo električno iskro zaroti. Hkrati pa se močno raz-giblje tudi okoliški zrak in povzroči zvok. Zato električno sprožitev tudi pišimo, bodisi kot slabotno prasketanje pri električnem stroju ali pri lev-danski »tekleni<*i, Ibodisi kot grom ob nevihti. Ni čuda, da. povzroča blisk tako mogočen
Bekli smo, da je bli>k v bi-' stA-n električna iskra. To pa nas ne wne zapeljati, da bi mi-j slili, da gre blisk v ravni črti; tudi iie •šviga v takšni kljukasti črti, kakor so uekoč upodabljali (blisk Likarji, ka«lar so slikali nevihto, ali kiiparji, ki so dajali svojim bogovom gromov-nikom v roko svežnje takšnih kljukastih puščic. Zato so nekoč imenovali take bliske kljn-
grom, tsaj se sprožajo nai>eto-» ,	,	..	.
sti desetih in stotih milijonov	danos J™ pravimo er-
tm. To je nepravilno «e vijoca
voltov.
Blisk lahko skoči med dvema oblakoma ali pa med oblakom i ri zemljo, ako je nasproti oblaku nastalo na zemeljskem fio-vršju polje nasprotno električne energije. Tedaj pravimo.
jo nepravilno «e vijoi kača ista črta, ki ima često več vej. Prav zamdi teh vej si lahko pojasnimo izkustvo, da more r z enega bliska udariti strela na več mestih.
Posebna vrsta črtnega bliska
da "je udarila strela". Pri je tračni blisk. Podoben je než-tem je izemlja lahko negativen nemn traku, ki je tudi lahko ali pozitiven pol, to se pravi, več ]0 metrov širok; pretkan da bliski ue letajo samo od je po dolgem z žarečrmi vlakni,
li, da je kaka zveza med gr- oblakov proti zemlji, temveč ki se zdijo, kakor da plajw»lajo
prav tako pogosto tudi od ze-' v vetru, mlje proti oblakom.	| . , , ....
1	i i ri ploščatem bbsku se nam
Blisk me<l oblaki i«n zemljo ^ da žari ves oblak. — Naj-merijo največ dva do tri kilo- |>0|j čudoviti so kroglasti bli-metre, m«l oblaki pa so i z mo-	Xjibov pojav so pogosto
"Bog zna, kdaj prlideva do
cilju!"
•*Kak rat ž< t'»
e ptigum, le pogum: '
Xociia sva v mali dolinici Zavila sva se vsak v svoj plašč in še dofcti dobro prespala noč. 1 >to tako se nama je godilo dru dan. Tretji dan šele s\a pri-' a do enega grebena, od-i s!imj pred dnevi pregna'li soviaanika. Napravila sva o-gnila najelo I. slmiomu pol>oeju in po polež-
rakov pre<l nama sta šla dva sovražnika v isti smeri menda kakor midva. Bila sta ilepe. visoke in močne rasti, puške z nasajenimi bajoneti sta držala v io1.m1i.
* 'Kaj hočeva?"	,
"Kaj hočeva — počakajva • malo *'
Sodla i-v a na on kamen in čakala Ona dva sta šla še kakih pet korakofv, potem sta aej«11^«''1,^™?1	lia gTi-ebenu nenadoma tesedla. Mndva sva se spogledala, čustvo negotovosti mi je razdražilo živce, je-
za je vzvMovila r meni. Zakaj sedita? Zakaj čakata? Preteklo jo pol uro, ko som dejal .lovu;	t
"Pojdi, greva-" a
Idi kakor hitro moreš, da jih prehitiva* Jovo!"
Pobral sem pušiko in se spustil y>o golem rebra precej globoko navzdol. Nato sem pa vzporedno z grebenom hitel mod .plitvimi jarki, kolikor bo mi dopuščale moči.. Srce mi je
monjom m čudnim vedenjem koščkov slamo ali perja v lili zini jantarja, ki smo ga prej trli z volno. V dobi tridesetletne vojne so colo sestavili a-parat za proizvajanje elektrike, toda še zmeraj ni nikomur firišlo na um. da blisk na nebu bistveno i<to kakor iskrica. ki preskoči med obema e-lektričnuna poloma. Sele več ko sto let pozneje sta dva moža, vsak po sobe, prišla do misli, odkod so bliski: Američan Benjamin Franklin in t "oh Prokop Diviš. Oba sta >i prizadevala, da bi izkoristila dotedanja izkustva o elektriki za konstrukcijo na]»rave, ki bi za-branjevala, da bi strela ne u-!darila na kako določeno mesto. | To se jima sicer ni j>o-rečilo. toda njuni poskusi >o dovedli k izumitvi strelovoda, ki blisk ujame m ga brez škode odvede v zemljo.
Danes vemo sicer že prav mnogo o elektriki, ampak o njenem bistvu ima veda še vedno >aiuo teorije in ugibanja. Osnova sedanjih nazorov o elektriki je tako imenovana iontska teorija, po kateri so vzrok in nositeiji električnih |>ojavov ionti, t. j. atomi ali a-tomske skupine ]>rvin. nabitih 7. elektriko, in sicer s pozitivno (katiouti) i»n negativno (anion-ti>.
Xosilei atmosferske elektrike so zračne moleknle a-M neznatni delci prahu. "Xa zračnfh anion -tih se zgoščajo pare hitreje kakor na kationtih. tako da nastajajo pri neenakomerni razdelitvi pozitivne in negativne elektriko v ozračju in pod delovanjem različnih meteoroloških vplivov oblaki, ki so nabiti ali samo s pozitivno ali le z negativno elektriko
rili že dee deset kilometrov dol-
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji jo v 13 dolgih poglavjih opisanih 1.°» rodov slovenskega naroda od davnih poČetkov v starem s»lovanstvii do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
razlagali za optično prevaro
ge bliske. Takšen blisk traja nažo mrežnice. Toda po nino-lahko tudi dalje kakor eno se-l^i, verodostojnih poročilih in kundo, medtem ko trajajo bi i- j natfl m-nih o-jjazovanjih se je ski med nebom in zemljo samo dognalo, da taki bliski res ek-
sistirajo. To je vselej žareča krogla v velikosti od pesti do
neka j deset ink seknnde.
Tudi s prostim očesom vidi-
mo, da cel blisk ni enoten, temveč da je sestavljen iz posameznih eksplozij delcev, od katerih traja vsaka največ dvaj- glasta strela brez sledu, včasi
set in ko sekunde. Fotografsko
človeške glave, ki so premika tako počasi, da jo laliko 7. očmi vidimo. Včasih izgine kro-
so ugotovili do 14 takšnih delnih eksplozij pri enem blisku.
(J rom pri onem blisku pa bobni seveda veliko dlje, kakor traja blisk. To pa zato, ker vsako zagrmenje pomnožujo odmev; zvok se odbija od zemlje, od oblakov in od neenako-merih plasti prevodnika (n. pr. od zraka z dežjem, od zraka brez de/.ja itd.) Povprečno trajanje groma po enem blisku so izračmmli na 30 do 40 sekund.
eksplodira s strašnim pokom, zdaj spotoma uničuje, zdaj pre leti čisto brez škode.
DOPISOVANJE
Slovenec, trgovsko naobražen. srednje starosti, se želi sezna niti s Slovenko z enako nao-brazbo. Tudi mlajše vdove niso izključene. Dopise poslati na upravo tega lista pod šifro: "Canada", c. of Glas Naroda, 21« West 18th St., New Vork 11, X: V.	<2x)
Ne pozabite krvavečega ma-roda v domovini! — Poilji te Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chica
go, m.
Angleški
Molitveniki
ivllDIIIIIIIHtlHHIHIIIIIIIttmilll
V krasni vezavi, najfinej-šega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50
"KEY OP HEAVEN™ v ii ni ti ranem usnju $1.-
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Vstala sva, a trenutek(butno utripalo in obilen pot mi sta vsala tudi onadva. Sli smo ie dr-*-! j>o čelu. S straiiom sem zopet nekoliko časa tako. Le obiral proti ,?ozdu nad se-
f-T'a zakaj ne izstrelita^ v"ak
da za<"ujem v zraku znan zviz^r
B#
sem čudil.
fRndržala sva korak in šla kolikor moaročo počasi.. C09. nekaj časa sta onadva storila fcto. Tn tako se je ponavljalo. Ako Jfvfl midva pričela stopati
KNJIGARNA _
Slovenlc Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOSNA KNJIŽNICA
Pri majhni vzajemni napetosti se pozitivna in negativna elektrika med seboj izravnavata zaradi strujenja električne energije po prevodnikih od pozitivnega proti negativnem polu. Ako pa je napetost med poloma v primeri 7. vodljivostjo prevodnika med njima prevelika, preskoči električna iskra.
I4f<m tako natančno, le toHko h'itrejo, sta tudi onadva šla br-
,___
NOVA IZDAJA '
SVETO V NI • / ATLAS
njem najdete semljeride §egM sveta, ki so tako po-re)mi, da morate slediti da-* i a r ^' m porodilo®.
Zemljevidi to v barvah. Oena 50 centov Naro^ito pri: "O L A S U NABODA", 21« Wmt 18tb filmt. New Yoit 11. N. T.
ikrog-lje. J^e nikoli nieem J>il ] To je ravno pri sprožanju elek-kakor sem mi^H, tako Wioti trične napetosti v atmoslerL
groba kakor takiat. Xa golem ^poboč.ju takorekoč pred puškino cevjo, bolan in iznmčeji sem tresoč se po celem telof-u hitel,
.včasih skoro drvil naprej, vedno t: eno lin isto zavestjo v duši, Češ. zdajle bo počilo v go-zdn. SrtTah mi je vzei vso za-rre?t m peklensko nejasnost in negotovost me je zmenila docela. Ko sem stal vzporedno r gozdovim porobkom na dmp strani sem si nekoliko oddahnil- V trdn izavesti, da sem , prehitel sovražnika, sem plezal navzeror. Tik pod \rhoni 5®e je •že pričelo grmovje. Prijel sem za voie, se potegnil kvišku, zavil mimo zaraščenega skalovja
*n malo stezico in obstal kakor vseikan. Tik pred nosom, sta
mi onadva prftiaiala naRproti. •Slroei? sem -na«aj, »grabil pn 5ko. najpel ipetelVna, a začni v fist«n hipu čuden pozdrftV:
zakaj zrak skoraj ne prevaja elektrike.
Pri taki sprožitvi so ionti pozitivnega pola z veliko silo zadevajo v nevtralne delce zraka m jih s tem pretvarjajo tudi v ionte. Pri tem zadevanju se vzbuja svetlobna energija, ta-
(E, to so pa naši!" Nlezaupno seinl pogledal in povesit roko.
"Zakaj gte v tej obleki!" •"Najine so b^le raztrgane naa sva slekla dva ubita sovražnika".
"Pa -kam gresta?"
44Bolna sva in jrreva domov.'
5Vi.~el je že Jovo in kmalu »mo se sprijazanili dooela. A kljub temu ostanoi le ta data
eden najstra«nej^h mojega Mladim arcem življenja, — je kotmčal prijatelj Hilan svojo povest.
I
Domače živali
Spisal Damlr Frtjtel
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Frldrtlln Žolna
Kreutzer jeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
3
Andrej Ternove
Spini Iraa Alt»r«bt
Preganjanje indijanskih misijonarjev
sf>tsal J<*ip Hpillman
8
Pravljice
Zapisal H. Ma Jar
tO
Dedek je pravil
Spi Hal Julij SlapAak
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih Tirih napisal Ojnro PanftnrlC
13
Pariški zlatar
PouloTtttll Stirmter K.
1«
Spisi Krištofa Smida
PoKlorenll p. F. Hrorat
II
Drnci nnek. ZMrka aa rIhtmiMu* mladino. Splaal K«m IleSka
22
Balade in romance
Spisal A. Aškerc
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal KnKPlhm Oanjrl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila TTtra
IGRE
28
Magda
< Ism i — Alojzij Itemeo
29
Peterčkove poslednje sanje
(igral — PavH (lolin
30
Potopljeni zvon
(Igral — Oerlmrt Hanptramnn
31
Revizor
(Israi
— Nikolaj Vaniljevl^
32
Spodobni ljudje
<Igral — I.. UpoTW
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester Kofimnik
33
Črne maske
(Iffr«) — I* Andreje?
15
Suneski invalid
Spisal Silvester KoSnlnik
17
Vojnjmir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogriner
25
Duhovni boj
(Iadala dražba »v. Mohorja) L. Sknpoll
28
Denar
Dr. Kari Englia — PoslAvenil Dr. Albin Ogrls
34
Antingone
(Igra) Poslovenil C. Oolar
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili I
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. r.
PefrrtiU
37
Fabiola in Neša
(Iirra) — Poslovenil J. Perth**«**
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. F r bežni k ti F. Boje
Je zaloga teh knjig telo omejena, je pri nnrottln pHporoJRJlv« toniti več zbirk, da nam bo na ta način mogoče vsakega aadovoljlct.
2323484823484848234823482348309148485353232348484848532353
NAKUUA" M
TUESDAY, APRIL 13, 1944
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOUEG
Iz francoščine prestavil J. L.
Iz slovanske preteklosti
osti
'iivoviiin B,
(10)
\Mnda dnkliea vstopi. Tn*el jo le še čas, da se posknje 7.a vrat«. Slišal je, kako ;,e zaprla tiho vrata in kako je zapah roal<» -zaškripal, ki ga je Lu čila zopet zarinila. Za o no stopi deVlica v previdni je ter gre kako rsenoa mimo p;*><; Bilo je, kakor Ni so /.je no>iea jeriva dotikala tal. Ubiiie ?e k .»-«opnicain ter hiti po njih a tako tihe, da Pierre niti iu rliši da hi škripale leseno stopnice .
law la pilišedši: zopet v svojo >oho. poklekne t?- privne inoiiti. .
Dobro pro računa v Si, do mora gospodar kmalu ] riti domov. odrine Pierre Rom* na-t zapah malih duri ter eak i no-spotUirja.
)><-sei ali dvanajst minut preide. Xazndnj* s; za^^ijo koraki o' c^tnika, hlastno hitečoga po suhem potu. TTir.ahi
in
F	--: Spisal Dr. Ernest Turk
Dr. Ernest Tiuik je opisal ta podlegli tu no le politično, am-poiibeniben spis za Vodnikovojpak tudi narodnostno. Od 12. Igrati ko v lotu 1939, pred no je'stoletja -so jo začela širiti v ti ji -Nemčijas vpadla v Jugoslavijo! ho v i zemlji neprestana nemška in ko še ni bilo govora o na-| kolonizacija, v teku 13. do 14. padu na Sovjetsko Rusijo. V stoletja so dobili Nemci že pre-
toiii času, ko je 'sloga med Slo venci tako potrebna, bo vsake-
nioe nad S.ovani in od 15. stoletja dalje vidimo med njimi
lzm va kori-
ta ugleda Ron ven a t na v« tu. Potem zapusti dor in -o skrije zopet iv k' t velike veže
Meliier v-tojtf. Xciv.yzno je drhtol cm 1 nog do'glave. I»asj je hlastno teko, mu ie hilo lice vendar snirtnoJeejc kakor ] roj Zdelo se je, k.-^or da jo vos preiud. In vendar mu je t \e| jw>' curkoma i-o licih in po prsih.. La*;<\ ki -o
l ili iftok. u kakor da jih je premočil dež, so lyili iazin« "'-ni _
hil j«. I,.-, 7 >npe. h H" | ki v in jed\a se je držal pokonen
N"aslonivši svojo pn£ko na zid, hiti gori v svojo sobo.
Roiiv«*i:tt sieče za njim. Miiveč ntMil na to, kako go-Jt»odar malo prej ravnal / njim.
"Jrcrpn s, nesiW-n'«k. kaj storil ieče zat\orivši vrata za seboj. Meliier ga zmedeno pogleda.
"K>j kaj je?" z-tk- ^L "Kaj sem, storil f Ali vem!"
"Jacques, je li morda odvrnil dobri Bog stre1.' od žrtve?"
Posestniku se oči čudno zasvetijo Xe,*' za mrmra.. 4'Pomeril v srce in — on je nadel'"
** Mrtev!" zakriči Pi« rre
4'MVtev!" ponovi AP-iMer s hripavim glasom.
Rou\ ena t <e spusti na stol ter si pokrije z rokama obraz. Tedaj — kaj Še?" nadaljuje posestnik. "On mi jo %a-jwljal hčer .onečastil me jo: bil j«. ropar. Jaz som *o maščeval ubil sem g i."
Služabnik ga pogleda.
44Da, ubil," re<V. "Te hočeš tako rečL — kai maram jaz za to!"
"T.n -mlišče. Jacques, no misliš na sodišče?"
J\S«,diŠčo — to sem sami, kajti ja<z branim svojo blago, nummjem se za svojo Čast "
44Ti govorih neumno. Jacques."
"(V ,vidim na polju grda, pohodim ga, če prodene škodlji-va živa!, volk rj, stekel pes na nihje posestvo, zagrabim puško t« r ga ustrelim. To je moja pimica i-n to sem >toitf danes!"
"O, on ne uineje, noč. unieti!" jokno Rouvenat obupno. •I a Jacques, to j0 strašna reč! In tvoj mir me plaši. Xe-sretniež, čo te je kdo utegnil videli, >jpor/nati _"
"Kaj jaz maram zate T'
"Jacques, vsi ti.oji odgovori so neumni! Ti si ros zno-r l! Xadejem se, da te ni videla živil duša; saj ob tej uri >f.. v-o na pr -ta\ i k.,kov v vasi. Toda za>Wi,ijam to: pomisli -- prevdari svoj poa>žaj' TTi si storil strašno zlodojstn-o i« ep ^ iz ve ,li ud o >0 l>oš ni^tal pokoriti za to. Pred postavo smo vm enaki, in podava ne pozna milosti. In če tisočkrat praviš: "Hčer mi j.- zapeljal, in soni so maščoiv^l za oroadcKeva no >#vojo čast!" vselej ti odgovorijo, da nima nihče prarto? sani s i delat, pravice. Tako jo, Jacques, in nič drugače. Pa nilu-e to ni videl, nihče t- nn zatozi, če s-o sam ne zda' Ker nj.-em h mogel zabraniti. da no bi bil storil, kar si stori' zato mirom zdaj, ko so je nesreča že zgodila, misliti vsaj na to kako hi to r-vtl. XV. za tožit i te no morajo, trebalo Vi jim dokazov, a nimajo niti enega dokaza — ue, niti enega!"'
Za t ronotek nastane tišina. Rouvenat se »i obok o r.i-iukIi. Monger, naslonjen na mizo, so ni ganil, bn jo kakor okmnene!. Pov^.l je bi, glavo ter zrl srpo v tla. * Morda .v tudi m,siri na kaj Zdajci vstane Rouvenat, oči -o mu kakor ,z stekla m stia.šen -trali so zrcali mi njegovem obličju. J rghhz;l posestniku n hripavo zašepeče
ga zanimal ta zgodovin. spis sain-o Še slovanske ostanke. To o Slovanih 'in Slovanstvu in bo žalostne usode so se rešili med
kz njega razvidno, kjiikšno veliko vlogo bodo igrali slovanski narodi v zgodovini bodočnosti.
Zopet je izbruhnila v Evropi vojna in naroči i p: oživljajo te«-ko sodobno, toda- no samo evropsko. marveč tudi že sivetov-no krizo, ko z veliko pozornostjo nestrpno pričakujejo, kdaj in kako bo prišla končna odločitev. Y sedanjih -zadregah gre med narodi za politične, j gospodarske in socialne spore, ki se vsak dan bolj *zao>tmje-jo in groze človeštvu s splošnim spoiKidom, kateiega dimenzije se kar no dajo pregledati. Talko je -nastala (splošna duhovna zmeda, v kateri se jo razpasla kvarna misel, da je shivanstvo utvara ki s*o jo ,iz mislil" nekateri zanesenjaki v romantičnem navdušenju. Toda slovanska misel je bila. vedno iživa v širokih ljudskih plasteh in je v življenju manjših skfvanskih narodov često tvorila i izhod i-šče za raz»Hčno narodno dolo. Zato tisti, ki zametu jejo slovar.s-ko misel, rušijo na rozino zavest in 'ravnajo nevede in nehote v duhu naših vekov mi h sovražnikov, ki jih plaši slovanski razmah. Zato skušajo'/van-sko ozemlje, ki si sovražniki slovanstva na razne Frala rav.pro-tira do
vsemi polah.^kTmi Slonani samo lužiški Srbi ofb češki meji, ki so >e olnanili do današnjega dno. Yzrok temu jo bil ta, da so pravočasno spiejeli krščanstva in *>e potem Xeinci z njimi bolj blago ravnali, dočim so odpor proti krščansivu Xeinei izkoriščali kot pretvezo, da iztrebijo Slovane hi pospešijo neimško 'kolonizacijo. Razen toga so pa Lužiški iSrbi prišli za dolgo časa pod češko krono in ta zdrdinžitev je vendarle ustavila nemško raz>ir jeva njo in pomagala .ohranit« slovanski jezik v Lužicah, ki šteje še darn-- okrog i:iO.(MM) pripadn kov.
Po p:o|iadti )>olalaskih Slovanov so njihove pokrajine d«»-hilo nemški značaj in meja slo-van^va proti severni in sre<l-iiji Xemčiji t<ve danes ob za-padni in vzhodni Pi-u>ki, na Poznanjskem in v Sleaiji. torej po ozemlju, na katerem udarjajo d ring ob drugega Poljaki itn Xeuwi. Pa tudi drugod se je skrčila meja prvotne slovansko naselitve, ko so se v širok pa-s ml Y<zhodnih' Alp preko Ogrsko nižino in Rinnunije tja do Cmega morja, vrinili Xem-ci, Mmlžari, in Rumuni k3jub teiirni pa s«, danes obsega sio-
onstran Tihega
načine ovirati skupnost staran j oceana ,vzhodno Evnqio, veči-skih narodov. Kljub vsem za- no jugovzhodno Evrope in zna-prekam pa s-o SImvani dosegli ten del sre<li»je Evrope. Xa
žo tak razvoj ki da slutitii, da
tem ozemlju so zaradi vpliva
bodo končno premagali oviro prirodnih zakonov življenjskih in si zagotovili bodočnost. O in jezikovnih razlik nastali ]>o-
"Jacques, strašna mise] uiji je šinila v gl
tem nas laliko pouči že površen poised v zgodovino.
Slcvani, ki so se iz pradomovin^ med Karpati in rekain.i Vi slo, Dnjeprom, Desno in za-padno Dvino solili proti ziijia-du, jugu in 'vzhodu, so zasedli ozemlje, na katerem so polog njih živeli tudi Orki, Romani. Germani ter razni turško-ta-tardki rodovi. To ozemlje je obsegalo vzhodno polovicr> »lana šn je Xjemči.jo, srednje Podo-navjo, vzhodni dol Veneri je večine Balkanskega ]>olotolca, današnjo Rumuni jo. Poljsko ter zapadno m srednjo Rusijo do gornje Volge in Oko.
'Po naselitvi jo meja slovanstva segala daleč na Zcipad, ko -o polubski Slovani, ki so zasedli ozemlje med Baltškhn
sobni slovanski narodi, ki jih tvorijo Ru-i, Poljaki, Kašubi. Lužišktt Srhi, Tebi, Slovaki, Slovene i, Hrvati, Srhi in Bolgari. Ti narodi so sami ali pa s pomočjo tujce.v osnovali žo zgodaj lastne držaive, mod katerimi jo bila znamenita Samo-va država v 7. stoletju. To je hila prva slovanska država, katero sj^diščo je tvorila Češka in .re na jugu obsegala tudi slo-
postal njihov knez. Pozneje je Svatopluk na severu razširil svojo oblast na Rezijo, zapadno Galicijo in Lužriške Snbe-Tudi ( eHka .>ci kot vazalna kneževina prizniala njegovo na<loib-lastt. Toda po Svatoplukovi v-anrti so njegovi nesložni sinovi razd<v:ili iržavo med seboj. Baš v tem času pa so udarili na državo Velikomoraivsko Madžari in jo mod letom J)(>4 in !KMi popolnoma uničili. Vzod-nega dela so se {lolastili Ma-džaifij zapa<hiih (talov pa Xeurci.
Skoro oh toni času, ko je ve l?ko>moravski d'ižavi zavladal Rastislav, so pa okrog lata	Vcč ne rabite!
XVumr.ini iz Skandinavije, ki so- >e iuH-novali Varjagi, j»o*l viwlstvoin Rinika zwlinili rzho ne Sfovane v eno državo ter jim dali novo skupno ime Rusi. Xormani >o prvotno živeli kot gospodarji med Slovani toda hilo jih je premalo, da hi se li nogi i olnlržatč v1 velikem slovanskem morju, zalo so v trkn pr'h<Hlnjili dveh stolet.ij izgubili svoj normanski značirj in so >e |kjsIov anili.
X'asliHlniki. Rurika so iz Xov -goroda ob 1 Imenskem jezeru prenesli prestolnico v Kiev. Ko je leta zavladal Svjato slav, ki je navzlic wvojemu slovanskemu imenu ostal pravi Xiorman, so se prjčele borbe > Kazari ;ki so iiiRJ',i veliko državo med dolenjo \'olgo in doit njim Dnje]>rom. Svjatoslav je premengal Kazare in združil vsa vzhoiinoslovanska, plemena pod svojim gosTjiodstvoiu. Po-znoje je Sv jatama v za-vzel bol-gaisj.ko piestolnk-o Preslavo in hotel ustanoviti državo, ki hji segala oil Ihnenskega jezera do Carigrada. Toda/ ta poizkus se je punesreč?. Zfiradi odpora Hizant i ne«v, ki >o i).risilili Svja tOslava, da se je moral uanakaii-t:i iz Bolgarije i 11 je na povrat-ku v Kiev padel v boju s Peče-negi, ki i>o pridrli od vzhoda.
Svjatoslavovo držii/Vo so jm>-dedovali njegovi sinovi ki ^k) krvavih lKj-jiih je odstranil najmlajši izmed njih Vladimir leta 980 svoje brate in zopet iz-nova združil vso oblast v svojih rokah. Poljakom je vzdl RdVčo Rusijo, t. j. vzhodno Galicijo, ter prisilil litvanska, let-
Nemci skušajo pridobiti srbske dijake
jasKe (jflilasti \ Beogradu s»» v namenu, da pri do4»e na svojo stran srbske <lija ko, izdalo odredbo, po kateri so oni dijaki, ki obiskujejo beo grajsko vseučilišče, oproščeni prisilnega dela.
Bonde za Zmago!
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taiboriščih MW„„W ^^^ tako v Ameriki kot po drugih! XT v, . . deželah je mnogo Slovencev, ki'	vojask<'
SO prisiLjeno služili v italiijan-ski ali nemški annadi in s*o bili ujeti ali na italijanski ali na ru>ki fronti. Vsi bi radi brali slovenske knjigo, pmesti, romane, :td. Vojaški kura t je tu d i naprosil za mol i t ven,Tke, ker ujetniki žele tudi to imeti.
Kdo>- ima tedaj kak že rabljen molit v en ik, ali kako knjigo, ki jo je prebra', pa je ne potrebuje več, naj pošlje na naslov: Rev Pij Petric, 02 Si. Mark3 Plaeo. Xevv York. Knjige, četudi obrabljeno, pa ne siiw?jo biti raztrgane, temveč cel»e.
iMislito na to reveže, ki živo j po vojaških taboriščih in )ii radi imeli knjige v »slovenskem jeziku ter pošljite, kar imate
PAIN-EXPEUER
Otl lets nun . . .
ZanMljiv linim«*nt m ()rti/inn
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSK A. D E LA V S K A PODPORNA II STAN O V A
Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do I 6. leta ataroati.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S Lawndale Ave.. Chicago, I!!.
vensko a<psko ozemlje. Ko se.ska im finska plemena ob Balfci
n o, za Boga žetega, Jacques! Y'e še -kdo drug slutf kaTo razmerju tvoje hčere z onim mladim možem, če še kdo ve o njunih tajnih shodih, po' m sva izgub
Mell er nag o vv.di gne ^avo. Srpo u pr'o nči v Rou venat a, Ta nadaljnje: "Piwkiva bodo T)iK-ola (V se zgodr zlo-de,stvo tedaj posveti u jejo najprej po' njegovem vzrokui, da dobe potom storitelja. Xo p revi dna beseda zadošča često da ?e olMid. sum in sodišče pi ide na pravi sled. Xa vse to w treba misliti, Jacrpie
4'TIočem počakati," reče Meliier mrzlo.
glavo. Poslušaj,^rjem. Krkonoši m Krušnimi
110 za<1(k;^' Pripr^ijen moraš biti, da s
pravicn^eS P*
Meliier pomnlcnc	nazaj; skoro se je wia'l
"Ta pomisli vendar Jacques, fandarjt, jeca, ^odi^če.-4<Xo rn ka.i? Obsoditi me IkwIo!
-Pa gijlotina, nesrečnik! A^eš, gYl.jotiinn' -Tn na, b. bil tudi krvavi oder/' zavrne po.estni/k divjo. Rouvenat ga prestr.,;cno pogleda, u/naknivši so k -toni /ivljeiijc, ' nadaljuje letnik s siJoijočam glasom, -kaj
riJr^ilr V i	^	^ toliko ee-
3 M i drz	}l ,f° Za sanjari^ W *>	srečo! Be-
• - L	•1,apr"' jaJ°	prodajo se, zavr-
P™**"**? potem ndbo, Bolezen, in trpljenje nare-
^^ strastinoži, J rameni so vredni «inKovanja Norci so vri.. OastihlenrX^t mori le te^ en je, da milo zajoeo Pust il ^ je jokati. Vede! je, da mm
Ca^riaC1^ ^ .	mebkužnost, hinavstvo!
Srca so >laba duše zakupi. Rlabo je zmagalo dobno
in «trast nekaterih i^nšča večkrat poštenost drugih Ha ha ne ve^T- " ^	Tlirnam	v nie
(Nadaljevanje prihodnjič.)
M Vi
gorami, piodrli preko I^abe m Salo v Tuningijo do reke Ful-do v Nemčiji. Ti polabski Slovani, ki so s"o delili na posamezna plemena, mod katerimi so bi! i znani Obod rit i, Ljuticji in Srhi, so se neprestano bori-ji za svoj obstanek. V tem boju je stalo proti polabskim Slovanom d v oje največjih takratnih gospostev: nemško cesarstvo in rimlska cerkev-, kj je hotela širiti krščanstvo; pa so ga polabski Slovani odklanjali.
Boj Xcincev s j>olabškuni Slovani ni bil samo političen, aani-5>ak tudi narodnosten |Ln ver-stt'U. »Slovani so se di-žali v njeai dol.tgo časa hrabro, toda v tatom boju neenakih «sil se nbso mogli obdržati in so podlegli, pa tudi zato, ker med se-'boj niso bili složni jn se niso "Zavedali edinstiva. Za ča«sa Karla VoLike-gji in njegovih naslednikov še niso bili uspehi tega boja za Xeince znatni, huj j« bil boj s saško dinastijo, v katerem je pnišlo skoro vse južno Polabje v nemške roke; končno (zmago nad sosednjimi Slovani so kjmrflu po »tem izvo-jevali mejni grrofj^. Sloivani so
io Slan »o zapletel v ovojno s Franki in jih premagal, so tudi 1 Aiži šk i Sirbi priznali njegovo vrhovno oblast. Toda po Sani ov i snmii jo njegova nyiena in velika država raiznadla.
Pozneje so tudi Moratvanii in Slovaki ustanovili večjo slovansko državo. To je bila dr-•žav a Yo I i k omo ra vsk a, k a t er i je okrog leta 8(V2 vladal knez Rastislav, ki jo hotel doseči najprej eerllveno neodvsisnost od sosednjih XeiiKcev in je zato pozval v svojo državo slovanska apostola sv. Cirila i.n Metoda, ki fsta uredila slovansko bogoslužje. Xato pa se jo Rastislav zapletel v bo.je z Xemci kr s-o prihrumeli na Moravsko in pri- ilh*li Rastislav a, da so je moral umakniti. Toda že leta 869, so so dvignili vsi Slovani od Dona ve do prednjo Ijjvbe in Rastislav, ki je vodil vstaše, je vse neniiške Ti«p^do srečno odbil.. Tedaj ga je jizdal nie-vrov- nečak Svatopluk, ga ujel in '-zročil Xemceni. 'ki so mu iz-takn ili oči in ga zaprli v ječo. Tudi Svatopluka, k? se je nadejal, da mu bodo Xemici za na-| ogrado izročila vlado nad vso Vel ikormorafVsko, je nemški kralj Lndvig vrgel v ječo. Toda sedaj so se Moravani uprli zoper Xemce. Ker ti niso moči 1 udu«iti vistaje, snt pustili Svatophika na .svobodo in ga posla!'! >z memP3ko to^ nad mpome Morava ne. Toda* Svatopluk ie združil ? svojimi To.iaki, imicil nemško vojsko, osvobodit g tem MoraVane in
21 škem morju, da so mu plačevala davek., j Vladimir ise je tudi krstil in .je sprejel krščanstvo iz Carigrada, ko je vzel hizantihiHko priivcezinjo A110 za! ženo. Pok ristja njen je Vladi-j n<ira je bilo svotovnoz^ro<lo»vin-| skegai pomena, ker je pricšllo iz ('arigrada in so se vzhodni Slovani ločfili od -zapadnih ter se nnžili v en narod s posebno narodno cerkvijo
'Xavzlic slabim fizkušnjam, ki jih je < i osle j doživela rulstka država z deli livarni ob simrti svojih vladarjev, je Vladimir zopet razdelil državo med svoje' sinove. Po krvavih bratskih' bojih je združili najmlajši sin Jaroslav Wliki leta 1019 go-spostjvo v svojih rokah. Jaroslav je organiziral rusko cerkev. Poljakom je zopet iztrgal, Rdečo Rusijo, ki iso jo bili ti za časa bojev za nasledstvo \ze-| l i Rusom in porazil je Pečenege T>od kijevs-kim oibzidjem tako' odločilno, da je bila njihhova moč zn dolgo urvičena.
(Nadaljevanje prihodnjič,)
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovrasnikn osebne svobode; — ▼SAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BONDE in ZNAMKE redno.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^^ ^ ZVEZEK
U

Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudita pozornost vttega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po srdanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih «lržav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo driavo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Tot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . ti-
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je Izrazil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pofiiljam Money Order za f. podpisano(1) knjigo(t) :
lastnoročno
Moje Ime .........
St., ulica all Box St. Mesto In država ...
99
"Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
I
53235353484853484823