Le?o «III., stev. 122 Celjey sobota 30. o&tobra Y926. PnStninn plačana v gotouinl. tchata w torek, četrtek in soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozcmstvo Din 20s—. Posameoa ötewitfca I Juir«. Račun poštno-čekovnega zavoda šiev. 10.666. NOTA DOBA Uredniitvo in upra« niöttro t fcelje Strossmayerjeva ulica 1, pritliČje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu. Telefon int. štev. 65. Edinstvo ali sporazum. (Konec.) Tcda n,e samo v kraljovi. zaprisegi. Idejo narodnega edimstva je ustava utrclila tudi kot temelj naše prosvetne politike. To se jasno vidi iz čl. 16. ali- nea 5 uistave, Ta alimea. se glasi: »Vse šote morajo podaj.-a.ti moralno iizobra,- zbo in razvijati državljansko zaivest v duhu narodne-ga. edinstva. in verske strpnosti.« Kakor se jasno vidi iz ciitiiranJh določb ustave, bii morala. biti politiika edinstva fundamentalna politika naše države, ne pa polkika sporazuma, ka- kor je rekel g. Uzunovie. Poliitika dr- žavnega edimstva, to je po ustavii naša drža,vna politiika, dočim je poliitika spo- razuma proti.ustavna politika, na- sprotna kraTjevi zaprifcegi. Kaj. je to drugega nego protiustavna polittika, če kraljevski nikiivster javno proglaša, da. je narodno ediaistvo »švfoidl«, kakor j.e to storil g. Stjepan Radio kot kraljevi minister prosvote!? Kaj je to drugega nego protkistavna poliitika, ako del učrteljstva poueuje deco, da so Srbi, Hrvati in Slovenci' trije narodi? Kaj je to drugega nego protiustavna poli- tika, če se proglaša sporazum večine Srbov. večine Hrvatov in večine Sio- vencev za f undamentalno državno po- ütiko! Ko se jie U'stvarjala ustava 1. 1921., ko se je trebal'o odločitii mod ono ;n drugo idejo, med idejo edinstva ali »sporazuma«, takrat sta bila %g. Niko- la Pašic in Ljuba Davidovic skupno z menoj za edinstvo. »Sporazurn« je za- htevala Hrvatska zajednica, Korošče- va Ssoveiiiska ljndska stranka in neke druge skupine v skupščini. In res je biil takrat trenutek, da provedejio oni, ki so za KporaziHii, politiko sporazuma. Spora,zum je miogel, ako je sploh imel smiisla, obstojati edinole pred ustavo. Sporazum po ustavi, to je akci.ja post festuni, po dokoneanem delu, to znači 1'omiiitii kontinuiteto državne poliitike. Toda n.ikdo od vodiij srbskih stra.nk ni. hotel slmati pred ustavo ničesar o spo- razumu. Oni so idejo sporaauma spre- jel'i šele takrat, ko so z ustavo utrdiiK drugo popolnoma protkno idejo kot državno iidejo. Sporazuin nii Mcja g. .Davidovica, niti g. Pašica. Sporazum je pravza- prav Meja Hrvatske zajednice, Koroš- čeve SLS im RadiV'eve stranke, ki je id'ejo s])oraziuna prevzela naknadno od prvi.li dveh strank, ko j,e videla, da je brezplodna vsaka zunanja akciija proti imtegritetii naše drža.ve. Radiičeva stranka je sprejela idcjo sporazmina od oslali'h separatLsticnih sirank, da bi. se na ta način, ko že ni šlo z zunanjo akci;jio, pokolebala, oma- jala in oborila kleje edinstva, potrje- na z u^tavo. Na prvi mah zadostuje j nacei'ni idooloski uspeh, zmaga ideje ; spora;zinma'nad ide]o edinstva. Prak- j tične posled'ite te načelne zma'ge se bo- clo pokaizaJe v kraitkem, ko se bo price^ la. iidieja sporazuina uvajafci v žiivljenjo. Ko je Radiic sprejcl idejo spora/.uma, je vedel zakag to storr. Ta ideja odgo^ varja njegoverou o'snovnemu stališču k s.rb^ko-h,rvatskiim odnošajem.. Ta ideja je anlipodna idejii narodnega edinstva. Še več, ena drugo izključuje. Zato Ra- dic stalno in dosledno naglaša, da mo- re znacit'i »narodni sporazum« samo spora,zum A^ci'ne Srbov, z večino Hr- \a:tov in večino Sl'ovencev. On inna v tern praiv s staliišča doktrine in s sta- lisca pra>ktične politike. Radiikali bi nasprotno hoteli, da bi se niogla poli- tiika narodnega sporazuma vodiiti tudi z inanjisi.no Hrvatov in tudi broz vsa- kt"ga Hrva.ta,. To pa jes staliüra doktri- ne absurd no, s stališča praktične po- liitiike pa enostavno nemogoče. Radiic je sprejel poliitiko sporaz- uma, ker znaci iniauguriranje te politi- ke po svoji vsebini začetek akcije za nev/ilziijio Vidovdanske usta.ve, Usta.va I edinstva pa se ne more vzdržati z dok- triii.o sporazuma. Iz istega razloga sprejemajio idejo in politiko sporazuma j vsi sepaTatiiSti brez razliike strank. j Posit ika p VSI B0.I.X) V VLADI. Vofi^o po- j zornost je i'zzvala v četrtek vest, da so bili brzojavno poklicani v Beograd vsi prvaki vladni/h strank in da je pri;spel v prestolico tudi znani Aca Stanojieviic. Zatrjuje se. da se je porodila nova koinbkiacija, ki inia za cilj sestavo bol^ repi-ezenitatiivn-e im avtoriitativne viade kaikor je sedanja. Na oelo vlade bi sto- liiii Niikola Pašič, ki pa bi bil JUiifnistrski predsedniik le na vi'dez, dociim bi vlad- ne ])o.sle vodiil še nadalje Nikola Uzu- novk; kot miniistrski podpredsednik. V vladi bi bii tudi Stepaai Radic, porvab- ljene pa bi bile v n>jo tudi vse ostaie vecj'O slranke. NaJoga te vel'ike koncen- traciijske vlade bi bila, da izvede spo- mladi kraljievo kron^ije, ki se more dovolj dostojanstveno izvršMi le. ako mu asiistiira vlada c'nm več strank in eiim uiglednejsiih politikov. Dalje bi ta | vlada. paskiiisilia re.šiti; nekaitora iizred- no važna zunianjepoliitična vprašanja. Ako bi se v tern casu pokazalo, da je vlaida zmožna tudi za notranjepolitič- no delo, bi ostala še dalje na knnilu, sicer pa bi se umakniila kaki drugi. p DR. K0R0ŠEG JE ZBOLEL. Dr. Korošec je zbolel za težko iiifhien- co in je i.mel te dni visoko temperaturo. Obi.ska.1.0 ga je več politiikov, vendar pa niiso mogli dolgo govoriti z njim, ker mu jie bilo slaibo. Njegovo stanje ni brez nevarnostk — Oficijolno se javlja iiz vrst SLS, da se je zdravstveno sta- nje dr. Korošca sedaj nekoliiko zbosj- saJö, da pa mora po nasvetu zdrav- niiikov se dalje ostati v pastelji. Dr. Ko- rošec iana srčno na.pako in tudi slad- korno bole\zen. Zdravniki so mu na- sve.toivali, naj nekaj ca,sa poeiiva in naj ima absoluiten miir, da bo mogel čim- preje vstati. — Njegova boleizen seveda tudi vplitva na ivizvoj dogodkov, ker razplet ovira. p NETTUNSKE KONVENCIJE. Nefttuniske kona-enciije najbrže ne bodo ra.ti'ficiirane med jesenskim skupščki- skimi zasedanjiem. Govori se cel'o o neki reviiziji' konvencij, ki bi se knela izvr- šiiti na iintervencijo HSS. Ta stxanika zaJiiteva, da se i'zpremmi določba, ki do- pusc'a ittalijanökini optanftom nakup nepreniiičnin v 5()-kil,ometrsiki obrezni coni, kar je sina^rati. za motenje dr- žaAiie integriitete. Radi tega se bo rati<- tikaciijti odgodila baje na spomlad. Ita- lijanska vlada je baje že nekoliko bolj pop ust 1 Java. p NUJEN PHEDL0Ü SDS Z^A ZAK0N 0 DOBROVOLJCIH. Samo- stoijmi demokral dr. Ljudeviit Pi;Ako in toviariši so predložifi Narodnii skupščr- mi- nujen zakoniski predlog o dobrovolj- cin. ZaJion ima 12 kratkih členov in doloc-a, kdo se smatra za dobrovoljca. Dobrovoljec je v«aJc naš državljan, ki je do konca 1. 1918. prostovoljno vsto- pil v vRste srbske ali ernogorske vojske al'i v voijisko katerekoli zavezniiskc dr- žave in ostal v njej do demobilizacije ali dokler ni bil prej ali »led redno od- piišcen. Vsak dobrovoljec, ako je bil bojevniik, dobi od države tri heiktarje lYodlo^ri'tne zemlje, če pa je umrl, dobe "/.eiiiljio njegovi zakoniti nasredniki. Prejieta zemlja se tekom 5 let ne sme prodati ali odvzeti. Zakonski osnutek je izdelal Glavni savez dobrovoljoev, klub SDS pa. ga je v celoti osvojiil ter poveril posl'. dr. Pivka, da ga s pred- logom nufjinosti predl'ozi Narodni skup- ščilni. Celjska kronika. c JAVEN SHOD SAMOSTOJNE DEM. STRANKE V CELJU. V soboto, dne 30. t. in. bo v Geljskein doniu ja- ven shod Samostojne demokratske stranke v Gelju. 0 paliličnem položajiii in. o vainiJi strankinih vprašaiijih bo- deta poroeala na shodu narodni posl'a- nec g. dr. Ljuideviit IM^ko in bivši mi- nißter g. dr. Albert Kramer. Shod je namenjen ne samo za celijske somišlj^e- nike in prijatelje SDS, ampak tudi za širšo celjsko okoUco. Ker so zvezc z vlaki ugodne, se priicakuje številna udeležba od zunaj. Geljski in okoliški priistaši SDS bodo pa, kakor vsikdar tudi to pot pokazafi s svojo udeležbo, kako živo se zan.imiaj.o za strankin raz- mah in za tekoča narodno-politmna, kulturna in gospodarska vprašanja. c PEVGI! Vaja združenili ptvskih zjJ)orov bo v soboto, dne 30. t. m. v s/tari giiinnaziji (Slomškov tr- datke. c P0ŠTNE ZNAMKE S PRETI- SK0M. Gospod minister pošte in tele- grafa je odrediJ, da se smejo uporab- ljaitd od 1. do 30. novembra 1926 zii frankiranje poštnih pošiljatev samo znanike in dopiisnice s pretiskom zne- ska, ka.teri jo namenjen posebni svrhi Za dolgu življeige. Ni še doligo, ko so vsi evropski ca- sopisi piisali o dveh starcih, ki sta do- žiivela 126 let. Pri nas pravijo celo o priimerin, ko doživi kdo 90 ali vec let, da je zelo star. Never jet no! Danes, ko je zdravniska veda tako razvita in spe^ cijialiiziirana za vsako bolezen, postajaijo i ljudje že pri sestdeseti'h setiih onemogli, duševni in teksni invalidi. ki s strahom stej,ejo leta, ki jib utegnejo še živeti. Zdravniska veda je izumila in ra'zkrila tiisoče zdravil za zdravljenje vsake, tudi najinanjse boleziii. Toda niHi zdravniki niiti zdra\ila v večini •slučaijev ne morejo zavrniti bolezni. Borezni so tudi danes, kakor pred tisoč leti, veliko vprašanje za adravniJca in zdravniško vedo. Nekoč ni. bilo.ni.ti de- setiine zdravniikov in lekarn, a so ljud- je vendar dalj ča&a živeli nego danes. Najpredoivala je sajnio kijrirrg-üja. bakteriit>logi/ia. in iizdelovanje serumov proti raznJni kužninn boleznini. Tako- zvane »in-terne« bolezni pa so ostaie slejikoprej uganka za zdravndke. — Zldraaniki predpi«uijejo zdravila, ker hot-ejo bol.niki imeti na/pitsan recept. V večini slučajev ta zdravila sploh ne ko- riisitijo. Sreca je zgolj v tern, da dajo zdravniiki poleg recepta tudi navodila za naraivno zdravljenje. Predpiisujejo mi-zle obkfadke, to]jle obkladke, način iin vrsto hrane in pijačo. In če zalezejo edino ta navodila in nič drugega, si bolnik že doimišljuje, da so mu ponia- gala zdravila. V slučaju težke bolezni pravd otl- kriitosnčen zdra.viiik bolnitku, ki je okre- val: »Vas je resila samo odporna siJa.« fuidezna nai'ava.! Kolikokrat rešuje ljiudi brez zdraviil in zdravnikov. Vse- kakor bi bilo za človestvo jako dobro, da bi poleg tega, da razumno in zmer- no ziivi, zaupalo zdravniku — naravh Za dosego viisoke sta rost i in lahke simrti priporoča znana zdravnica dr. Fiische.rjieva v knijiiigi »Die Frau als Hausärztin« sledeče: 1. da se korikor miogoče izogibamo «dravljenja z zdraviii, ki je čestokrat povzročilo neozdravlj*vost in težko smrt. Vsa zdravila so v večji ali v manjši meri strup, torej tvarina, ki kvarno upliiva na na-š organizem. To vt^lja za morfij, žiivo srebro, belladono ittd. V razmerju, ki odgovarja količini, ki se uživa primešana drugim snovem, jiiih prenasamo nekaj časa. Zavarujuno se torej proti tvariinam, ki cestokrat pospešuijejo smrt. 2. Sorodnio zasstrupljenju s strupi je zastrupfjenje z alkoholom. Dokaza.- no je, da abstinent živi dalie č.asa. Al- kohol je strup za telo in mu polagoma uničuje in jemlje najbpljše sposobnosti. Kdor pije samo vodo, je obva.rovan od mnogih bolezni, ker se Jim organLzem lažje lipira. 3. Zadostno užiivanje hranilnih soli in obiilno uzisvanje sadja. Oboje nam pri'bavl'ja zdrave telesne sokove, močne kasti, omogoča dobro prebavo, kar so bistveni činitelji za vzdrževanje našega zdra/vja. Treba se je samo spomn-iti prastariih pušča,vnikov, ki so ziA'oli. mirno ziiv-ljenje in so se hran.ilL s koreninami in jagodami, ter doživeli vüäoko starost, kar je posledica njilio- vega preproistega nacina življenja in njihovie hrane. 4. Gibanje telesa in vsrkavanje či- stega zraka. Brezdelnost, zdenje v izbi in sedenje povzrocaio bolezni. Vsakdo naj1 stori kar zmore, samo da si ustvar: ugodnejše življenske okolščine. Naj be- ži na bribe, v gozdove in naj črpa no- v-iJi moči na prsiili matere prirode. 5. Z zračnitmi in vodnimi kopelji, ki j,ih t'lovek najlažje nudi telesu. Nič ne more bolj ugodno vplivati na zdrav- je kože in nje di-hanje. 0 vodi se pri- poveduje, da ohrani ljudi mlade in. lepe ter da jiim vra.ca porabljene ener- giije. 6. Občevanje z mladmo, ki nas ohrani vesele iin žkahne. Zdi se, kakor bi mladina dajafa nekaj od svojega bo- gastva, kakor bi z žarki svoje gorkote ogrevala premrzlo starost. 7. Končno duševno delo in nese- bično delovanje za druge. Ako je člo- vek udan temu cilju, se razvijajo nje-' gove na.jboljše strani, dočkn egoizem in nevoscljitvost biirata. Posledica tega je, da je človek kljaib 60-tim, oziroma 70-tim le.tom duš-evno še vedno živahen. Kdor bo upošteval navedenih so- dem tock, ostane zdrav ali pa si vsaj zagotovi lahko smrt brez bolečin in t'rpljenija. — Tudi lepa tolažba! Stran 2,_____ »NOVA DOB A« Stev. 122. in za katerega jie njiim prodajna vred- nost zviišana. In sicer je matiskan na znamikah znesek kakor stedi«: 0.25 Dim — 25 pa,r, (J.50 Din — 50 pax, 1 Dili — 50 par, 2 Din — 50 par, 3 Din — 50 pair, 4 Dim — 50 par, 5 Din — 50 par, 8 Dim — 50 pair, 10 Dim — 1 Dim, 15 dimarjiev — 1 Dim, 20 Dim — 1 Dim, 30 Dim — 1 Dim, a na dopisniicah po 5() par im 1.50 Dim — 50 parC'— 0eria owtalih vrednjotni'c (naikazniice, sprem- niice ijtd.) ostame nespremenjiena. Pri tern se postmr tarifi ne spremene, pač pa se prodajma vrednost znamik zviša za gonnji znesek. Tako n. pr. ostane priistojiba za naaadno pi»mo 1 Dim, za pritporacemo 4 Dim, dasi je prodajma vredi) ast znamk za pretiskani znesek zviišana. Isto vclja tudi za vse druge pošiiljatvie, katere se framkirajo z znam- ka'iiiK Da bi občiiiiistvo ne ilnelo škode, se priporoča vporaba znaink največje vrednostii. In da si vsakdo pravocasno priiskrbi pretiiskame znamike in dopis- nice, se bodo začele prodajati ze v so- boto dne 30. t. m. — Znamike im do- pifcnifce brez pretilska ne bodo iinele ves masec noveuruber framkovne vrednosti, pač pa se bodo mogje od 1. novembra, naprej zaimem'jiati za move, tako da se dopkica pretiiska/ni znesek. Lahko se pa tudi obdrže do 1. decembra ko bodo zopet v veljavi. c FRANGOSKI KR0ŽEK ponov- no naznanja, da otvori s pricetkotn maseca novemibra tri tecaje francoske- ga jezika im sicer začetnega (poucuje g. prof. /Selenik), nadaljevalnega (po- ucuje g. prof. Napotnik) in konverza- cijiskega (poučuje gospa Popova) ter va(>i vse, Y'i se zaninnajo, da se jill ude- feie. Spr.i&o dej&va, da postaja znanje francoskega jeziko. pri nas vse bolj po- trebno, in c}a so pogoji za udeležence zelo u-godni, pričakuje odbor krožka največjo udelezbo. Prijave se more jo izvršiiti pismeno na tajmištvo franco- sfcega krožka all pa visa^ četrtek od 6. do 7. ure zvečer ocsebno v krožkovi eL- tailtni'cii' "jJenima - mesečmo 30 Din za vsak tecaj. Nadalje vaJ>i krožek imte- resente, da pristopijo kot člani k dru- štvu, kjier so jim na razpolago fran- coski dnevniki, leposlovne in znanstve- ne revije im z-elo bogata knjižnica ter se nabavfjajo move knjdige in revije po jjelji cjanov. c STRELSKA DRUŽINA V CE- Ljy. V petek dne 29. oktobra se bo vrsi'l ob 8. uiri zvečer v maJi dvorani Geljskega doma ustamovni občni zbor S;treliske c^ruižime v Gelju. Strelska dru- žina ima harnen in cidj, da se njeni člami popolnoraa izvežbaj.o v orožju in streljiamjiu tako, da 1'aJiko vsak tremmtek naistapi'jio proti vsem iiotranjim in zu- namji'ni siovražnikam. Ker se spreje- majo člainl že z dovršenim 18. letom. je to za mladoniče, ki še niso odslužili kadroviskega roka, izredne vaimosti. Kako Lugodno bo slališce oni'h, ki pri- dejio k vojakom s popolnim znanjiein .rabe strelnega orožjal Zato upamo, d.-i naj4e naš poziv k pristopu kar naj- A'ecjii oclziiv.1— Pripravlj-alni od.l>or. c UDRUŽENJE REZ. 0FICIR- Jj:,V IN B0RGEV. Predsedstvo Udru- ženja rezervmih oificiirjev in borcev v Gelju poziva vse rezervne oficirje, ki so člami udruženja, da se udeleže ustanov- mega občnega zbora Strelske družiine v Gelju. c SMRTNA KOSA. V četrtek je vifmrla y Gelju v sita.rasti 71 let ga. Ne- ža Kuiisek, maiti zmanega celjiskega fo- tograia. Blag j;i spomim, rodbimi pa so- žaljie! c OBČNI ZBOR GLASBENE MA- TICE. Glasbena matica v Gelju vabi sivojo clane ki prijatelje društva na lodin pi>čni zbor, kb se bo viršiil v pe- tek 12. novembra zvečer ob osmih v poslopju GUusben-e matitee, soba 2. c GE^JSKE BRIVNIGE bodo v pon.de!jek ves dan zaprte. c PLESNE VAJE druištva privat- nih naineščeiicev se vrsijo vsak četrtek v ve}iiki dvorani Narodnega doma. — Njih obifcik toplo priiporocamo. 1893 c D1JAÖKI KUHINJ[| V GEtJU je dairovail neunnenovaini dohrotiiik 20(K) ditnarjev. V imienm ut'ece se mla- dine najwrcneja zahvahi! c REDN I MESEČNI ŽIVINSKI S^'JM V GELJU bo namesto 1. novcm- ^jra, ker je ta dan praznik, v torek dne 2. novembra. Na zadnii žiiviinski sejem so bill priignati mnogo zivnie in prišlo jie tudi mnogo kupcev. c V GOST1LNI »I3RI MOSTUc se dobiijo v sobotio Viecer iin v nedeljo okus- ]ie koliilne im noviodoSli haloški most. Splošno priljfunijen Uavni naüomesielc ofcusen I cejiex». Dohlva se v vsef) dobro asortiraniß kolonijalnif} 1rQovina&. c LOVSKA DRUŽBA »TABOR« v Gelju priiredi v soboto, dne 30. t. m. zvecer prii »Bailka:n:iL« «vojio trga.tev.. VabLjeni so prljatelyl1 priijetne zabave.. Opomin grobov. Kaitoliiska cerkev je določila praz- nilk useh svetndikov m spomim verni'h dius za č.ais ko pri nas narava umLra i'n se priipraivlja. za ziimsko spanje, da bi se nova im pomlajiena zopet dvilgn.ila. Prvi novemberski dnevi so kakor nalasc da vzbude v slehernem bitju turobrio rar/položenje; so taki da rode žalostne rniisili, ki nehote siifiijo v smrt in l'a'zmiiLsljiamje, kaj more biti tarn ne- kje za mjio. Leto za letom se spomimjamio mrt- viih mi, ki simio niekako živi. Vsako leto hiodii'mo na groibove, ki, jili tajimstveno zaivi'ja Madna ska megla, a vwelej se vracainio z groblja mirtvi, nevzdramni. Obiicajina liladna rosa, ki prši take dni iizpod iu>ba., ruas ne sveži. Mi*el ma mrt- ve pa.nais ne ogrejie. Snio tako na pol. Mfat-nil. Hladni. Brezbrižmi. Mrtvi. Da bi; se letos, ko pojdemo zopet med grobove, vsaj nekol'iko poglobili v njii.li temmo taijinosth Viideli hi, da je i v nais «amih mirak mi mraz. In moi*da bi le zacmtili, da na.m je treba toplega solnca im belega dine. Pa bi skusali raf.zmaliniiti se im dvigniti. Nekoliiko. Za spcKznanje. Dviigmili' vsaj mafo. Toliiko, da ne bi bi-odili po najhujsi.h nižiinali v blatu topiih milsli in močviirjiu zlobnih, ne- praviih dejamrj. V. G. " :i Samostojna rlemokratska stranka v Celju priredi y sohotoD 311. oktobra t. I. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma strankin zbor O političnern položaju poročata bivši minister dr. ALBERT KRAMER in narodni posl. dr. LJUDEVIT PIVKO. Člani in somišljeniki, udeležite se zbora! Širom dotnovine. s CRNOGORSKI ODMETNIK DR. MARK0V1Č V RUJSIJI. Znani črno- gorski odinetiiiik dr. Vukasiin Markovic, ki jie bill prod letom ušel rz cetimjskili ¦ zaiporov im pobegnil preko Duinaja v Riusiijio, je te dnii piüspel v Moi se opraviil'o ra,vn.o t'oliiko kakor sedaj, ko se dela1 popoMne. Nokateri mlmistri so obečali, da bodo sprav'iiLi zadevo pred mimistrski svet. š POČAŠČENJE SMRTNIH OSTANKOV VO JV0DE PUTN-IK A. Framcija im Italija ste obvest/ili našo vlado, da iizdate naredbo svojiim obla- st'em, naj ob priliki prenosa smrtmiih ostamkov vojvode Putnika im ostaliih našiii odliičnjakov, izkažejo počaščejije na vseh oniJi postajah, kjer se bo za- državaž posebni vlak s smrtn.mi ostanki. ¦s FILM »VESE^A VD0VA« PRE- POVEJDAN. IVtiniiistrstvo za nottramje zadeve je prcpoveda.lo predvajamje sil- ma »Vesela vdova« po znani: Leharjevi opereti zaradi za>sramovanja na.se dr- ža.ve. Fiii'm je zaibranjen tudi v cehoslo^- vaski republiki. š LJUDSKO ŠTETJE ODüODE- NO. Letas bi se moralo vršiti v naši državi ljaidsko stet je, ki pa je bilo od- godemo do leta 1930. Vzrok odgoditve je red'ii'kci.ja proracuna drzavne sta,- tkstike, ki radi teliniičniib ovir ni mogl'a urediiti im objaviti šev nirti rezultatov sjudskega štetja iz leta 1921. š NOVA LEKARNA V RAÜECAH. Majg. pbairm. Josiip Vladovic, ])rovizor lekarne v Krskem, je vložil prošnjo za podelitov koncesilie in otvoritev nove javne lekairne v Radečah pri Zidamem mostu. š REVMATIZEM. (Zahvalna iü- jiava.) Gaspodu dr. Rahle'jevui, Beo- grad, Kosovska 43. Blagovolite ml po- slati s poštiiiun povzetjem 3 steklenke »Radio Bal'saimiika«. Prve tri steklen'- ce sem porabiil. Učinkovale so zelo do- bro. Ker trpitm ma revmati:zmu že dalj kot 10 let, hocein uporabiit'i se tri ste- klemice in upami, da born popolnoma ozdraivel. S spostovanjern Vučko Gra- hioviac, trgovec, Banjaliuka. — Spošto- vani go.spod! Vzel sem do sedaj 3 ste- klenice »Radio Balsamika« im resi/f sem še rev.maitizma. Sedaj prasing da mi pošljete še eno za nekoga drugega in sitoer na naslov: Brača Milovatnovič, trgovcii, Palanka Smederevka. S spo- stovanjem Lazar IIič, Baniičifiia, 2(5. av- gusta 1925. — Lek »Radio Balsamika« iizdeluije, prodaja in razposiilja po po- vzetju laboratariij Radio Balsamika dr. I. im M. Rahtejev, Beograd, Kosovska ulica 43, prilliičje 6. 1195 s ODDAJA ŽIVIN.SKE SOLI. Po stalnih imtervemciijah kmetijiskih kor- porarij im žiivinorejskili strokovnjakov so je končno g. mimustru za kmetr.jstvo pasrecilo iizposlovati od monopolske up rave odda:j,o ži.vimvske soli po znižatii cen'i. Gona se je znižala od 195 Din na 150 Dim za 100|kg loco solarna. Kmo- ti'jska družba za SloveniijiO sedaj orga- nizira skupno vagonsko narocito toga, za ži.vimorejo tako važnega krmi'fnega dorlalka. Intere.senti se opozarjajo na razgla>s v zadinjii številki »Kmetovalca^. š STOMILIJONSKO POSOJILO Z.A GRADBO STANOVANJ? Pred- sta.vnik veliike zagrebške banke je iL- rot'iil min ist ru za trgovino im industri- jo dr. Krajaču ponudbo večje imozem- ske bančne skupime za pasoijil'o naši državi v znesku 100 miliijonov dmar-- jev. Posojilo naj bi bi'lo namenjeno za šocijalme svrhe. Iz poucenega vira se doznava, da je vlada naklonjena temu ugodneinu posojil'u in da ga bo pora- bila za gradnjo stanovatnj v večjih mestih. i ž NENAVADNA AVTOMOB1L- 8KA NESRECA. Dne 20. t. m. smo ot)jav^i porocilo, kako se je vozil nekL ^ofer s potii'i'ki Lz Kairlovca v Zagreb '¦ in od tarn naizaj v Karlovec. Zabeležili smo več nezgod, ki so se pripetile av- tomobilu, ki je nazadnge po eksplozi'ji celo zgoret. Sedaj na,s prosi g. eTanko Krefl, bamcni uradnik v Karlovcu, da ugotoviimo, da ni zgorel avtoinobil ,; znain^e »Peugeot«, kaiterega zastop- stvo ima on, ampak voz druge znamike, ki je slabse konstrulram. Radi poprav- I'jannio v tern smislu. Š SPÖMENIK- PADLIM V TR- B0VLJAH. V nedeldo, 31. t. m. bodo od'krilli v Trbovljah spamenik v svetov- ni vojni padlimi Trbovelljcamom. Za to sla.V'iiowt v teku velike pi'iiprave. Pro- niot'iio niiniHtrstvo je že dovolilo polo- . vicno vožnjo na vseji progali državne železniice v Jugosla^i'ji od 28. t. m. do 3. novembra. Sponiemik bo izdelam po -..nacrtu pi-o{. Vinrnika iz Ljmbljane. Podstavek je betomski, na njem sloni mi'amornata pložča. Na njej steber iz Kstega ina.torijata, \' katerein so vklesa- na imena 110 padlMi, in nato streha. Qb s trail eh je bronasto ogrodje s sve- t'il^ami. š INDIJSKI PRIDIGAR V NO- VEM SADU. V Novem Sadu se mudi iludi.jiski kiteranski potujoci; priid:\gar Nelsen GliTistamamda. Iz Indije je pre- potoval celo Evropo pes. Iz Jugoslaviljie se bo podal v Ameriko. V Backi bo predaval v raznih luteramskih občimam. s EPILEPT1K ZGOREL NA OG- NJIŠČU. V Opačičih v mostarski oko- liici je ob napaidu epilepsije sofjak'KV sta Pavletic: padel na ognjiišče. Vnela se mil je obleka in nesrečmež je zgiCA-eL. š RAZPRAVA PROTI ČRNO- GORJSKIM ODMETNIKOM KONCA- NA. Pred okrožnim sodišeem na Ge- timju jie bila te dni končana obravna-via proti veliki skupimi črnogorskiii od- nietnii'kov. 0bravna\ra je trajala tri rne- sece in je zbra.n ogromen materijal. Razsodba se razglasi prihodnjii mesec. š VSLED STRAHU UMRLA. Iz Mostarja porocajo, da je v pondeljek zjiutraj seljakinja Ilkika Vitanovic pri- nesla v mesto nileko na prodaj. Opa- zi'vsi, da posluje kontrola za mleko, se je žena tako prestrašila, da je stopi'la v bližhjo vežo, ter se od strahu zigru- diila. mrtva. Š GIGAN pRODAL HČERliO ZA 3000 Din. V Ilokuv Sl'avomijj se je ho- tela obesi.ti 19-letna ciganka Aramjtu Koloiinpai'i, ki je bila na glasu ^ot iiz- redna liepotiica. Njen oce jo je po ciigan- skom obiic:a;ju prodal za 3000 Din ciga- iiu Kokošari. To je mladenko, ki je bi- la poklonila svoje srce že drugemu, ta- ko užaJostilo, da si je botela končati žiivljenje. V zadnjem hipu so jo še ro- siii smi'ti. Kino» M'ESTNI KINO. \' soboto 30. m nedelljo 31. oktobra, toraj saino d'va dni, se predvaija krasen. fidm »Mate- riinisko srce«. Visoka pesemi niaterin.sfce Ijniibezni. — Dodaitek: »Chaplin kot bri- voc«. Izvrstna koiinediija v d\eh dej1. — Za praznijv Vseh svetmiikov posebno iiz- bran program: »Gl'ove^: z dnugega sve- ta«. — Kot dodaiteik: »Posreb Rudolf a Valentiina;«. g SUBSKRIPGIJA DELNIG OBRT EN BANKE. V nedeljo se je vr- šiila v Beoigradu konferenca zastopni- kov Obrtiiih zbornk in obrtnili ustanov iiz cele države. Goiviorilo se je o naičimiu, kako naj se izvede orgamiizaci/ja Obrt- ne banke. Prihodnje dni bo objia.vljien praglaw na ja,vnost s poziivom, da vpi- suje aikcije nove banke. Vpks se prične po vsej prifiki 1. decembra. Prvi pred- hodni sestamek delnicariev bo 20. fe- bruarja 1927. Baiiika bo otvorida cen- traio v Be.ogradii im ])odružnice v Za- grebu i'n v\Lj.ublja:ni, ekspozidure pa v Splitu, Sarajievu in Skopljiu im. verjet- no \ Noivem Sadu. g EKSEKUGIJE V SLOVENIJI. Finančna delega,ciljia uradiio objaivlja, da iizilde dne 20. oktobra 192(5 v st. 98 Uradnega lista izkaz o eksekacigah, ki so se radi zaiastaliih diirektnih davkov v Sloveibiji j.zvrsiile v III. četrLfetju te- ga leta. Iz tega idka,za je razvidmo, da se jie mobi'lairna eksekuciija začela v 21.668 priimeriili im nadaljevala do ru- bcža v 5057 primerim (ca. 23%), do prodaje j,e ]>a prislo v 52 prknerih, to je okroglo 1 % od celokupnega števila rubežev. Zaostanki, radi ka.teriih je prišlo do ruil>eža so znašali okroglo 9 i'n pol milij'ona dimairjev, omi, ki so se mogli ixti.rjia.ti šele s prodajo, pa okroglü 163.51X) Dim. V ilmobilami ekseku-ciiji se je vknjiJziila zastaivna l^ra- vica v 144 priimenih za okroglo 2 mi- liijiona 650.0(X) Dim, Dražbe nepremiJč- ni'n so se izvrsile v 79 primieri'h za okroglo 775.000 Dim zaaslafKi davkov. UNION GOKOLADA KAKAO BÖNBONI Razširjajte „Novo Dobo"! Štev. 122. >NOVA DOBA« Stran 3. Vse te dražbe so se pa uvedle na pred- log priivadni'h upniiikav in je eraT samo privstopil k dražbenemu postopanju; na pmllog erarja sajiieffa «e ni i>zvršila, n obena dražbai. Razgled po svetu. r NEAISJKI UNEVNIK V PA1VI- ZU. Pred nekaj dnievi je začel izhajati prvič po svotavni vojni nemski dntw- miik »Neue PairiLser Zeitung«. V prvi stevilki piše francoski minister trgo- viine BokanoVvski, da je fraincaska vla- da prepričana, da ni mogoča gospo- dai-ska obnova Evrope brez sporazuma med Framciijo iln Nemčijo. r ZDRAVILNI ŽARKI ZVEZD- Övilcairska proses or j-a dr. Kofhorster in I)e Saldfi sta letos poleti proučevala učifnek ttvetlobe zvezd iin sta pri tem odikrila neprecenfjiivo vlogo, katero še utegnejo igrati žarki zvezd v inedi'cini. Prišta sta do prepričanja, da nekatere skuipine zvezd iizžairevajo raidiioakUvive žarke, ki so mnogo močnejši od tako- zvajiiih X-žarkov. Njuno n,aziiranje je, da se bodo ti žairki lahko rzkoristili. kancentni-raJi s pomočjo pasehnih apa- rat ov ter uporabljali za zdravljenje. Dru'go l'eto bosta profesorja nadaljeva- la svoj-a opazova.iiija, ki so že sedaj vz- budila ra.zurnFjiivo pozornost. r SMRT MA VRATIH ZAROCEN- KINE SOBE. V Iglavi sta se sprla brezposelnl pekovski pomočnik Emil Koneeny in njegova ljnbica. Spor je biili tako oster, da. ie dekle fantu poka- zalo vra.ta. Očitalo mu je, da preveč pleše z drugitmi dekleti, nakar ječny je visel v njieini predsobi na žk:i za perilo, ki mu je zjidrgnila vrat. Ta srnrt je dekle- ta tako pretresM., da je tadi ona sku- šala ite.vrsi.ti samomor, kar pa so ji pre- prečiift Ij-udje, ki so za njeno nakano o jjraivem času doznali. r ZlATI ZAKLAD NAJDEN. Več sreči1, nego naši krnetje, ki so svo- je dn:i iskali zla.t zakl/ad v kresni noiči s Kalomanovijii ztijufncxm, je iimel rav~ naitel] st'gedhnskoga muzeja Fereirc Moi'o, ki je pri Nagysrekfesto odkril precej'sen zhvti zaklad. Zlato pot'^ka izza časa preseljievanja narodov in je biilo najibrže last kneza Gepiüov, ki ga je .skrill prod bližajočhni se Avari. i' DA IVEŽU IV DOBAVITELJ CLOVEŠKE KRVI. Neka bohiita v Parilzu jie predložida, da naj vlada po- del'i uradniiku Brtezu križ častn.e legi- j-e, ker je rešil s svojo krvjo 101 člo- veka. Zaniimiivo je, da ta zares polno- krvmi mož, ki je star sedaj 29 let, ni dal nikoli krvl za denar. Med ljiiidmi, ki se mn mora^o zahvaMli za žiivljenje, sta tudi prozkleriit neko južnoameriške repub]ike in princ neke evropske ditna- stije. Briez si je dal ob neki priliki v 24 urah trikrait vBeü kri iin silcer ved- no po če.trt Kitra. Ho sespa- va sa- rno, če kupite perje v __________ veletr- --- govini R. Stermecki, Celje, kater? prodaja najceneje: skubljeno kflDin 32'-, bolje 104-, fino 115-, zelo fino 175-, sivi puh 185'-, bell pol puh 21.S*-, finl pol puh 290--, fini beii puh 390'-, žima dopra 44'-, boljša 56'-, fina78--, posebno fina 100--, tridelne afrik madrace 39O1-. 1z žime 1000'-gradUa madrace in zglav- nici? ter fa^pe odeje. Oglcjte sl iz!o2be. Pr|roCTftii pqpustzapovrnltev vožtijc. llustr«ii)l itfto iujniij. T^pytl mjrot c»#», r SMRTNA KAZEN ZA MUSSO- LINIJEVIiT NASPROTNIKE. Z ozi- roni na kajzensko ra.zpra.vo proti Za- ni'bonnju im tovarišeni zahteva glasilo »Miitiizia Fascißta« v clanku izpod pe- resa fasintovskega podtajnika Melcbi- orija shiTtnö kažen za obtožence. Cia- nok veli, naj vedo tudi onstran meje. da se bo moral, kdor se dotakne Mus- soliinija, seznaniti s sviincem. r NOVE POLICIJSKE' ODRED- BE V ITALTJI. Kakor poroca »Tribu- na«, bo prihodivjie dni objavljen nov poliicijiski zakon. Ta zakon predvideva med drugim tudi prisiilno bivanje v gotowm kraju za politične delikte kot polieüjsko odredbo. r PONAREJANJE BANKOVGEV. Hanavska družba za iizdelovanje kre- mcnjakoviih svetiiljk je iznašla aparat, s katerim se trenutkonia spozna izvor bankoAcev, taiko da se bodo poslej po- narejki mnogo tež}e spravfjali v ob- tok. S svetlobnim trakom se namree obsije papir na projekcijsko desko, kje:r vsaka struiktura papirja drugace ža.ri. Tudi crndlo se sijajno razloci od drugega. Prvi poskusi so se iimenitno obmesM pri falzi'fika,tib, ki jiJi s pro- st iim ocesom ni biilo možno spoznati. Protiizjava. Na izjavo svojega moža v »Novi dobi« izjavljam, da svojemu tnožu doslej nisem napravila nikakih postianskih dolgov, za katere bi on moral biti plačnik. Za blago pa, ki se ga porabi v skupnem gospodinjstvu, pa on mora biti plačnik. Ni lepo, da me tako spravlja ob dobro ime v Časopisu. Roes Čepin, soproga uradnika OUZD v Celju. Tekom prihodnjega tedna prodajam sadna drevesca Prodam tudi drevesnico. J. UŠEN, Celje. Prwi iMm% frboveljs&j in 12 ml drugiti rndjnkou dobnoljo ii diistQiiIjQ no döffl c messn _________________in okoiicl Fran]0 3 o Š t, CELJE, Äleksnndrova ul. 4 Popolnoma nov dežni plasč (imprignirana svila) se za lastno ceno proda. Marn, Celje, Kralja Petra c. 29. Kuharica za Beog**ad ki zna samostojno kuhati, je snažna, delavna in zvesta ter je kot taka že služila in ima dobre reference, se sprejme za slovensko rodbmo v Beo- grad s 15 novernbrom t. I. Ponudbe je poslati ali se osebno predstaviti Rospodični H. SÄGER, posredovalki v 2 Celju, Aleksandrova ul.ca. 2 Vajenec se sprejme za prvovrstno civilno in vojaško krojaStvo. Josip Tomažič. 2 Celje, Na okooih st. 5. 2 L?iitan,Cel)e (r& Cka Cvr $EP Zfl dome! Za gGspodB! Za ptrohe! flEÜko i/.bira! üsslia cena! use oblike? Din 20•-, 25 -, 30•-, 35•-. 40•-, 45 -. 50 -, 55•-, 60-, 65•-, 70•-, 75•-, 80-, 85-, 90-. Modna trgovina A.DROFENIK Celje, Glavni trg 9 Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potreb5čine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. Ma nidi! — Cene Uorenčne! — PriznaRO prvovrstno blogo! — Postreztalocno! Trgovsko podjetje išče kontor istin jo zmožno samostojne^a knjigovodstva, nemSke in slovenske korespondence ter stenografije. Ponudbe z navedbo (Josedanjega službovanja in reference so poslati pod »Knjigovodkima« na podružnico uprave lista »Jutro«, Cel|e. I6če se stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Po- nudbe na Singer Bourne, Celie, 2 Glavni trg 10. 2 I š č e m v Celiu za manjSo trgovino primeren lokal, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista. BRIVMICA na Kralja Petra cesti štev. 27, Celje. Dobra in snažna postrežba. Lastnik : Mas. Bukovcan. Za dijake in otroke za striženje polovične cene. Sprejme tudi britve v bruSenje. Elegamtni damsHi fiIc*HlobuHi moške obliko in lepi bareti od Din 80 — naprej. Velika izbira barSunastih klo- bukov v vseh cenah pri 46 Wl-t-ry Smolniker, inodistinja, 17s Celje, palača Prve hrv. fttedionioe. PRVOVRSTNI KONCEUT se vrši vsako soboto in nedeljo zvečer od 1/29. ure naprej v hofelu „PRI POSTI" 3 Vstopnina prosta. 4 Za obilen obisk se priporoča Franc HebeusGhegg, hoteii, celie. Proda se Šentakova žaga in mlatilnica na Vranskem. Žaga z dvema vencijankama in cirku- larko, hisica s stanovanji za dva ža- garja, posiopje nekdanje mlatilnice, kozoleCi vse tik državne ceste, s krasnim skladiščem za les, prvovrstna, celo- letna vodna moč. Okoli žage 21/* orala zemlje, deloma tudi sposobne za nasad bmelja Pojasnila daie deželnosodni svetnik dr. Pernat v Laškem. Dober glas gre v mesta in dežele, Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš manufakturno blago v dobro in poceni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi Ako nisi bil tam še osebno, Glej, da zapomnis si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino-le pri Win lip, Celje, Prešernova ul. zraven nemške cerkve. 10-9 Dalmatinsha domain vino nudl v vsaki množlnl naicoueje tvrdka 50-37 I. IP* IVLattkovicS, Slomš^ov tr»g X Rodbina KlinŠek javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih ljubljena, dobra mati, gospa lieža Kunšek po dolgotrajni bolezni danes dne 28. oktobra 1926 ob pol 6. uri zjutraj, previdena s svetotajstvi za urnirajoče, v 70. letu starosti Bogu vdano preminula. Pogreb blage pokoinice se bo vršil v soboto, dne 30. oktobra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo služila v soboto 30. oktobra ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Daniela. Blago pokojnico priporočamo v blag spurnin in molltev! Celje, dne 28. oktobra 1926 Strap 4, »NOVA DOBA« Štpv. 122 CELJSKA POSO1IL.1VICA B: Stanfe hranilnfh olog nad] Din 50,000.000-—. V lastnl pal^Ci Narodni dom. Sprejenrna hranllne vlofje na tirenOne %cn|lS&oe ls*#eico€l račun ter fiti izplaču>e toöno in r»i»dl la iste nc^boQSe obrestovon^e In največjo varnost. S^vrsuje vse denarne, krcdltne in posojllne posle. Kupuje tn prodofsi» devize In valute. Stan/0 glaonice in rezer. Din 4,000.000—. Podružnica v ŠOŠTANJU na GLAVNEM TRGU. Dražba. Dne 2. novembra 1926 se vrši pri okrajnem sodišču v Qornjem gradu ob pol 11. uri dražba hiše št. 106 v Mozirju z gostilniškimi prostori, klavnico, drvarnico in vrtom. Cenilna vrednost 110.316 Din, najmanjši ponudek 55.158 Din. Vadij znaša 11.032 Din. — Natančnejša pojasnila daie odvetnik dr. Milan Orožen v Celju. •VOX T«o™ GRAWIOF0H0V Samoprodaja gramofonskih plošč „VOX'^najnovejSi posnetek, komad Din 40*— pri JF% J9KL<>mligr9 ceije trgovina z iyracaml in galanterijo. Pozop gostllničar»ji! [Dalmatinska z otoka «Vis» 111 WM fl domača iz znanih prvo- bela in Črna, čez 11°/0, vedno II 3 Ito II vrstnih vinogradov vedno na razpolago gg j| L& jf^ v zal°g'- 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 16 FILIP PUKL, Celje, Gosposka ulica stu 7. Elektrotehnično podjetje Karo! Florjončič v Ceij», GanharjBua cesia št. Z (poleg davčnega uradaj. Inštalacija električnih naprav za luč in po- gon, telcfonov, zvoncev, radio aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki, mo- torji, števci, žarnice iid. In ves elektro- matorijal. ToCna postrežba! Cene nlzke! Proračunl brezplačno! Novo fjošlo bla^oponainižjih cenah. Za moške in ženske plašue in obleke, bar- hent, perilo, žempere, svitre, volno v vseh barvah, nogavice, rokavice, perje zapodzglav- nikesitazamlinarje in dežneplašče varti nudi manufakturna in modna trgovina 50 Fr. Karb^utz, Celje, 40 »Pri Čebeli«, Kraija Petra c. 3. ^^= PriponoLa se == izdelovalnica in trgovina moskega in ženskega ^^^= p e r i I a ^^^= kakor tudi Čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. Najnovejši vzoici na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 24 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega peiila »Leda«, Ljubljana. M. Sribar, Celje, Gosposka ul. 27. Josip KOS, Celje, j Ljubljanska ce^ta 10 Izdelovalnica isoftourstniti mošlr h. 5o žensHiii in otrošHth čeulieu. 39 Izdehije vsakovrstne gomje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila I po znižani cenl. Postrežba soUdna. 1 ; Podružnica Žalec št. 29. ! Pozor! Pozcsif«! J^aVno doslc najntodera.jse oblige datnstiiSt filc-klobukov 1 ifsßh barVib 5U43 oeS 80 Din nap^ej. Sprejmejo se popravila po najnižji ceni. Se priporoča Franc [crflp, Celje, Gosposna ul. 8 Za obilen obisk se priporoča 50—28 mesarija, delikatesna trgovina ter za jutrko- valnica JOSIP GORENJAK, Celje, Kralja Petra c. Pohištvo elegantno v formi, najfine^e v kvaiiteti, zmeviTBo v ceni 10 priporoča 2s Martin Slojan mizarski mojster, Teharje pri Celju Maznanilo otvoritve. Naznaniam cenj. občinstvu v Celju in okohci, da sem otvoril v GABERJU nasproti vojašnice trgovino s cveticami, semeni in zelenjavo. Na zalogi imam vedno prvovrstno bia^o po zmerni ceni. Priporočam se za obilen obisk MitlöEl K0!fOŠinBlE, vrtnar. Vljudno javliam prebivalstvu Celja in okolice, da sem otvoril v GABERJU nasproti vojašnice čevljarsko delavnico. Potrudil se bom cenj. odjemalcem postreči z najboljSim blagom ter po zmerni ceni. Priporočam se za obilna naročila HudOlf TKalČiČ, čevljarski mojster. Nova trgovina. Cenj. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo otvorili v Celju, Kralja Petra c. 13 (n^sproii trgoviai Peter BVIajdic) po^Pužnico Ljubljanshi magacin kjer bomo prodajali vsakovrstno manufakturno blago. Trgovino smo otvorili z veliko konkurenčno prodajo ter vabimo cenj. občinstvo, da si ogleda našo veliko zalogo. K nakupu se ob priliki ogleda nikogar ne sili. Za vesen in ziit&o L3 QOSp7*. d© ¦ . Pristno češko in ang'esKo sukno za površnike, raglane in obleke, srajce, kravate, ovratnike, razno volneno in trikotno perilo, rokavice, noga- vice, poluverji itd. Pliše, otomane, velourje za plašče, vclika izbira najmoder- nejšega" volnenega blaga za obleke in kostume, volnene nogavice, rokavice itd. za d^EDi©! I Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. Popolnoma «ar*no naložite denarne p^ifirankc pri zadrugi VarČuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! Marljivost, treznost, varčnost so prt'dpogoj nravnosti 1 LASTNI DOBf stavbena in kreditna zactruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju • Obrestuje hranllne ««q/ vloge po ** |0" Večje stalne vloge po dogovoru najupodneje. Jamstvo za vloge nad 1,500000 Din. lz malcga ra V: vtliko! K1 Sot'nUÄf/L20..»^ Visarna v Celju, Prešernova ul. 6. Tlska In izdaja Z«ezna tlskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan Četina | za^redakcljo Vlnko V. Gabaro. — Oba v Celju.