MK4 OPREMA SLOVENJ GRADEC V kastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602/44-185, 41-144 068/21-674 nomizjc možne cene oblazinjenega pohi/tva in ugooni kreditni prodajni pogoji • • w • o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obretno mero 5 I c« O O. GUKO d.o.o. Ccčovje 5 62390 Ravne na Korškem Tel.: 0602 / 20 165, Fax: 0602 / 21 076 * POSLOVNA DARILA * POSLOVNA DARILA * PO^ O 1 * KALKULATORJI * ELEKTRONSKI DNEVNIKI * | * SPOMINSKE KARTICE * * ŽENSKI POSLOVNI KOVČKI * * * * MOŠKI POSLOVNI KOVČKI * * * * * ROKOVNIKI * PLANERJI * * * DARILNI PISALNI SETI * * KEMIČNI SVINČNIKI * * NALIVNA PERESA * ROLERJI LOGOS * 1 » T3 0 (/> 1 > luva VNAOisod * \niuva VNAOTSOd * vnidva crbiòtc**, vestno- vcscti! JELOVICA M« Uka, KhH(«o i«, tel.;064/631-241, fai40i4/632-26l\ KvGN^U'R¥N'6N'EnG'ENE okna senčila vrata montažne stene gotovinski popust stanovanjske hiše gotovinski popust eisizMm «swz m ks* mi» s®.®®© is? prodajna mesta RAVNE NA KOROŠKEM, HOTEL MERK, Čečovje 5, tel.: 0602/20-175 Odprto: od S'MS30, Lin 3. sobota 8-12h _____________Karikatura, glosa_ namesto osmrtnice Le kaj se čudiš? Tega, da si vsak vzame svoj zrezek, tudi najboljša krava ne prenese! mnsiòna trojka Slovenci smo tudi lahkoverni in upamo, da bo tretje leto samostojnosti lepše. V tem času bomo namreč oblikovali občine po lastnih željah in volili najboljše za lokalne župane. Vendar predlagam, da vsak župan izmed lokalnih svetnikov izbere dva podžupana, da bo uspešnejši. Trojke so namreč dokazano najuspešnejše. Dokazov je iz zgodovine veliko. Če samo spomnimo na troedinega katoliškega boga, lahko verjamemo, saj se je dolgo obdržal.Tudi moderni komunistični trojki (Marx - Engels - Lenin) je spodletelo šele, ko se je četrti bog Stalin pridružil in vse skazil. Na Koroškem je zaradi štirih izvršnikov premalo enotnosti, trije bi lažje sodelovali. Dokaz je očitno v prestolnici, kjer se Marjan V. V_________________________________________________ Brezmadežni enači z bankirjem Francijem in ministrom Janezom in proglaša za najsposobnejšo trojko v Sloveniji. Celo tako samozavesten je, da si upa 33 izvoljencev ljudstva ovaditi tožilstvu. Blagor njemu, ki verjame vase! Čestitam uredništvu, ki je z nagradnim vprašanjem začelo predvolilno kampanjo. Vse, ki bodo po mnenju občanov primerni za kandidate pred javnim tožilcem, je treba napisati na strankarske kandidatne liste. Tiste z največ glasovi bomo neposredno volili za župane. Sreča je namenjena pogumnim! Kdor si upa, ne obupa! TIK _____________________________________________) Z'*™?*. ■ ii- ' - T-’t» “• .Ml.. mn: i KhSkTìi i v v ., ko postanjo visoke peči predmet s. « ' ,, itikóv - iz treh problemov bodo jmr ' ' f a v državi In logično je, da gredo isto ; ;; NIKO IZ YIEBIflE: □ Andrej KOKALJ nova metla SŽ stran 4 □ Mag. Herman Rigelnik volilcem stran 5 □ Zakaj Mesnina krvavi? stran 6 □ California brez obrtnega dovoljenja stran 8 □ Prepihane čveke stran 14-15 □ Rock v duhu časa stran 19 □ Osli na ledu stran 24 O Križanka in zanimivosti stran 26 Na naslovnici: Mesninina klavnica - Kako dolgo še? — PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ___________________ V ospredju _________________ NOVI PRVI MOŽ SŽ - ANDREJ KOKALJ: fle pozobimo-lo/lnik je državo 'Težko je oceniti, kolikšne so možnosti za uspešno sanacijo slovenskih železarn. Na voljo so mi dali štirinajst dni, in v teh dveh tednih moram odgovoriti na vprašanje, ali sam v tako sanacijo verjamem ali ne. V meni so različni dvomi. V štirinajstih dneh moram postaviti program, ki bo glede na parametre realen in tako na nek način odgovoriti, ali se ta voz da vleči ali ne. Res pa je, da si upam reči, da ne sprejemam neuresničljivih nalog. Če bom uspel najti ljudi, ki jim bom zaupal in bodo verjeli v to, kar naj bi počeli, brez fige v žepu, potem bom to tudi sam počel. Če bom ugotovil, da v železarnah ni ljudi za tako ekipo, bo moral na čelo Slovenskih železarn nekdo, ki bo do kraja poslušno krizno reševal, kar se rešiti da. Sicer bo tudi vlada morala ugotoviti, da je potrebno čez nas enkrat za vselej narediti križ ter stvari prignati k hitremu koncu. Takrat bo s te ladje pač poskakal, kdor bo utegnil, zdaj to še ni možno.' Tako nekako je Andrej Kokalj, ki so ga v nekaterih medijih označevali za starega železarskega mačka, ker je pač v železarni od prve zaposlitve, ocenil položaj v trenutku, ko je sprejel mandatarstvo (tako je imenovanje za v.d. imenoval sam). Medtem je že sestavil ekipo, ki bo odslej vodila Slovenske železarne. In kako podrobneje ocenjuje situacijo in vroč kostanj, ki ga bo reševal iz žerjavice? Krmilo Slovenskih železarn sprejemate v trenutku, ko je prejšnji prvi mož odstopil zaradi vseh mogočih, tudi političnih pritiskov, vlada pa se je očitno odločila za sanacijo železarn dati bistveno manj kot je predlagalo prejšnje vodstvo. Kakšno bo krmarjenje ob teh ga vlada namenja, bo v gospodarstvu kup pripomb. In to gospodarstva, ki živi brez vladnih injekcij. Te pripombe imajo svoje utemeljitve, čeprav je seveda res, da jeklarstvo preživlja recesijo v vsej Evropi in da ni jeklarske industrije, ki ne bi bila na tak ali drugačen način subvencionirana. pogojih? Sem tudi del starega vodstva, navsezadnje sem bil Ocvirkov namestnik. Res sredstva niso tolikšna, kot smo jih predvideli, res pa je tudi, da moramo v Slovenskih železarnah spoznati, da vlada ni edini in končni naslovnik za vse naše potrebe. Da moramo sami narediti še mnoge stvari, da bi se številke, ki jih naslavljamo na vlado, iz leta v leto zmanjševale. Tudi ob tem denarju, ki nam Andrej Kokalj Tudi projekcija za naprej ne predvideva pozitivnih rezultatov jutri in naša naloga je, da krmarimo to ladjo v smer, kjer bo državi treba za njeno plutje dajati vedno manj denarja. Precej prahu dviguje odločitev za novo reorganizacijo, tokrat v delniško družbo, sestavljeno iz dveh finančno, naložbeno in razvojno odvisnih jeklarskih družb. Od drobljenja na prafaktorje oziroma podjetja torej nov obrat, združevanje po programih. Zakaj to? Gre za ploščati program in za okrogli program. Gre torej za programske usmeritve. Ploščati program bo imel sedež na Jesenicah, okrogli na Ravnah. Res pa je, da smo metalurgi obremenjeni z lokacijami, programi in če vlada kje cehovstvo, potem vlada v nas. Posebej združevanje Raven in Štor ne bo enostavno in bo za nas pristop zelo zahteven. Vendar se moramo zavedati nečesa, kar tako radi pozabimo: Ml IMAMO LASTNIKA! Lastnik je država in kljub vsemu moramo tega lastnika poslušati, pa čeprav v tej državi države nihče ne posluša rad. Radi pa nanjo naslavljamo želje, potrebe. Kadar pa lastnik naslovi na nas kakšno potrebo, mu je kot po pravilu ne želimo uresničiti, ali pa vsaj držimo zraven figo. Menim, da smo prišli tako daleč ali tako globoko, da bomo nekatere stvari zdaj pač morali narediti tako, kot želi država. V ospredju Predsednik Državnega zbora RS svojim TRDO DEIO TUDI Y l. 1994 Vlada je za naložbe v tem letu namenila za Jesenice 6,5 milijona mark, za Štore 2,5 mio in za Ravne 4,5 milijona mark. To je dosti manj, kot ste zahtevali v Slovenskih železarnah jamstev za naložbene kredite. Kaj zdaj? Teh sredstev je res veliko premalo. Pa vendar: od leta 1990 za naložbe v železarnah ni bilo niti tolarja in že zato ta denar pomeni za Slovenske železarne zagotovilo, da jutrišnji dan zanje vendarle bo. Za nas je lahko zato ta mali denar tudi velik, ker lahko pomeni tudi to, da železarn ne bomo jutri zapirali. Pomeni tudi to, da trdno verjamemo v Slovenske železarne. Ni res, da je dovolj, pa vendar je to začetek nekega novega obdobja, ki si ga samo želimo. Pravijo, da nova metla pometa drugače. V vladi se je slišalo, da naj bi prišlo do zamenjav v vodstvih Štor in Raven. Bo res? Ne bi bil jaz, če ne bi tudi sam izjavil nekaj podobnega. Če želimo ta voz peljati bolje, moramo vedeti, kdo je šef in ta naj pove, kaj bo na tem vozu spreminjal in kaj ne oziroma mora vlada reči, da s tem kapitanom ni zadovoljna. Če bom jaz šef, potem moram imeti tudi pooblastilo, da bom rekel, kakšna metla bo na Ravnah in kakšna v Štorah. Vlada lahko tudi reče, da ne želi tako močne metle in želi medlo metlo in z njo bo pometala. To je seveda povezano z vprašanjem, ali je sanacija lahko uspešna ob tolikšnem vmešavanju politike, kot je bilo to v zadnjem času. O Slovenskih železarnah se vedno začne na veliko govoriti ob "pravem trenutku". Smo dobro gradivo za te trenutke. Sanacija zagotovo ne more biti uspešna, če se bo okoli nje sukalo toliko političnega materiala ob pravih in nepravih “trenutkih". Imeti moramo predvsem čas in mir, da svoje stvari urejamo mimo in dostojanstveno. Vsak svoje v tej deželi. Železarne pa so seveda tako velike, da brez politike ne moremo početi ničesar. Treba je torej najti kompromis med tem, kar je zdaj minimalno potrebno v politiki in tistim mirom, ki je potreben, če hočemo s temi slovenskimi železarnami sploh še kaj, početi tudi jutri. Torej za sanacijo, ki si jo mi, metalurgi, tako želimo. Edi Prošt Ob koncu leta je običaj, da pregledano opravljeno delo in ocenimo, kaj je potrebno še narediti in čemu je treba nameniti posebno pozornost. Tudi sam menim, da moram svojim volilcem pojasniti kaj več o svojem delu med njimi v koroškem okolju in o uresničevanju njihovih pobud in predlogov, kakor tudi o delu v Državnem zboru. Že kmalu po moji izvolitvi v Državni zbor je bila v skladu z zakonom o poslancih odprta poslanska pisarna na Ravnah na Koroškem, malo kasneje pa še poslanski pisarni v Velenju in Slovenj Gradcu. To je bila prva poslanska pisarna sploh, saj je bila odprta že v začetku februarja 1993. V poslanski pisarni se srečujem z volilci. Tudi na podlagi njihovih informacij, ki mi jih neposredno povedo, izvem za njihove želje, potrebe in usmeritve, ki naj bi jih kot poslanec zastopal. Moram reči, da je bil na vseh poslanskih pisarnah precej velik obisk. Vsebinsko smo delo poslanskih pisarn koncipirali na dva načina: neposredno srečevanje z volilci in na ta način neposredna seznanitev z njihovimi problemi, težavami in vprašanji, in tematski razgovori o določenih problemih ali vprašanjih na osnovi predlogov in pobud volilcev, podjetij in drugih ustanov. V tem okviru je bilo s strani predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ravne na Koroškem g.Tasiča izpostavljeno financiranje potreb občine in njenega nadaljnega razvoja, zaradi česar je bil s predstavniki občine tudi opravljen poseben razgovor. Prav tako so bile na podlagi razgovorov v poslanski pisarni podprte aktivnosti v zvezi z dograditvijo Osnovne šole na Ravnah in adaptacijo Osnovne šole Kotlje. Izgradnja ceste Črna - Šentvid je bila, sicer z velikim prizadevanjem, vključena v proračun. Še nadalje si bom prizadeval, da bo ta investicija tudi čimprej zaključena, saj je zanjo interes tudi v občini Velenje. V pomoč gospodarstvu občine in večjim podjetjem je bilo organiziranih več razgovorov na ministrstvih. Seveda pa je glavni problem še vedno težak položaj v Železarni Ravne in v Rudniku Mežica, kjer je potrebno ohraniti zdrave programe. S tem v zvezi je bilo organiziranih več pogovorov s predstavniki Vlade in z napori vseh zaposlenih se poslovni položaj posameznih podjetij počasi zboljšuje. Posamezni volilci so se obračali name v poslanski pisarni z najrazličnejšimi problemi v zvezi z zaposlitvami, štipendijami, denacionalizacijo, komunalnimi in gradbenimi zadevami. Vsa njihova vprašanja so bila posredovana na pristojna mesta oz. so bili ustrezno napoteni. V času volitev sem obljubil resno in trdo delo, za katero sem tudi odgovoren svojim volilcem. Tega smo in bomo v parlamentu tudi uresničevali, kljub temu, da o delu poslancev vladajo različna mnenja. Treba je povedati, da smo v lanskem letu na 16 rednih in dveh izrednih sejah sprejeli malo manj kot 300 zakonov in drugih aktov. Število obravnavanih zadev je skoraj 500. Delovna telesa Državnega zbora so imela skupno 337 sej in obravnavala 1600 zadev, njihove seje so trajale skupno 1235 ur. To je izredno zahtevno in odgovorno delo, še posebej, če upoštevamo, da se izgrajuje nova pravna ureditev posameznih področij in usklajuje z ustavo Republike Slovenije. To priložnost izkoriščam, da vsem prebivalcem Koroške in vsem bralcem, sicer malo pozno, a iskreno zaželim v Novem letu veliko uspešnega dela, ter osebne sreče in zadovoljstva v družinskem krogu. Mag. HERMAN RIGELNIK Aktualno Novi lostniki-store težave ZAKAJ ffleSAlAA KRVAVI Mesnina v Otiškem vrhu je 28. marca 1992 po 72.členu zakona o zadružništvu postala zadružna last, torej klav-niško predelovalna zadruga, ustanovitelji pa: Kmetijska zadruga Dravograd, Kmetijska zadruga Slovenj Gradec in Kmetijska zadruga Prevalje. Ne glede na izvor premoženja, ki je segal od skladov po občinah, poslovnih partnerjev, do 45% premoženja, ki je bilo prej last Trgovskega podjetja Mesnina z Ravne na Koroškem. Za zakon to ni bilo pomembno. Kmetje, ki so preko zadrug postali novi lastniki, so dovolili le, da so v Mesnini zaposleni preko članskega deleža lahko postali solastniki 45% Mesnine. Z Zadrugo odslej upravlja Upravni odbor in Skupščina, v organih imajo seveda odločilno besedo večinski lastniki. Franc Javornik, direktor Mesnine Že prej, posebej pa še v lanskem letu, so se okoli Mesnine vrtele govorice vseh sort. Da jih jemlje vrag, da se razprodajajo, da namerno gredo v izgube, da bi se lahko (še enkrat) kdo poceni zlast-ninil in tako naprej. Domišljija govoric je seveda brezmejna. In kaj se v Mesnini dogaja v resnici? Najbolj aktualno je, da je skupščina kot najvišji organ upravljanja pred dnevi sklenila prodati trgovski del Zadruge najboljšemu ponudniku. Gre za diskont, devet mesnic, sprejemljiva pa naj bi bila tudi varianta poslovno tehničnega sodelovanja. Trgovina se je namreč ves čas kazala kot največji problem. Zaradi stroškov tekočega poslovanja in zaradi pomanjkanja denarja za njeno posodabljanje, ki bi lahko tekmovalo v vse hujši konurenci zasebnih mesarjev in drugih poslovnih sistemov, ki so medtem že vdrli v koroški prostor. Denar, ki bi ga dobili od te prodaje, bi preusmerili v klav-niško predelovalni del zadruge. Ta je po mnenju poslovodnih v Mesnini sposoben poslovati rentabilno, seveda pod pogojem, da bo doka- pitaliziran. Ali z drugimi besedami - pogoj za preživetje je razbremenitev obveznosti, ki si jih je Mesnina nakopala, ko so jo gradili in tehnološko opremljali. Kajti takrat ni šlo samo za dajanje, temveč tudi za kredite, ki jih je zdaj treba vračati. Te obveznosti so lani pripeljale Mesnino tik do stečaja. Rešila jih je Hranilno kreditna služba, ki jih je deblokirala in jim omogočila relativno normalno poslovanje. Toda izguba, ki so jo pridelali in krediti, ki so jih v preteklosti najeli, so še vedno tako visoki, da dosegajo polo-- vico premoženja Mesnine. Temeljni problem Mesnine je torej takozvana dokapitalizacija oziroma dotok svežega denarja, ki pa je za eventuelne vlagatelje nesprejemljiva. Zakon o zadružništvu, ki so ga tako evforično zagovarjali in spravili skozi parlament kmetje, je vsaj v tem primeru pokazal, da politika včasih s kruto stvarnostjo nima prave zveze. Kot pravi direktor Mesnine dipl. ing. Franc Javornik, sicer na relaciji - kmetje v Upravnem odboru in v Skupščini in poslovodstvo - ne prihaja do razhajanj pri ocenah objek- tivnega položaja Mesnine, vendar je problem zato morda še težji. Direktor priznava, da vsi skupaj težko zdelujejo prvi razred kapitalizma, in da se to kaže zlasti v interesu kmetov, da Zadruga odkupi od njih tiste tržne viške, ki jih ne morejo plasirati drugje ali na črno poklati doma in se seveda vedejo kot samostojni tržni subjekti, ob tem pa najbrž pozabijo, da bi morali biti tudi dobri lastniki Mesnine. Domači zakoli so menda sploh koroška specialiteta. Kar tretjino pitancev konča svoje poslanstvo z zakolom na črno, druga tretjina gre s trgovci z novci in samo tretjina ostane (navadno najslabše kakovosti) za Mesnino. Ta zdaj, obremenjena kot je, tržne tekme z roki in cenami ne zmore. Zelena veja klavništvo predelovalne zadruge v Otiškem vrhu je tako v trženju in proizvodnji mesnih izdelkov. Tudi tega pa se je treba naučiti, kajti razmere so specifične. Konkurenca zasebnikov, nekontroliran uvoz, konkurenca drugih mesnopredelovalnih ko-pleksov je neizprosna in boj za preživetje bo tudi ob razrešitvi, ki so jo začrtali, neizprosen. Direktor Javornik pravi, da bi bilo z njegovega vidika še najbolje, da bi Mesnino kdo kupil v celoti in se poslovodstvo s problemi lastnine ne bi ubadalo. Zato naj o lastnini odločajo lastniki, čeprav je seveda po njegovem prav nerazumljivo, kako brezbrižno spremljajo agonijo Mesnine po občinah. Kot da Koroške ne bi zanimalo, kaj je s tistim delom preskrbe, ki so mu nekoč namenjali toliko skrbi, pa tudi denarja. Pred osmimi leti so izvršni sveti predpisovali celo deleže mesa, ki ga lahko Mesnina plasira po občinah... Kakorkoli že, gotovo so tudi kmetje, ki jih je zakon dobesedno “naredil" za lastnike Mesnine, z njo doživeli tudi konec evforije, ki jo je sicer zganjal kmečki lobi v parlamentu. Pričakovanih dobičkov ni, ob morebitnih večjih težavah bodo morali kmetje prevzeti tudi - po deležu lastnine delež bremen. Je pa že bolj donosno zaklati živino na črno doma, jo prodati še toplo in pokasirati... Edi Prošt Komentar Piše: Miro P€T€K O/iro- mo/eno Koro/Ko "Poročevalec" je uradno glasilo Državnega zbora Republike Slovenije in verjetno lahko na prste obeh rok preštejemo tiste Korošce, ki to pomembno glasilo redno in temeljito prebirajo. Če bi ga tu in tam prelistali vsaj tisti občinski možje, ki so na volitvah dobili mandat, da kar najboljše zastopajo interese občanov, potem bi danes že morali zagnati vik in krik. V prvi letošnji številki Poročevalca je namreč objavljen predlog zakona o sodiščih, druga obravnava, in v tem predlogu je Koroška ponovno "izvesela". To pomeni, da s pobožnimi željami za okrajno sodišče na Koroškem nismo uspeli. Če primerjamo prvo in drugo branje predloga zakona o sodiščih, na prvi pogled res ni bistvenih sprememb. Pri tretjem delu, to je v organizaciji okrajnih in okrožnih sodišč, pa lahko vidimo, da je Koroški dodeljeno samo okrajno sodišče v Slovenj Gradcu za območje sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Okrožno sodišče za Korošce pa bo v Mariboru, dasiravno je bilo nekaj mlačnih in kot kaže, neupoštevanih klicev, da mora Koroška poleg okrajnega dobiti še okrožno sodišče. Od prvega na drugo branje pa je okrožno sodišče dodatno dobil Ptuj(l), ki je od Maribora oddaljen slabih 20 kilometrov, povprečen Korošec pa kakšnih 60 do 70 kilometrov. Ptuj se sicer lahko "ponaša" z več kaznivimi dejanji kot Koroška, na drugi strani pa je na Koroškem precej močnejše gospodarstvo kot na Ptuju in okolici. Koroška je zaprta in zaključena celota, in slabe prometne komunikacije distanco med Koroško in urbanimi centri, kot sta Ljubljana in Maribor, samo še povečujejo. Kaže pa, da so Ptujčani v tem času peljali dobro diplomacijo in v svojih namerah tudi povsem uspeli. Okrožno sodišče pa bi v regiji bilo vsekakor zaželjeno. Ne le zaradi "imagea", ki ga prinaša ta tretja veja oblasti, ampak predvsem zaradi že omenjenih praktičnih razlogov, saj bodo občani, zasedeni gospodarstveniki, odvetniki in drugi nenehno na poti proti Maribora in nazaj. Okrožno sodišče bi odprlo nekaj novih delovnih mest, sodnikov, to je pravnikov, intelektualcev torej, ki sicer zaradi skromnih možnosti zaposlitve na Koroškem iščejo delo drugod. Po vsem tem se postavlja vprašanje, ali je sploh še mogoče kaj narediti. Še bolj pomembno pa je vprašanje, ali si sodno okrožje na Koroškem sploh želimo. Glede na odnos ljudi, ki bi tu morali zastaviti svojo besedo, se zdi, da si tega pač ne želimo in morebiti res ne potrebujemo. Zgodovinski spomin pa je neusmiljen: ljudje si bodo zapomnili, kdo je sedel na občinah, ko se je o tem razpravljalo, kdo je bil na čelu sodišča, ko se je o tem govorilo, kdo je bil v parlamentu, ko se je o tem odločalo. POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 Tudi v novem letu Vam nudimo najugodnejše pogoje avtomobilskega kaska - BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI ______ radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62380 Slovenj Gradec, p.p.92 telefon: 0602 41 - 630 telefax: 0602 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 Velenje telefon: 063 851 788 telefax 063 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 MHzl Aktualno California ponovno pod drobnogledom Kaj pravi vrhovno /odi/če V/e Iri odločbe o izdoji obrtnega dovoljenja odpravljene Vprašanja glede zakonitosti obratovanja kava-bara (diskoteke) California na Ravnah na Koroškem tudi po zadnji razsodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije še niso razčiščena. Ker vrhovno sodišče ni razpolagalo s podatki o dejanskem stanju na lokaciji Trg svobode št. 3 in št. 6 na Ravnah, namreč ni moglo dokončno odločiti o tej zadevi. Dejansko stanje pa, kot kaže, sploh še ni bilo ugotovljeno. Temeljno formalno vprašanje, ali gre pri tem objektu za adaptacijo ali za rekonstrukcijo in ali je prišlo do spremembe njegove namembnosti, bo zagotovo še nekaj časa zaposlovalo občinske in morda tudi republiške uradnike. Mnenja o tem so si še vedno močno nasprotujoča, pač glede na interese, ki jih vključeni v zadevo zagovaijajo. Pravo vprašanje pri tem pa se glasi: Ali je objekt, v katerem se predvsem ob koncih tedna zbira na tisoče mladih, v vseh pogledih varen? Da to ni kar samo po sebi umevno, nakazujejo tudi dokumenti, ki so te dni priromali iz Ljubljane. Iz republike so konec leta prišli trije dokumenti, Id so dosedanje stanje pri obratovanju lokala obrnili na glavo. Za laičnega opazovalca je že kazalo, da je bila z izdajo obrtnega dovoljenja g. She-rafedinu Pedju s strani Ministrstva za turizem in gostinstvo (november 1992), ki je svojo odločbo oprlo na mnenje vrhovnega sodišča (takrat se je pritožil gospod Peci), zadeva dokončno rešena. V svoji novi razsodbi pa je Vrhovno sodišče RS to odločbo odpravilo in ministrstvu naložilo, da postopek dopolni oziroma odpravi pomanjkljivosti in nezakonitosti odločbe, ki jih je sodišče v sedanjem postopku ugotovilo. Ministrstvo za turizem po mnenju vrhovnega sodišča pri izdaji odločbe za obrtno dovoljenje za Califomio ni izpolnilo zahteve sodišča, da ugotovi, v katerem točno določenem proštom želi g. Peci opravljati dejavnost kava-bar in glede na tako določeni prostor ugotovi, ali je bil adaptiran v skladu s priglasitvijo del. Odločba mora biti razložena tako, da jo je mogoče preizkusiti, kar pa zaradi načina vodenja dosedanjega postopka ni bilo izvedljivo. Ministrstvo se bo po vsej verjetnosti odločilo, da bo zadevo vrnilo v postopek prvostopenjskemu organu, to je občinskemu sekretariatu za gospodarstvo, ki pa je že prejel dva dopisa Ministrstva za gospodarstvo, s katerima sta odpravljeni njegovi odločbi o izdaji obrtnih dovoljenj podjetjema Nagor in Nevada za opravljanje gostinske dejavnosti v prostorih Califomie. Lastnik je v tem času lokal namreč oddal v najem omenjenima podjetjema, del stavbe pa odprodal. Občinski organ tudi v primerih izdaje obrt- nih dovoljenj Nagoiju (decembra 1992) in Nevadi (oktobra 1993) ni ugotavljal dejanskega stanja in statusa poslovnega prostora, temveč se je preprosto opri na sporno odločbo ministrstva za turizem in gostinstvo. Gospodarsko ministrstvo pa pri tem opozarja, da bi občinski upravni organ moral vedeti, da ta odločba ni bila pravnomočna, saj je zoper njo tekel upravni spor, ki ga je poleg sosede Hede Lečnik sprožila tudi občina Ravne na Koroškem. Soseda je upravni spor dobila. Zanimiva je tudi ugotovitev ministrstva, da je bila v postopku požarnega inšpektorja spregledana zahteva o pridobitvi pisnega dovoljenja lastnika sosednjih prostorov, preko katerih je predviden umik obiskovalcev diska. Drugo rundo spora Lečnik proti Peci oz. najemniki prostorov je torej v celoti dobila gospa Lečnikova. Vse tri odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja za kava-bar (disko) California so bile namreč odpravljene na osnovi njenih pritožb, ki sta jih Vrhovno sodišče in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v celoti spoznala za utemeljene. Odmevi v javnosti bodo seveda (spet) različni, vendar ne kaže spregledati, da gre tudi v tem primem za uveljavljanje pravne države, ki si v svojih postopkih ne sme dovoljevati izdaje serije nezakonitih odločb, kot je bilo ugotovljeno v tem primem. joto nn novo Na potezi je torej ponovno občinski sekretariat za gospodarstvo, ki bo moral po zahtevi ministrstva postopek dopolniti in odpraviti pomanjkljivosti. V dopolnjenem postopku bo moral glede spornih dejstev v poslovnem proštom, kjer se opravlja gostinska dejavnost kava-bar, ugotoviti obstoj vseh z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma tiste, ki jo priglaša lastnik ali najemnik lokala. “Razjasnitev vseh teh okoliščin je potrebna zaradi splošno znanih dejstev, da gre za prostor, kjer se zaradi diskoteke zbira med drugim tudi ogromno ljudi in je zaradi varnosti teh ljudi in varstva pred hrupom potrebno v postopku natančno in jasno ugotoviti obstoj pogojev, ki jih predpisuje zakon," pravi ministrstvo. Za mnenje in o namerah občinskega organa smo vprašali Janeza Prapeija, sekretaija za gospodarstvo občine Ravne na Koroškem, ki se je bil s tem trdim orehom prisiljen spopasti že kar prvi dan svoje firnk-donarske službe. G. Praper je za Prepih povedal: "Za nas sta odločbi Ministrstva za gospodarske dejavnosti zavezujoči. Obnovili bomo postopek za izdajo obrtnih dovoljenj podjetjema Nagor in Nevada in preverili vse pogoje, kot jih zahteva zakon. V ta namen smo že za 20. januar razpisali obravnavo in inšpekdjski ogled prostorov, v katerih se opravlja prijavljena dejavnost. Na obravnavo bomo vabili tudi strokovne in upravne organe s področja urbanističnih in gradbenih zadev, da bi zagotovili celovito prevero dejstev. Ena naših glavnih zahtev bo seveda reševanje vprašanja uporabnega dovoljenja na osnovi ugotavljanja, ali so bila v teh prostorih gradbena in dmga dela opravljena v skladu z gradbeno prijavo oziroma priglasitvijo del. Od tu naprej pa sta možni predvsem dve varianti: 1. Če bo ugotovljeno, da so bila dela prekoračena, bomo vztrajali na predložitvi celotne gradbene dokumentadje in gradbenega dovoljenja. Lastniki ali najemniki objekta bodo dobili obrtno dovoljenje le v primem, da bo objekt preurejen v skladu s temi predpisi in bo imel uporabno dovoljenje. 2. Če bo ugotovljeno, da je bil del objekta, ki je še v lasti g. Pedja, in kjer se opravlja prijavljena gostinska dejavnost, adaptiran v skladu z gradbeno prijavo oziroma priglasitvijo del (v tem primem ni potrebno uporabno dovoljenje), bomo ponovno preverili, ali so ustrezno rešeni vsi ostali zakonski pogoji. Če bodo, bomo stranki obrtno dovoljenje izdali." Ker Vrhovno sodišče o zadevi ni moglo "meritorno odločiti", smo tam, kjer smo bili pred tremi ali štirimi leti. Upati velja, da pristojni organi, bodisi občinski ali republiški, ne bodo ponavljali katastrofalnih napak in bo zadeva California vendarle rešena po zakoniti poti. Zakoni pa morajo veljati za vse enako, mar ne? V. Močnik Po Koroški KDO BO "ZnCRBBH" HYPOS? Podjetje Hypos na Muti je prvo v Sloveniji (leta 1974) nastalo z vložkom 59 naših delavcev v tujini, ki so dali zanj svojo garancijo in prihranke. S pogodbo so jamčili za ves državni kredit, uspešno poslovanje in za vse morebitne slabe poslovne rezultate. Vlagatelji so si s tem zagotovili delo doma, upali celo na delo za svoje otroke. Občina Radlje je najela 4,560.000 takratnih dinarjev kredita in tako je nastal današnji Hypos Muta. To je bila domala dve desetletji paradna firma. Dobro delo, sprotno uvajanje nove tehnologije, dobri programi, pretežno delo za tuji trg in seveda vrsto let plače kot se za delo spodobi. Vmes so bile seveda dozidave, širitve, zaposlovanja. Vendar, Hypos je verjetno ena redkih firm pri nas, kjer bi se dalo skoraj do potankosti ugotoviti, kolikšen delež podjetja je od koga. Toda tudi pri Hyposu se o lastninjenju, kot pravijo ustanovitelji, vse nekako prikriva. Imeli so že dva razgovora, katerih pa se nihče od sedanjega vodstva ni udeležil. Tudi občinska vladajoča garnitura menda na to ne sliši, vlagatelji pa bi želeli, da jim tudi sedaj s svojimi strokovnimi službami priskočijo na pomoč. Še vedno naj bi bilo v veljavi določilo ustanovitvene pogodbe, da bo firma dajala enkrat letno ustanoviteljem poročilo o svojem poslovanju. Sicer pa je na ta problem še najbolj nazorno opozoril predzadnji direktor g. Kosjek, ki je v euforiji odpuščanja delavcev edini dejal, da pri Hyposu ne bo odpustil nobenega delavca, ker je to njihova firma. Bojijo se namreč, da jih bodo z lastninjenjem preprosto okradli. Kdo bo na vse to dal odgovor ustanoviteljem? Kv 10 M DOB in BOČ Ansambel Dan in noč je decembra praznoval 10 obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so izdali prvo kaseto z naslovom “Pesem iz srca" in jo predstavili svojim poslušalcem v Nami v Slovenj Gradcu. Dan in noč igra narodno zabavno glasbo in so redni glasbeniki na maturanskih plesih po Koroški, igrajo pa tudi po slovenskih zdraviliščih. Udeležujejo se festivlov narodnozabavnih ansamblov in na ptujskem so v letih 1991, 92 in 93 po vrsti prejeli bronastega, srebrnega in zlatega orfeja. V ansamblu Dan in noč igrajo: Agata Zgonec - pevka, Miro Dokl, - bobni, Milan Verbote - harmonika; klaviature, Frenk Oder - bas kitara, Tomo Slatinek - kitara; violina, Miran Slatinek - klarinet; saksafon. Podpisani TOMAŽ SUŠNIK, direktor firme CARDEM d.o.o. s sedežem na Prevaljah, na Produ 38 in hkrati vodja tujih predstavništev firme CARDEM Ine. (Wilmington, ZDA) in ISM Ine. (Carson City, ZDA) v R. Sloveniji izjavljam, da nisem osebno niti^ poslovno z ničemer povezan z gospodom MATJAŽEM SUŠNIKOM, niti z meni znanimi firmami omenjenega: Mcdicon, Mcdipharm, Pharmadent. Omenjeni gospod je sicer moj sorodnik, vendar se me njegova osebna in poklicna dejanja ne tičejo niti zanje ne nosim nobene odgovornosti. TOMAŽ SUŠNIK KOItOlKI UTRIP PCLICIX4 V PRENOVLJENIH PPCSTCPIH Koroška policija je letošnje leto začela s pomembno pridobitvijo. V Slovenj Gradcu so namreč pred dnevi odprli prenovljene prostore tamkajšnje policijske postaje in postaje prometne policije. Sedanje razmere so bile tod res izjemno slabe, s preureditvijo pa so pridobili še nekaj novih prostorov, predvsem pa se je izboljšal bivalni standard. Celotna naložba je veljala okoli sedem milijonov tolarjev, denar pa sta prispevali republika in občina Slovenj Gradec. Prenovljeno policijsko postajo je odprl minister za notranje zadeve Ivo Bizjak. IZJEMNE NAJDBE V SV. JDPIJD Mnogi slovenski arheologi še danes ne morejo verjeti, da so arheološke najdbe v cerkvi Sv. Jurija na Legnu resnične. Pravijo namreč, da je edinstveno tovrstno arheološko najdbišče v Sloveniji in tudi v Srednji Evropi. Znotraj sedanje cerkve Sv. Jurija so pri odkopavanju namreč naleteli še na temelje predromanske cerkve, ki predvidoma sodi v 9. stoletje, gotovo pa pred 13. stoletje. Po načinu gradnje je temu odkritju še najbližja cerkev Sv. Marka v Vrbi. Dr. Marijan Slabe iz republiškega restavratorskega centra je v Slovenj Gradcu ob dilemah okrog prezentacije tega arheološkega najdbišča opozarjal, da je potrebno pripraviti celovit program nadaljnega odkopavanja in prezentacije tega odkritja. Pri tem ne kaže hiteti ali sprejemati polovičnih odločitev, saj gre za objekt izjemne vrednosti in pomena. Sedaj je cerkev Sv. Jurija znotraj še vedno razkopana, kar pri prebivalcih Legna že povzroča razburjenje, saj tod potekajo tudi maše. Sicer le štirikrat na leto, vendar bo skušala stroka upoštevati tudi njihove zahteve, da se objekt ponovno usposobi tudi za bogoslužje. Po Koroški KOROŠKI UTRIP LESNA V LETU 1994 Gospodarsko življenje v letošnjem letu se je začelo z novinarsko konferenco koncerna Lesna, ki sta jo na turizmu Bošnik pripravila direktorica Jožica Slatinšek in Milan Tili, predsednik upravnega odbora Lesne. Kot je znano, je Lesna največje koroško podjetje, katerega lastnik je danes Sklad RS za razvoj. Tili in Slatinšekova sta že napovedala organizacijske spremembe za letošnje leto: Lesna se bo iz koncerna preoblikovala v holding. Drugi strateški cilj je zmanjšanje obveznosti iz minulih let. Zastavili so si načrt, da bi se obveznost v tem letu zmanjšale na deset milijonov mark. In tretji strateški cilj: povečati mesečno realizacijo od 4,9 milijonov mark, kolikor so jo imeli maja lani ob začetku sanacije, na 7,5 milijonov mark. Tačas znaša mesečna realizacija šest milijonov mark. OŽIVELE POLITIČNO ŽIVLJENJE Kmalu po Novem letu je tudi na Koroškem oživelo politično življenje. Najprej se je sestal radeljski izvršni svet, zasedala pa je tudi že slovenjgraška vlada (sej ostalih občinskih vlad, ki so se za javnost zaprle, tokrat ne omenjamo). Radeljska vlada, katere velik del občine se razprostira tudi na pohorsko stran in pohorske gozdove, podpira zaščito Pohorja, vendar menijo, da takšna zaščita terja tudi delo med ljudmi, ne samo načrtovanje v kabinetih. V kabinetu je lahko predpisati, da mora pohorski kmet v pohorskem naravnem rezervatu pokriti svojo domačijo s šinkelni ali skodlami in ne z grdo salonitko, ne vprašajo pa se, kje bo kmet dobil denar. Slovenjegraški izvršni svet pa je imel na dnevnem redu še zadnje "branje" letošnjega proračuna, ki bo predvidoma težak okoli 844 milijonov tolarjev. gripo meo Mimi\ Že dobra dva tedna se na Koroškem pojavlja virusno obolenje - gripa. Znaki obolenja so: - visoka telesna temperatura - glavobol - bolečine v sklepih in mišicah - v nekaterih primerih suh kašelj in prebavne motnje Akutni znaki obolenja trajajo približno 6 do 8 dni. Pogoste so tudi komplikacije (vnetje ušes, pljučnice). Napotki za domače zdravljenje: - Bolnik spada v posteljo! - Dajamo mu dosti tekočine, vitamina C in zdravila proti vročini (aspirin, panadon). - Če se v 3 - 4 dneh stanje ne izboljša, obiščemo svojega zdravnika! Preprečevanje obolenja: Najučinkoviteje se proti gripi zaščitimo s pravočasnim cepljenjem (november, december). Če ste cepljenje zamudili, vam priporočamo: - Izogibajte se obiskov in zaprtih prostorov, kjer se zbira več ljudi. - Prostore čim večkrat prezračite. - Uživajte pestro vitaminsko hrano, ki bo dvignila vašo odpornost proti nalezljivim boleznim. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na koroškem J minulimi koigdriki Ob Svetih treh kraljih je še vedno ostal stari običaj, da koledniki ali sveti trije kralji pred večer praznika hodijo od hiše do hiše in prepevajo trikraljevske pesmi. To staro tradicijo še vedno držijo Fric Tisnikar, Tone Zajc, Marjan Timošek in harmonikar Drago Tisnikar iz Mislinje, ki smo jih v fotografski objektiv ujeli prav na predvečer praznika Treh kraljev. Tekst in foto: P.Jurač ________ Po Koroški ___ ZIYUCniKd TROFEJA Šegav in hudomušen zna biti tale IVAN OMULEC iz Gortine. Poleg tega, da kmetuje in opravlja s svojim traktorjem ljudem številne prevoze, pa se lahko pohvali z nečem - ribič je z srcem in dušo. Ko smo ga pred kratkim obiskali na njegovi kmetiji, smo imeli resnično kaj videti. Iz reke Drave je namreč potegnil kar 112 cm dolgo in okroglih 17 kg težko ščuko. Kar v eni sapi bi lahko dejali, da je bila to doslej njegova največja trofeja, prav tako pa tudi v letošnjem letu največja ščuka iz koroških vod. Ivan je ribič že vse od leta 1963, saj je kot kratkohlačnik preživel najlepša leta svoje mladosti ravno ob Dravi in morda se mu je tudi zaradi tega tako globoko vtisnila v dušo in srce. Pozna sleherni njen rokav, globino in tudi vrtince. Ve, kje se skrivajo tudi takšne profesorice, kot je bila ta uplenjena. V vseh teh letih je dobil že veliko kapitalnih mren, smučev, ščuk, klenov, ploščičev... Tako rad se spominja tiste velike ščuke, ki jo je našel v trstiki pred leti, kamor je zašla v času drsta. Drava je namreč znana zaradi elektrarn po izredno hitrem in velikem nihanju vode, kar včasih presega celo meter. In tista ščuka velikanka je takorekoč "nasedla" in poginila. Ko jo je Ivan skupaj s prijatelji stehtal, je imela kar 20 kg, pa še brez zob je bila, ravno zaradi velike starosti. Silvo JAŠ Ivan Mulec: "Doslej moja največja trofeja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE SPOŠTOVANE ZAVAROVANKE, SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI! V drugem letu izvajanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE širi in vse binsko dopolnjuje ponudbo paketov izven doplačil. Upoštevali smo želje številnih zavarovancev o zdraviliškem zdravljenju, ki jim to ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podrobnejše informacije dobiti na vsaki izpostavi ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. OBMOČNA ENOTA RAVNE: Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE: Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC: Olga ČEVNIK, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE: Gorazd DRETNIK, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE: Bernarda VODLAK, tel.: 063 831 840 □ Zavarovalni paket KORISTNO ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE vključuje specialistični pregled zavarovanca ob prihodu v zdravilišče, nastanitev in bivanje v zdraviliškem hotelu kategorije B, fizioterapevtske oz. dietoterapevtske storitve, ki jih predpiše zdraviliški zdravnik, in specialistični pregled ob zaključku bivanja v zdravilišču z navodili o načinu zdravega življenja po končanem zdraviliškem zdravljenu. □ S plačilom premije krije ZZZS zavarovancu koristno zdraviliško zdravljenje v trajanju 14 dni enkrat na vsaki dve leti s tem, da prvič lahko uveljavlja zavarovnje po preteku dobe iz 42. člena, drugič pa po preteku dveh let od sklenitve zavarovanja za ta paket. □ Zavarovalnina za ta paket znaša dejanske stroške koristnega zdraviliškega zdravljenja, vendar največ v vrednosti 150% poprečne vrednosti nemedicinskega dela oskrbnega dne, ki ga ZZZS za določeno obdobje v pogodbi dogovori z naravnimi zdravilišči v R Sloveniji, in sicer za dobo 14 dni. □ Zavarovanec ima pravico proste izbire zdravilišča Nočni klub lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. Dii tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 MARKET NAMA - KTC SLOVENJ GRADEC NAJSODOBNEJŠI MARKET NA KOROŠKEM V poslovno trgovskem centru KTC v Slovenj Gradcu, ob Celjski cesti, streljaj od obvoznice, odpiramo sodoben market z živili: kruhom, svežim pecivom, sadjem in zelenjavo, bio in diabetično prehrano, svežim mesom, suhomesnatimi izdelki, zamrznjenim programom, mlečnimi izdelki in siri, testeninami, čaji in kavo, začimbami, z vinoteko in brezalkoholnimi pijačami, bonboniero, sveže pripravljenimi delikatesami, papirno konfekcijo, čistili in pralnimi sredstvi ter hrano za male živali. OTVORITEV 20. I. /994, OB 12. UIRI. POSEBNA OTVORITVENA fONUDBA S PROMOCIJSKIMI CENAMI ! ► y\ M LJ UBLJAN A Po Koroški Že Je tu -radeljsko piro Le nekaj dni pred Novim letom so v Radljah predstavili in tudi obilno točili prvo radeljsko pivo iz zasebne hišne varil-nice piva. Izdelano je po češkem receptu, naprave so montirali Madžari, imenuje pa se Jager - Rade-lach. Prvo torej po izvirnem receptu in drugo po nekdanjem imenu Radelj, kjer je tudi še danes največ hmelje-vih nasadov v koroški pokrajini. Radeljski pivovarnar Janko Slivniker Poznavalci in drugi pokuševalci so brez izjeme trdili, da je pivo odlično. Najbrž ne samo zato, ker je bilo še zastonj, pa tudi sicer lastnik, Janko Slivniker, obljublja in zagotavlja konkurenčne cene. Dnevno bo pivovarna zmogla zvariti 650 1 piva, kar bo za lokalne potrebe vsekakor dovolj, na izbiro pa bodo kar štiri vrste piva. Se v prvi polovici leta bodo odprli tudi pivnico, ki bo nudila ves ambient in ponudbo kot se za takšno, hišno pivovarno, spodobi. Tako je v Radlje prišlo še domače pivo, izdelano iz domačih surovin, odlične vode (ne tiste iz črpališč) in se pridružilo še drugim naporom za pestrejšo gostinsko ponudbo v kraju in pokrajini. Le redko kdo pa ve, da so v Radljah že davno delali tiste poznane “kraheljčke", imeli so celo svojo znamko in svoje stekleničke z napisom proizvajalca. Le ohranilo se jih je zelo malo, saj so jih otroci kaj radi razbili, da so prišli do tiste čudovite kroglice, ki je zapirala stekleničko. Ena od teh je dokaz v Leitingerjevem muzeju v Radljah. kv rvecnn priccuk ODDnjnmn vrv Ob prisotnosti številnih gostov ter predstavnikov skoraj vseh lokalnih televizijskih študijev in osrednjega TV centra Televizije Slovenije je "pognal" novi oddajnik regionalne televizije VTV (vaše televizije) podpredsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, skupaj z otrokoma zakoncev in lastnikov Djordjevič, Alenom in Jano. Gospod Peterle je menil, da je to pomemben gospodarski in medijski dogodek za Slovenijo in Evropo, posebej pa tudi za njega kot zunanjega ministra, saj se bo lahko "malo postavil" pred politiki v bližnji Avstriji (ob svečanosti je bil navzoč tudi g. Jožef Jeraj, generalni konzul RS na Dunaju). Lastnik VTV studia, gospod Rajko DJOR-DJEVIČ, je ob tem dogodku povedal, "da je bil ta cilj s trnjem kronan, da ga je dosegel le z velikimi napori sodelavcev, prijateljev in poslovnih partnerjev ter družine. Da pa je to šele začetek velikega projekta, ki bi se naj razvil za potrebe gospodarstva in politike štajerskih in koroških občin, ne le za lastno eksistenco." Vsaj še nekaj časa bo Regionalna televizija VTV oddajala poizkusne oddaje, saj bo za redno pošiljanje TV programa potrebno zagotoviti ustrezne kadre, dopisništva in še nekaj najsodobnejše elektronske opreme. Prvi odmevi na sprejem TV signala na kanalu 52 UHF s področja skoraj polovice Slovenije pa so ugodni. Z oddajnika na Plešiv-cu bo vsekakor podana pomembna možnost informiranja in predstavljanja gospodarskega, kulturnega ter političnega utripa tudi občin koroške regije. Tekst in foto: J. Miklavc KOROŠKI UTRIP VRSTA POZORNOSTI V mnogih krajevnih skupnostih ali tudi samo po krajih so se pred novim letom spomnili tudi starejših občanov, bolnih in ljudi, ki so v raznih socialnih težavah. V Vuhredu so pripravili lep sprejem, enako v Vuzenici, vedno lep odnos vzgajajo tudi na območju Podvelke. Mušani in tisti iz Vuzenice so obiskali in obdarovali svoje ljudi v domu starejših občanov v Črnečah. Ne smemo prezreti, da so organizatorji v to vložili mnogo nesebičnega dela. ŽIVE JASLICE Turistični delavci Vuhreda so v soorganizaciji z občinsko turistično zvezo tudi letos v Radljah pripravili pred Božičem žive jaslice. Vsekakor je to nekaj, kar bi morda s še širšo organizacijo, predvsem z obširnejšo propagando, lahko postalo tudi vsestransko prijetno duhovno in turistično doživetje. VELILE ŠLCRE V CCZCCVIC Na območju Kozjaka in deloma tudi Pohorja je sneg povzročil veliko škode. Sneg-olomi v mlajših sestojih so občutni, predvsem pa je ogromno polomljenih vrhov smrek. Obstaja nevarnost, da bo dodatno še lubadar opravil svoje in če ne bomo pohiteli, nas lahko čaka prava katastrofa. RCVSCC RRIJETEN CEREE MRAZ Tudi mnogim, predvsem denarnim težavam nakljub so bili v vseh krajih Koroške, predvsem v vrtcih, prijetno organizirani programi in obdarovanja ob novem letu. Na delu je bil seveda Dedek Mraz. Tisti Dedek, ki sicer tu in tam poredneže okara, vendar daril ne postavlja kot nagrado za pridnost ali ubogljivost. Tisti Dedek, ki ne loči "dobrih in pridnih otrok" od porednežev, ki ne grozi z nobeno šibo. Je preprosto Dedek, v katerega vložijo vzgojiteljice, tudi učiteljice nižjih razredov in starši, ogromno svojega dela. Seveda pri tem ne smemo prezreti še raznih društev, ki pomagajo, vse do sociale. Družabna kronika Pozimi pa rožice ne cveto Ravenska občina se je okrepila, saj je občinski uradnik postal tudi Janez Praper, svojčas finančni direktor Rudnika Mežica, zadnja leta zasebni vrtnar. Praper je rudnik zapustil, ker je imel doma preveč dela. Ker pozimi rožice ne cveto, je za trenutek skočil tudi na pomoč na občino. POLETI MAŽEJO. DA POZIMI DELA Dušan Kudrnovsky, dravograjski rezervni župan, še vedno nasmejan, ker mu je uspel zadnji sklic skupščine v lanskem letu, je zadovoljen tudi z gradnjo v "Pompejih". "Vso poletje so dvigalo mazali, da bi pozimi dobro delovalo," strokovno ugotavlja Dušan Kudrnovsky. NOVOLETNI TOP PIVE Tudi po družabni plati smo preživeli prestop v novo leto in v Prepihu smo izdelali Novoletni "top ftve" zabav, na katere smo bili povabljeni tudi koroški novinarji. Lestvica je enakovredna, kar pomeni, da so bile vse the best in si zaslužijo številko ena. 1. Tradicionalno novoletno povabilo hotela Košenjak in njenega prvega moža Antona Vrtiča, odkoder je tudi fotografija; 1. Sindikat dveh sodelavcev RTV Slovenija, dopisništvo Radlje ob Dravi; 1. Nova skupna zabava Hoteli Kompas Slovenj Gradec in GTC Kope, zaključkom v baru; Sposobni ne odnehajo Drago Krištof, slavni direktor mežiškega rudnika, še večjo slavo pa je dosegel na Dunaju kot predstavnik slovenske gospodarske zbornice, je po odstavitvi z mesta direktorja Toma v Mežici spet direktor. Tokrat na Muti, v mali kmetijski mehanizaciji. Sklad republike Slovenije ima zanimivo politiko. Krištofa je na Tomu odstavil, da bi ga pol leta zatem postavil za direktorja na Muti. Obe podjetji pa sta v Koržetovemu skladu. UBOGI ERUIN Ervin Kokošinek, znani republiški poslanec, nekoč ravnatelj srednje šole na Muti, je v enem od slovenskih dnevnikov tako tarnal nad krivico, ki se mu godi, da je z njim sočustvovala in jokala vsa Dravska dolina, vsi tisti, ki Ervina dobro poznajo. Pretok Drave je zaradi obplice solza ponovno naraste! na 1600 kubikov na sekundo, kar pomeni petletne vode. » TA NASA MORALA Ambicija nima morale, morala nima ambicij. Potrošniška družba najprej potroši moralo. Politikom je morala embalaža. Morala je zgodba z nesrečnim koncem. Med lopovi ni moralno biti moralen. Niko in prepihane čveke BARBI IN LESI STA ZNANA, KDO JE KEN (N RUNO? V Lesni so vodilni ljudje dobili tudi svoja partizanska imena. Tako je v javnosti znano, da se je glavne direktorice Slatjn-škove prijelo simpatično ime Barbika. Zal se še ne ve, kdo v Lesni je Ken. Za gospoda Pirkmajerja pa smo oni dan zvedeli, da se ga drži ime Lesi. Kdo v Lesni je ovčar Runo, pa tudi nam še ni znano. UDBOMAFIJA (N CIVILNA INICIATIVA Na nedavni rokometni tekmi Slovenije proti Ukrajini v Slovenj Gradcu je na slavnostni loži sedelo tudi precej znanih mož. Med njimi tudi Herman Rigelnik, Milan Kučan, Janez Komljanec in Dr. Matic Tasič. Če bi dr.Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, spremljal tudi šport, potem bi v tej sestavi slavnostne lože lahko opazil, da je med "udbomafijo" in "civilno iniciativo" prišlo do sprave. KOROŠKO TIHOŽITJE: "OD BELEGA HLEBCA SMO SE ZE POSLOVILI, OD ČRNEGA SO OSTALE SAMO ŠE DROBTINICE. ZDAJ PA JE TA PREKLETA DRŽAVA ŠE DODATNO OBDAVČILA PIJAČO." POLICAJI SO SE NOGOMETNO POTRDILI Na božični večer minulega leta so koroški policaji, zbrani v moštvu za mali nogomet, premagali koroške novinarje. To je bil revanš za predlansko tekmo, ko so bili poraženi. Tokrat so policaji zmagali minimalno, zasluženo z 2:1. Ob gola za "represivce" je dosegel Peter Pungartnik. Prvi gol na tekmi pa je dosegel za novinarsko ekipo Franjo Murko, ki je spravil v delirij publiko z evro-golom. Važno je to, da so policaji dosegli svoja zadetka v zadnjih treh minutah tekme, kar je nekatere navedlo na sumničenja o prodaji tega srečanja. Ampak v pogovorih na skupni večerji po tekmi so bili vsi sumi odvrženi, slišati pa je bilo že nekaj provokacij, ki so napovedovale super tekmo v tretje med sedmo silo in “silo". NEKATERI LAHKO TUDI POJEJO NAJDRAZJE UDOBJE V prenovljeni slovenjgraški policijski postaji je tudi prenovljena "čuza" ali po slovensko: prostor za pridržanje. Z obnovitvijo so zaradi novega udobja tudi nove cene. Za 12 ur je potrebno odšteti več deset tisoč tolarjev, torej je nočitev dražje kot V Hiltonu. (Na sliki: Minister Bizjak je odprl vrata nove PR) J L Ob otvoritvi prenovljene policijske postaje v Slovenj Gradcu so pevci pred njo in v njej tudi prisrčno prepevali. Krivica, zares. Če boste vi kakšno prepito jutro kanili pod oknom policije prepevati, vas gotovo čaka prostor za pridržanje. TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC CÌBagXSKfiJOPJBTJK k SLOVENJ GRADEC Vas vabi, da obiščete: K Blagovnico v Mislinji, kjer se lahko po opravljenem nakupu ob bogato založenih policah, tudi izdatno in poceni okrepčate. K GRADBENI SERVIS Slovenj Gradec s popolno ponudbo gradbenega materiala po najugonejših cenah K Tekstilne trgovine: VESNA, CICIBAN, KONFEKCIJA, ČEVLJI in ELEGANCE, kjer lahko v času posezonskega znižanja nakupujete z do 40% popustom PRIDITE. - PRIČAKUJEMO VAS BlOTRq d.o.o Čečovje 5, Ravne na Koroškem konkurenčne cene solidna postrežba velik parkirni prostor Š G P «OGRAD DRAVOGRAD GRADBENO r 0 D 1 M 1 t STAVBENIK P R E / A l 1_I izvinu Vlil DEM visoke m niZKE GRflDriJE' IflDUSTIlSKE OBJEKTE TER OBRTDIfKR IR inŠTRtflOUSKR DEIR partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 c^sko eo^ O) & RAVNE NA KOROŠKEM ČEČOVJE 5, tel.: 22-815 Vas vabi v svoje poslovne enote: GOSTILNA BEGANT (Tel: 85-043) Vsak dan tri vrste malic, jedila so a la cart, izbrane pijače, za zaključne družbe vam je na voljo "kmečka soba". > - BIFE ESPRESSO ČRNA NA KOR. (TEL.: 38-003), PIZZE > - BIFE ESPRESSO PREVALJE (TEL.: 33-528) > - BIFE ESPRESSO RAVNE NA KOR. (TEL.: 21-840) > - BIFE ESPRESSO SLOVENJ GRADEC (TEL.: 43-243 Razgledi Dobili /mo knjigo dobrih zgodb Jani Rifel: Obletnica samote, likovna oprema Franc Berhtold, mehka vezava, 116 strani, Založba Voranc, Ravne na Koroškem, 1993, cena 1260 tolarjev. Knjižne izdaje založbe Voranc so prepoznavne po formatu in enotni zasnovi opreme. Delo koroških besednih ustvarjalcev pa je v knjižnih izdajah dopolnjeno z izvirno, literaturi nepodrejeno likovno govorico prav tako tukajšnjih likovnih ustvarjalcev. Če bo založba tako zastavljen koncept uveljavljala tudi v prihodnje, utegne na daljši rok ponuditi zanimiv vpogled v besedno in deloma še v likovno tvornost Koroške. Zadnja izdaja, knjižni prvenec Janija Rifla, ob prejšnjih pesniških in enem esejističnem delu predstavlja tudi prvo izvirno prozno delo te založbe, ki že samo zaradi tega vzbuja novo radovednost. Branje od Polža do Nekega deževnega dne poteka v enem dihu, a ne zato, ker bi bile te zgodbe tako napete. To sploh niso. Samo iz na videz nepomembnih dogodkov in vsebin so brez intelektualiziranja narejene dobre zgodbe. Jani Rifel je dejal, da nima sposobnosti za naučljivost literarnih vzorcev in zato tudi ni sposoben posnemati. Vsakršni -izmi in teorije ga ne zanimajo, v njegovem lastnem ustvarjalnem procesu. Ohranja torej tisto, brez česar ni umetnosti: čisto in izvirno čustvo, ki se v tem primeru skozi ubeseditev materializira v novo nepotvorjeno lepoto. Ostra občutljivost Janija Rifla v resnici spominja na Dostojevskega, po čigar branju je, kot navajajo viri, nekatere obšla slabost. Ni bojazni, da bi se to dogajalo po branju Riflovih zgodb, zahtevajo pa vsaj približno enako občutljivega bralca, ki se bo zmogel nanje navezati in stopiti na raven njihovih sporočil. V spremni besedi zapiše Marijan Tomšič, da je ta proza tematsko, vsebinsko in pisateljsko sveža, da se po ničemer ne razgleduje in iz nobene druge literature ne črpa. Je izvirna. Zares ljubezniva sodba, gotovo iskrena, na katero smo lahko Korošci ponosni. Saj jo je navsezadnje zapisal Slovenec Slovencu. Enaka draž je v dejstvu, da je Obletnico samote pospremil na pot eden najboljših med slovenskimi umetniki - Lojze Kovačič, ki novelo Nékega deževnega dne postavlja ob bok nekaterim tekstom Bunina, Remizova in Salingerja. Janiju Riflu iskrene čestitke! Z. Strgar Jani Rifel se rodi v Črni na Koroškem leta 1952. Najprej dela v svojem poklicu kot lesarski tehnik, nato postane poštar. Od Čečovja do Dobje vasi ga vsak dan videvajo s poštno torbo na rami. V začetku osemdesetih objavi v Odsevanjih prvo pesem. Potem piše prozo. Sodobnost, Celovški zvon. Srce in oko, Odsevanja mu sproti objavijo, kar napiše. A tako kot večina, je moral tudi on precej potrpeti, da je prišlo do knjižne izdaje. Knjiga je izšla s pomočjo PTT Maribor. Naslednja objava bo roman Jata golobov ali pa mogoče zbirka pravljic. Piše: Franc Juričan 1994 Ko je 1. 1951 C. Wright Mills objavil knjigo z naslovom Beli ovratnik (White collar) o ameriškem srednjem razredu, se je pri nas v Sloveniji (YU) še bil boj za proletarsko revolucijo. Še v 70-ih letih smo bili tretirani pravzaprav vsi kot delavci, ki opravljajo z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Kmetje in obrtniki so kdaj pa kdaj sramežljivo povzignili svoje glasove. Tehnična inteligenca je pridno samoupravljala in ubogala, medtem ko so se družboslovci z vso vnemo ukvarjali s položajem delavskega razreda v Indoneziji. Karikiram sicer, toda kaj bistveno drugače ni bilo.... Socialna diferenciacija je bila nezaželjena, uravnilovka povsod, no, nekateri so zaradi preteklih in tekočih zaslug že bolje živeli. Zmeraj pa se nekateri tudi "znajdejo"! V povprečju pa smo živeli pač povprečno. Danes pa socialna stratifikacija (slojevitost) ni več tabu, k sreči. Z velikimi koraki stopamo v kapitalizem ali nekaj, kar naj bi mu bilo podobno. In biti bogat je splošen cilj. Novopečeni bogataši se rekrutirajo po vsemogočih legalnih in ilegalnih poteh. Od vsepovsod slišimo prej Slovencem nerazumljive izraze: denacionalizacija, borza, brooker, delnice, privatizacija...., zmeda, da preprostega človeka skoraj kap. V teh trenutkih so posebej zanimive aktivnosti t.im. ekspertov, domnevnih manageijev in prej dokaj anonimnih pripadnikov srednega razreda - dela belih ovratnikov, ki se tako imenujejo, ker ponavadi nosijo bele srajce in kravate. To so skupine ljudi, ki so se po osamosvojitvi Slovenije našle na pravih mestih, v pravem trenutku. V prejšnjem sistemu so bili najbolj oportunistični (prilagodljivi in preračunljivi, obračajoči se po vetru) in zato so za nagrado zasedali tudi funkcije, preko katerih lahko zdaj uspešno skačejo v višino. "Od višine se zvrti" je verz iz Kreslinovega songa, sam bi skromno pripomnil, da ne zmerom. V nasprotju z blue collors (modrimi ovratniki) ali tudi "modrimi kombinezoni" - torej delavci, je white collars vse več in več. Prej so bili v službi države, zaposleni v pisarnah, podjetjih, javnih ustanovah, računalniških firmah, bankah, itd., zdaj pa divje privatizirajo. Prej so pripadali glede na status k srednjemu sloju, h komu bodo zdaj?! Oh, birokracija, je zapisal že Balzac, ta "gigantska moč, ki jo posedujejo pritlikavci." Res je, da države, ki imajo močan srednji razred, praviloma uspešno ekonomsko in stabilno gospodarijo. V nekem smislu je Zahod zgrajen na plečih srednjega razreda in v njegovo dobro. Tudi politične tendence, komu ugajati, so usmerjene k njim. Ampak pri nas, se zdi, gredo stvari svojo pot: medtem ko se ustvarja elita sumljivega slovesa, srednji razred izgublja na pomenu, siromašni delavci se tresejo za svoja delovna mesta. Krivičen bi bil, če bi zapisal, da so vsi, ki lastninijo, istega kova: by pass firme ali divje privatizacije ali lastninjenje. Upam, da je jasno, da gre za distinkcijo. Ampak veliko jih je, ki z blagrom države (?) prav odvratno silijo v sprednje s svojo trdoživostjo in spretnostjo za mahinacije. Oni (manjšina) delujejo, mi (večina) pa vse to opazujemo. Iznajdljivejši in bogve kakšni še si bodo nagrabili dovolj za prijetno življenje tudi svojih bodočih pokolenj. Najhuje se ob tem godi tradicionalnemu delavskemu razredu, ki je skorajda že obubožan. V glavni vlogi ga vidimo nastopati le še, ko s štrajkom zahteva borne plače za nekaj mesecev nazaj po Mariboru, po Koroški... Prav zasmilijo se mi utrujeni obrazi, ko po TV ali neposredno poslušam prizadete izpovedi: "Saj niti za kruh več nima- mo....!" Pomeščanjeni delavski razred ali t.im. novi delavski razred še nekako shaja, toda kako dolgo še?! Zatorej: QUO VADIŠ, Slovenija 1994? Kultura Trije Repniki y ljubljeni Konec decembra in v prvi polovici januarja so v ljubljanskem kulturnem domu Španski borci razstavljali svoje slike trije slikarji - samouki, kot jim pravi kritika - naivci - iz Mute; dva sinova: Janez in Branko ter oče Anton. Slikarstvo Antona Repnika, poeta malih ljudi, njihovih rev in težav v nenavadni pokrajini ob Dravi, med Pohorjem in Kozjakom, je že postalo delček naše kulturne slike..... Nenavadne slike, ki so temne tudi takrat, kadar Branko Repnik: Koze Repnik uporablja svetle barve, nas hočeš nočeš silijo k razmišlanju o čudnih poteh človekove ustvarjalnosti o neuničljivi volji, pa tudi o predsodkih, ki so v nas, pa o sodbah, ki jih tako radi delimo vse naokrog, ne da bi prej pomislili, koliko bole in kako so (ne) pravične. Zanimiva je tudi tradici- onalna, že kar ljudska plast njegovega slikanja. Najbolj zanimiv način se tako kaže že v njegovi "šoli", saj sta se ob njem kot slikarja začela izpo- vedovati tudi njegova sinova Janez in Branko. Posebna zvrst slikarstva, takoimenovana naiva ali samorastniška ustvarjalnost, ima na Slovenskem že nekaj desetletno tradicijo. Med temi slikarji ima svoje mesto prav gotovo Anton Repnik, slikar iz Mute. Njegovo slikarsko videnje, na dokaj rigorozen način uokvirjeno v trden dekorativni sistem, je zelo blizu tudi abstraktnemu izražanju. Njegovi žalostni ljudje z velikimi vprašujočimi očmi so nosilci ekspresivnega izraza. Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre v njegovem slikanju za obešenjaški humor in za obešenjaško slikanje nravi, predvsem napak in zmot ljudi. A je vendarle njegova grobost le navidezna, kajti njegovo resnično sporočilo je otožno in lirično, z nostalgijo prežeto razmišljanje o bivanju med preteklostjo in prihodnostjo, tu in sedaj. Njegovi vaški posebneži so tako resnični, da jim verjamemo in jih imamo radi. Trije Repniki....... Pač pa se drugače lotevata slikanja in risanja njegova sinova. Branko je bliže potem snovnega realizma, saj so mu bolj pri srcu živali in natančno odslikani prizori iz današnjega kmečkega življenja. Se je pa Janez odločil, da bo po svoje nadaljeval družinsko tradicijo tako v vsebinskem kot v likovnem smislu. Ga pa, bolj kot očeta Antona pritegne pokrajina, nenavadna polna zanimivih arhitektur, ljudi m živali. IZfCl JE XBORMK O PREŽIHOVCRl YORARCU Decembra je bila v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah kulturna prireditev, s katero je odbor za proslavo 100 - letnice Prežihovega rojstva zaokrožil svoje delo. Predstavili so namreč knjigo s prispevki, prebranimi na simpoziju o Prežihu na Rimskem vrelcu 17. in 18. septembra lani. V kulturnem sporedu ob predstavitvi zbornika so nastopili oktet TRO s koroškimi pesmimi in gimnazijca Jure Berlo-žnik in Miran Kovač z branjem besedil o Prežihu in iz njegovih del. Kot urednik zbornika je najprej spregovoril ravnatelj Janez Mrdavšič. Naštel je vrsto kulturnih prireditev ter dejavnosti, s katerimi smo občani Mežiške doline proslavili 100 letnico našega znamenitega rojaka. Višek prireditev je predstavljal simpozij, na katerem je sodelovalo 15 literarnih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov ter kulturnih delavcev, ki so na novo pretresli Prežihovo literarno delo, ga skušali rešiti zakoličenih realsocialističnih oznak in z ideološko nepristransko analizo dokazati, da je Prežih "pisatelj po božji volji”, ki z vso silovitostjo in lepoto umetniške besede govori tudi današnjemu človeku. Knjiga, ki je izšla v rekordno kratkem času, bo ta spoznanja ponesla med bralce po vsej Sloveniji in pripomogla, da proslavljanje Prežihove stoletnice ne bo ostalo dogodek zakotja. Predstavitve se je udeležil tudi dr. Jože Pogačnik, eden najuglednejših slovenskih literarnih zgodovinarjev, soorganizator simpozija in sourednik zbornika. Povedal je, da se s Prežihom ukvarja že štirideset let in ga v vsem tem času ni nehal ceniti. Vsaj Jamnica, Samorastniki in Solzice bodo Janez Repnik: Kmetič s petelinom Srečanje s slikarstvom treh Repnikov iz Mute ne nosi v sebi samo likovne dimenzije, pač pa nam odkriva dragocen in zapleten svet, ki nam zna pripovedovati o psiholoških in socioloških vzvodih človekove ustvarjalnosti. Zato Anton Repnik: Ohcet torej ni čudno, da se ob prvi skupni razstavi v Ljubljani zanje in za nas napovedujejo za prihodnje leto že nove predstavitve....Rogaška Slatina, Litija, Kostanjevica... TRV vedno dostojno predstavljali slovensko literaturo v svetu, veliko monumentalnih mest pa je tudi v drugih Prežihovih delih. Slovenci se ne bi smeli bati tudi političnega prevrednotenja Lovra Kuharja, saj je bil pošten človek in velik humanist. Svoj izdajateljski podvig je ob predstavitvi v Koroški osrednji knjižnici opisal dr. Bernard Rajh, urednik in predstavnik Kulturnega foruma Maribor, ki je knjigo založil in izdal. Izšla je v zbirki Piramida, v kateri bodo izhajala nekomercialna dela s humanistično tematiko. V zborniku je objavljenih petnajst besedil, dvanajst med njimi je znanstvenih, vsa pa so vredna branja in razmišlanja. Ustvarili so jih: Janez Mrdavšič, Jože Pogačnik, Drago Druškovič, Bojan Borstner, Miran Hladnik, Franc Zadravec, Silvija Borovnik, Miran Štuhec, Jože Lipnik, Zinka Zorko, Klaus Detlef Olof, Marjan Štrancar, Janko Messner, Rok Gorenšek in Tone Sušnik. Mojca Potočnik Kultura ROCK Y Čflffl Sodeč po prvem letošnjem koncertu, v kulturnem domu v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, se nam obeta zanimivo koncertno leto. Morda pa se bo uresničila tudi želja in potreba po klubu, saj omenjena dvorana s koncerti nekomercialnih skupin že deluje v tem duhu. Rojeva se nova scena, koncerti naj bi se dogajali vsakih 14 dni. Tu so se v petek 7. januarja, rockovski publiki predstavili trije sveži, kreativni in energični bendi: Pulsa Theatro, 2227 in PSYHO-PATH. Skupina 2227 iz Ljubljane je lani z nastopom na Novem rocku potrdila svojo kvaliteto in opozorila nase z zanimivo, a rock malo neobičajno instrumentalno zasedbo. Kot solo instrument uporabljajo namreč violino, priključeno skozi efekte, da to staro klasično glasbilo zveni prav prepričljivo rockersko in sodobno. 2227 so na tem koncertu promovirali stripovsko revijo Stripcore, predvsem pa svoj CD, tudi s plakatom v pristni materinščini angležev: "Buy CD now!“ Tudi besedila njihovih pesmi so angleška, kar bo skupini gotovo olajšalo prodor čez državno mejo. Vendar bodo potem, izgubljeni v množici angleško govorečih skupin, fantje morda le razmislili o svoji identiteti, pripadnosti in preljubem nam kranjskem jeziku, kot najbolj primernem nosilcu sporočjl. Ampak: ”What can i do?" Če to počnejo vsi razgreti mladci, tudi post-punkerji PSYHO -PATH, ki so prišli predstavit svoj angleško kričeči punk v živo in na CD plošči, čeprav so napovedovali pesmi in kontaktirali s publiko v pojoči prekmuščini. Punk je v svetovnem merilu res mrtev, vendar je pri nas družbeno-socialna klima šele zdaj zadosti gnila, da predstavlja dovolj smrdljivo gnojilo in kompost za rast post-punkovskih skupin. Skupina je nastala iz zasedbe The Search for What?. Nekaj pa so vendarle našli. Jazz-rock skupina Pulsa Theatro iz Slovenj Gradca je s svojim uigranim nastopom znova navdušila (sicer so nastopili prvi, kar je DUHU po svoje nehvaležno). Glasba domačinov, imeli smo jo priložnost slišati s prejšnjim pevcem, tokrat pa so se predstavili z novo pevko, ki ima zanimiv glas, akoravno obrača občinstvu hrbet, je manj agresivna od glasbe gostov. V pesmih poleg zanimivih ritmičnih podlag ne manjka poslušljivih melodij in občutij jazza. Kdo pravi, da mora sodoben rock ali hard -core band grmeti z nerazpoznavnim drvečim hrupom, ta "moderna" misel je stara vsaj petnajst let. Pulsa Theatro so koncertirali tišje kot PSYHO-PATH in 2227, kar v tem primeru pomeni, da so igrali na znosni, poslušljivi jakosti in so kakovostno ozvočenje uporabili za kvaliteto, ne pa zlorabili za kvantiteto zvoka. Kaj koristi solidnemu, aktualnemu in uigranemu bendu ves trud in delo, če ga ni moč poslušati -ker je preglasen?! Upam, da pripomba o (pre)glasnosti ne bo naletela na gluha ušesa. Slišite?! Organizatorju, kulturnemu društvu iz Slovenj Gradca in Gregorju Guntherju, ki je celoten projekt izpeljal, gre pohvala predvsem za dober izbor nastopajočih, kajti marsikateri koncert so zavozili diletanti - na odru in za njim. Drugo pa je retorično vprašanje tehnične narave, ki se zastavlja: "Zakaj bobnar ne sliši kitarista?" Tudi sam ga nisem dobro slišal, žal, niti pri Pulsa Theatro ne. A ne bodimo malenkostni, saj vzdušja niso pokvarile niti krileče in opotekajoče se kreature, ki so groteskno poplesavale pod odrom. In s trditvijo, da je bi! to eden boljših koncertov (za najstnike: ftil, špon, cool, mega,..) se bodo strinjali vsi obiskovalci koncerta. Roko na srce, to ni tisočglava množica, kakršne smo vajeni z nasmejane "Marjance". Ne, to je maloštevilna rock publika, ki spremlja sodobne tokove in trende v svetu, se z njimi identificira ter opazuje, kako se odražajo skozi glasbo mladih, tudi slovenskih skupin, ki ustvarjajo tukaj in zdaj -svoj rock v duhu časa. Blaž Prapotnik V SPOMIN PEVCU MARJANU KOVAČU ŽUBORI* ŽCBRflJ* pesem KOROŠKA trkaj na /rca, zmaguj i Pevčevo srce je obstalo, utihnil je glas.Molk se je zaril v nas in obstali smo nemi. Da, žuborel je glas od Korotana do Jadrana, ki je povezoval srca pevcev in ljubiteljev pesmi. Žuborel je glas v pesmih Kernjakovih Gur: JOZEJ JE PA PRŠU H MOJC1J1 V VES......... Žebral je, ko je prepeval otožni napev pesmi ANA SAMA RIEČ ME GRIVA. Kot molitev je izzvenel njegov ROŽMARIN, s katerim je osvojil sleherno srce poslušalca, preprostega, ali člana strokovne žirije na tekmovanju, ki mu je za odpeti solo zapisala najlepšo oceno. Kako zmagoslavno je prepeval BODI ZDRAVA DOMOVINA, MILI MOJ SLOVENSKI KRAJ in s pesmijo povezal vse pobratene pevce- od Foltijevih z Libuškega polja, Zarjanov iz Trbovelj, Primorce z Branika in klene Kraševce ter z vresovci vred in s poslušalci v nabito polnih dvoranah, kjerkoli smo se že zbirali, po tej lepi slovenski zemlji, po Koroški onstran meje ali na Tržaškem, vse je povezoval v eno samo veliko pevsko bratovščino. Kdor ljubi pesem, kdor veruje vanjo, ne more umreti. Saj je pravi pevec združen s pesmijo v eno in pesem vendar nikoli ne umre. In tak je bil naš Marjan. Čeprav smo ga mnogo prerano položili v nedrje Uršlje gore, nam bo še vedno prepeval. Odslej nam bo po svoje naznanjal vedro pomlad: ko se bo na zimzeleni preprogi paslo mlado sonce in vabilo čebele na prvo pašo, takrat bomo slišali njegov glas: LJUB CVET JE VRES, NIKOLI EN SAM, SO V BRATSTVU DROBNI DRAGULJI. In iz blazine vresja bomo prisluhnili tisti njegovi: PA TAM DOU ZA DRAVO LEPO TIČE POJO, RASTJO ROŽE IN VRES, LAPE DEČVE SO VMIES. In vresovci bomo pritegnili za njim, kot je to bilo vselej, polnih dvaindvajset let našega petja, dvaindvajset Marjanovih pomladi v VRESU. Mnogo prerano nas je Marjan prisilil v drugačno poslušanje njegovega žametnega glasu: ko se bo ob jutrih pojavljala prva zarja na nebu in naznanjala sončni vzhod, bomo vresovci in z nami vred vsi ljubitelji pesmi prisluhnili tistemu vedno tako lepemu pogovoru med zarjo in soncem: ZARJA Ml GORE SHAJA, LIEPA ZARJA Ml GORE GRE, ZA ZARJO Ml GRE SONCE, OJ RUMENO SONČECE. ČAKAJ, LE ČAKAJ, SONCE, OJ RUMENO SONČECE, JAZ Tl MAN VLIKO POVEDATI PA ŠE VLIKO PRAŠATI. JAZ PA NE MO ČAKATI, MAN VLIKO OBSEVATI. VSE DOLINICE IN HRIBERCE, TUDI VSE UBOJE SROTICE. In v tej pesmi bomo vnovič slišali Marjanov glas. Ko da nas z zarjo in soncem vabi klic iz davnine v nov svet prijateljstva in ljubezni med ljudmi. Mnogo prerano smo se morali posloviti od pevca, našega odličnega solista, predsednika zbora, nekdanjega predsednika Delavsko-prosvetnega društva SVOBODA, od glasu, ki je bil sinonim za VRES. Koroški zbori tostran in onstran meje smo izgubili enega vidnih stebrov naše pevske kulture, odličnega in zvestega pevca koroške ljudske pesmi. Slovenski pevski rod je z njim izgubil pevskega entuziasta, ki je vse življenje daroval pesmi in z njo dobesedno tudi izgorel. Srebrna Vorančeva plaketa, ki jo je za svoje pevsko delovanje pred leti prejel, je skromno družbeno priznanje, ko mu ga izrekamo vsi pevci, kulturno društvo, Zveza kulturnih organizacij Ravne in Krajevna skupnost Prevalje. Še Marjanovemu novoletnemu voščilu: POJTE, PRIJATELJI MOJI. POJTE O LJUBEZNI, O LJUDEH IN DOMOVINI, O ZARJI IN SONCU. POJTE O VRESU, O LEPEM IN DOBREM. KAJTI V PESMI SO IZRAŽENE NAJLEPŠE ŽELJE, VSA RESNICA IN MODROST, VSA VERA IN UPANJE IN LJUBEZEN ČLOVEŠTVA. V PESMIH JE ZARISANA POT, KI VODI K SREČI ČLOVEKA. Hvala, Marjan, za tvoje želje, hvala za tvojo peseml Vresovci 6port Z mednarodne rokometne tekme Slovenijo - Gruzijo Slovenj Gradec- me/to zmaQO/lavja Tomaž Kleč - državni reprezentant Slovenska moška rokometna reprezentanca je odigrala zadnjo tekmo v svoji kvalifikacijski skupini za nastop na evropskem prvenstvu v slovenjegraški športni dvorani pred najboljšo rokometno publiko v naši državi. Potrebna je bila le še ena zmaga nad Gruzijo in to so si naši fantje zlahka priigrali. Doseženi rezultat, osvojeno 2. mesto v skupini, pa jih je postavil pred sam prag udeležbe na prvem evropskem rokometnem prvenstvu, ki bo junija na Portugalskem. Junak zadnje tekme Slovenije je bil Slovenjegradčan Tettey Banfro, ki sicer igra pri švicarskem klubu Amicitia iz Zuricha. Tako kot tri dni prej v Velenju proti istemu nasprotniku, je Banfro blestel in navduševal številne privržence na nabito polni tribuni domače dvorane. Tekmo sta si prišla ogledat tudi predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko in Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora. Poleg teh eminentnih gostov iz Ljubljane pa je bila na tekmi prisotna še praktično vsa politična in gospodarska smetana Koroške. Očitno se je že uveljavilo dejstvo, da na Koroškem pravzaprav nisi "in", če v živo ne spremljaš rokometnih tekem reprezentance in domačega kluba Preventa. Najboljši rokometaši Slovenije so pod vodstvom selektorja Toneta Tiselja pošteno opravili še golo formalnost: premagati Gruzijo. Pri tem so jim vztrajno in bučno pomagali slovenjegraški Orli in celjski Florjani. Orli so trem najimenitnejšim gostom med odmorom celo podarili svoje navijaške klobuke, s tem pa so nedvomno še bolj razvneli njihove navijaške strasti. To je vsekakor držalo za Štefko Kučan, Korošico, ki je na svojevrsten temperamenten način navijala za naše fante. Brezhibni organizaciji reprezentančne tekme so čestitali ugledni rokometni strokovnjaki iz vse Slovenije, pohvale so deževale tudi s strani celjskega tabora, ki je v našem rokometu daleč najmočnejši v vsakem pogledu. Navsezadnje smo lahko tudi pričakovali, saj je organizacijskemu odboru predsedoval sam predsednik izvršnega sveta Janez Komljanec, ki je s sodelavci med drugim pridobil za glavnega pokrovitelja tekme Zavarovalnico Maribor. Dejstvo, da je tekmo prenašala tudi televizija, daje piko na i na uspešen športni dogodek v mestu miru. Za trajen spomin pa ostaja priložnostni bilten, na čigar naslovnici je Tettey Banfro v akciji, bržkone trenutno najboljši Slovenski rokometaš. Po tekmi je bilo v restavraciji hotela Kompas več kot živahno. Na enem mestu je bila zbrana vodilna rokometna srenja Slovenije, skupaj s številnimi koroškimi veljaki. Banfro, ki je kot najboljši igralec tekme dobil v dar ročno uro, jo je moral vrniti. A le za kratek čas, saj je želel predsednik rokometnega kluba Prevent Matjaž Beliš obogatiti darilo z graviranjem spominskega zapisa. Kljub temu, da je bilo zaključeno tekmovanje v kvalifikacijski skupini, so vsi na veliko razmišljali o zadnjem nasprotniku, če že žreb ne bi naklonil neposredne uvrstitve na EP. Druga tema pa je bila nastop Preventa v četrtfinalu evropskega pokala mest proti Drottu iz Halmstada na Švedskem. Domači so se že pripravljali na novo vrhunsko predstavo, prav tako pred tele- vizijskimi kamerami. Spraševali smo se že, ali bo Slovenija sploh še kako drugače kot po rokometu dojemala Slovenj Gradec, če se bodo nadaljevali takšni spektakli tudi v prihodnje. Tako mimogrede, a zadosti upadljivo, je nekdo izustil: "Madonca, pa saj imate pri vas tako kruha kot iger!" Zaznati je bilo nekaj nasme- hov, ki niso delovali nasprotujoče. Neglede na to: v Slovenj Gradcu je rokomet del vsakdanjika. Rok Tamše Koroška cesta Slišite nas: ob torkih ob četrtkih ob sobothah ob nedeljah 2, tel.Sfax: 0602/71-170 Pokličite Rodio Radlje! med 13.30 in 15.30 med 16.00 in 18.00 med 09.00 in 11.00 med 10.00 in 14.00 àport fiižmcifjeva kegljača u/pe/fio no norolelnem turnirju Četrtič sta kegljaški klub Norik in Kegljaška zveza Slovenije pripravila tradicionalni novoletni turnir na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani, turnir, ki je po kakovosti najmočnejši v naši država. Tokrat je nastopilo kar 413 kegljačev in keg-Ijavk iz vseh slovenskih klubov, med njimi vsi kandidati in kandidatke za reprezentančni vrsti, ki bosta maja letos nastopili na svetovnem prvenstvu v nemškem Lud-wigsha&u. V sklepni del turnirja se je uvrstilo po 16 najboljših v obeh konkurencah, med njimi tudi Fužinarjeva tekmovalca Alojz Strašek in Slavka K od run, ki sta na koncu osvojila odlični sedmi mesti. Prav koroška tekmovalca sta poskrbela za prvovrstni presenečenji v finalnih nastopih. Strašek je namreč v prvem krogu izločil kandidata za slovensko reprezentanco Ivačiča, nato pa žal moral priznati premoč kasnejšega zmagovalca turnirja Borisa Benedika (Iskra števci). Podobno se je primerilo Kodrunovi, Id je v prvem krogu premagala reprezentantko Tončko Urbanc, nato pa nesrečno izpadla iz nadaljnega tekmovanja v dvoboju z Mlakarjevo iz Postojne. Pri kegljavkah je zmagovalka tega množičnega in kakovostnega turnirja postala svetovna prvakinja Marika Kardinar (Emo Celje). Koroški nogometni sodniki pripravili turnir fPORT KlUB flAJBOUfl Y flOYCftJ GRADCU Tradicija je tudi letos obveljala. Aktiv koroških nogometnih sodnikov je namreč 2. januarja pripravil v slovenjegraški športni dvorani uspel, že sedmi po vrsti, turnir v malem nogometu. Zanimanje za nastop na turnirju je bilo precejšnje, saj se je prijavilo kar 31 ekip. V finalu so nogometaši velenjskega Šport kluba z golom Borisa Tomažiča premagali ekipo Flamengo Rakova Jelša iz Logatca in tako osvojili 1. mesto. V tekmi za 3. mesto so bili Kremenčkovi Pameče boljši od ekipe Bife Žare iz Slovenj Gradca in jo premagali s 3:1. Po turnirju je posebna strokovna žirija za najboljšega vratarja izbrala Marijana Drmastjo iz ekipe Flamengo, medtem ko je priznanje najboljšega strelca pripadlo Zlatku Kotniku iz ekipe Kremenčkovi. I.M. SOP K O O H A D DJt A V O O RAD PODJETJE I G EM O T I 5 Kl*°°i__V « H Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: - IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo - ukrivimo in polagamo betonsko železo - vse vrste betonskih mešanic - KO-TLAK plošče - betonski zidaki in druga betonska galanterija - separirani agregati - kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO Drugič silvesTerski tek okoli Javornika romnž nonne _ nniiiiTREifi Po svetu je kar nekaj silvesterskih in novoletnih tekov, ki vzbujajo izjemno pozornost zaradi velikega števila nastopajočih. Med vodilnimi je vsekakor silvesterski tek v Sao Paulu Braziliji, ki zbere na štartu 15 kilometrskega teka zares najboljše dolgoprogaše iz celega sveta. Svoj silvesterski tek pa imamo tudi Korošci. Ideja o organizaciji takšnega teka se je namreč v letu 1992 porodila v glavah nekaterih odbornikov krajevne skupnosti Javornik - Šance ------ •• na Ravnah. Prvič je bila udeležba na teku resda skromnejša. Tokrat, na prelomu lanskega in letošnjega leta, ko je bil tek že drugič, pa je nastopilo že 61 udeležencev, med njimi 15 žensk. Start teka je bil natanko petnajst minut pred polnočjo, najhitreje pa je zasneženo progo, dolgo 1150 m, pretekel v zares šampionskem slogu Tomaž Robač s Prevalj. Na cilj je prispel v rekordnih treh minutah in 18 sekundah. Pri ženskah je bila prva v cilju Hedvika Blatnik iz Mežice. Mnogim tekačem, ki so vajeni daljših preizkušenj, je bila proga okoli Javornika seveda prekratka in se niso uspeli niti prav ogreti. Morda bi organizatorji vendarle morali razmisliti o dveh ali celo o treh krogih, temu primemo pa bi kazalo prilagoditi tudi čas sedaj že tradicionalne prireditve, ki kaže, da se bo "prijela". Morda bi tek pridobil tudi na množičnosti. Kakorkoli že, drugi silvesterski teki na Ravnah je lepo uspel, zato si pohvalo zaslužijo prizadevni organizatorji iz vrst KS Javornik-Šance. Predvsem so to Miloš Jurak, Alojz Potočnik, Peter Fajmut, Ljubiša Topalovič, Peter Gorjanc in Franc Krauzer. In kdo so bili najboljši? Pri moških je bil vrstni red naslednji: 1. Tomaž Robač, 2. Drago Laznik, 3. Milan Župane, Mislinja, 4. Brane Breznikar, Kotlje, 5. Evgen Veselko Ravne, 6. Branko Slivnik, Črna, 7. Beno Jelen, Ravne, 8. Bojan Breznik, Ravne, 9. Vili Blatnik, Mežica, 10. Emil Blatnik, itd. Ženske: 1. Hedvika Blatnik, Mežica, 2. Nataša Fajmut, 3. Vanja Fajmut, obe Ravne, 4. Barbara Jager, 5. Lidija Breznikar, obe Kotlje, itd. Ivo Mlakar J Vaš Prepih V Vrtcu Radlje ob Dravi - STRDION Tako. Prazniki in vso vzdušje, ki nas je spremljalo ob njih, so za nami. Ostale so le še okrašene jelke, od katerih že krepko odpadajo iglice, ter mnogi okraski po stanovanju. Za nekatere mogoče. Za marsikatere starše in otroke pa je ostalo mnogo več. Pri tolikih pripravah in skrbeh, da bi kar najbolje izpadel vsak prazničen dan, in pri tolikih prireditvah, ki so čakale otroke, je v marsikaterem pustil verjetno kar lep spomin. Da seveda ne pozabimo snega, ki nam je ravno ob pravem času pobelil in olepšal pokrajino. Ob dveh otrocih, šestletni in šest-mesečni hčerki, sem se tudi sama prav pošteno zaužila radosti in veselja otrok, ki jih doživljajo te dni. K temu je pripomoglo še sodelovanje v prireditvi programa in obdarovanje otrok v vrtcu. Ker sem na porodniškem dopustu, sem imela skoraj ves prosti čas namenjen hčerki, tako sva se lahko skupaj naužili praznikov. Obema je bilo v veselje že to, da sem lahko sodelovala v igrici, ki so jo vzgojieljice pripravile za prihod Dedka Mraza. Hčerka je pa bila najbolj vesela tega, da je njena mamca pokazala, da zna še tudi kaj drugega, ne le kuhati, prati in hoditi v službo. Prav z veseljem sem se odpravljala na vaje, kljub temu, da sem si morala iskati varstvo za najmlajšo hčerko, ki je vedno nestrpno čakala, da se mamca vrne domov. Naše vaje so bile strašno razburljive tudi za njeno starejšo sestrco, saj je vedela, da za njo in ostale otroke pripravljamo "veliko" presenečenje. S skupno močjo mamic in vzgojiteljic smo se odločile, da bomo otrokom tokrat podarile nekaj, kar bomo same izdelale. Spletle smo rokavičke ter nanje prišile aplikacije po želji otrok. Že to je bilo nekaj posebnega, saj smo otrokom povsem same izdelale darila. Tako smo skupaj z otroci že pred prazniki občutili vso vznemirjenje in veselje, ki se je odražalo v pripravah daril in samega programa za prihod Dedka Mraza, ki ga vsi otroci tako nestrpno čakajo. V veliko veselje mi je bilo, ker sem lahko skupaj s svojim otrokom delila vse občutke in radost, ki jih je doživljala ob prireditvah ves teden, v katere so vzgojiteljice vložile toliko truda. Resnično, vsa čast jim, ker so se tako zelo trudile, da bi imeli otroci kar najbolj popestrene praznike. UTRINEK S PRAZNOVANJA NOVEGA LETA Ves mesec so se skupaj z otroci pripravljale na praznovanje. Na zelo preprost in zabaven način so jim pokazale, kako lahko izdelaš okraske, čestitke ter celo pecivo in kandirano sadje, s katerim so nas pogostili. Ob vseh teh obveznostih in sodelovanju so bili otroci tako zelo zaposleni in vznemirjeni, da so bili zadovoljni že z našimi skromnimi darili. Lepo bi bilo, ko bi vsi starši tako sodelovali pri prireditvah, ki se pripravljajo v vrtcih. Svojim otrokom bi naredili neznansko veselje, vzgojiteljicam pa olajšali delo. A žal smo vedno vse preveč zaposleni in vse premalo časa si vzamemo za svoje otroke. Ob vsej ihti doma in v službi bi se ob takšnih obveznostih tudi sami veliko bolj sprostili. Preko tega lahko tudi lepo spoznaš, kaj vse naši otroci počno ter kakšni so, ko nas ni zraven. Saj nam doma marsičesa ne pokažejo in povedo. A v družbi otrok iz svoje skupine se izrazijo vse njihove sposobnosti in želje. Vrtec je za naše otroke drugi dom, saj tam preživijo ves čas, ko smo mi odsotni, zaposleni. Zato pomagajmo vzgojiteljicam, da se bodo tam tako tudi počutili. Otroci so resnično naše največje bogastvo, dajmo to s skupnimi močmi tudi dokazati in potrditi. Majda Andrič SLOVENJ GRADEC vsak dan.......ves dan Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 Odmevi CII TY-IEYCI mo kmiiiii MYIU Spoštovana gospa Stanka Vauh, vodja strokovne službe Krajevne skupnosti Prevalje. Zahvaljujem se za odgovor, pa čeprav ni prišel s pravega naslova. Pozabili ste napisati, ali pišete v imenu odbora CaTv ali je to vaše osebno prepričanje. Če pa ste to pisali kot uradna oseba Krajevne skupnosti, bi svoje trditve morali prikazati z resničnimi podatki. Izkoristili bi lahko in javno nanizali dejstva. Tako pa ste me še bolj prepričali, da odbor Ca Tv ne dela ali pa ga sploh ni. Glede na to, da ste vi šele slabe 4 mesece vodja strokovne službe KS, se čudim, da ste tako na pamet (brez točnih ugotovitev) odgovorili. ODBORU Ca Tv je že lep čas znano, kaj hočem. Zadosti dolgo smo imeli žolčne razprave okrog tega. Ponovno poudarjam, da hočem čiste pogodbene odnose in da se ne upiram ali sem proti plačevanju naročnine. Na vaše odgovore oziroma na trditve pa naslednje: 1. Trdite, da se tedensko srečujemo v prostorih KS Prevalje in da skupno rešujemo probleme ogrevanja in podobno. Spoštovana gospa, ali niste malo pomešali stvari? Res je, da se večkrat srečava na ulici, nikakor pa ne na KS Prevalje. Okrog ogrevanja je med nama velika razlika. Vi urejate zadeve samo okrog Družbenega doma na Prevaljah, jaz pa v svojem imenu za ogrevanje vseh stanovanjskih blokov na Prevaljah. Zakaj zavajate brake? 2. Res je, da plačujete elektriko za glavno postajo in poslovne prostore. (Kje so poslovni prostori?) Zaradi vašega nepoznavanja zadeve Ca TV pa vam sporočam, da za podpostaje v stanovanjskih blokih na Prevaljah elektriko plačujemo nejemniki oz. lastniki stanovanj, ker so te podpostaje priključene na skupne naprave v stanovanjskih blokih. Izjema sta le stanovanjska bloka na Ugaslih pečeh 4 in 5, ki imata podpostajo zunaj in imata poseben števec. Individualne hiše imajo prav tako za svojo podpostajo poseben števec. Torej ne gredo vsi stroški na račun naročnine. Naj mi individualni lastniki hiš ne zamerijo, če kateri le plačuje elektriko za podpostajo. Stanovanjski blok na Prevaljah Trg 30 ima 5 kablov Trg 29, Gasilski dom dva za individualne hiše, pa ta električni tok plačuje samo Trg 30. To so podatki Elektra Slovenj Gradec in stanovalcev v imenovanih stan. blokih. 3. Sistem Ca TV je zavarovan. Ali potem, ko se kabel poškoduje ah se apara- tura pokvari, ne dobite odškodnine? Ob nastajanju Ca TV je bilo dogovorjeno, da gredo kabli po zemlji. Zakaj je bilo potem narejeno drugače, še do danes nisem izvedela. 4. Zakaj niste v odgovoru navedli, kolikšna je cena najemnine? Številke, vsaj za nazaj, so znane. 5. Trdite, da so dekoderji dragi. Zakaj niste navedli, koliko jih~ je in po kakšni ceni plačujete kode? Če sredstev ni in trdite da bi sistem zaradi takšnih kot sem jaz, že propadel, zakaj potem kupujete sisteme, ki so kodirani. Po naštevanju programov, za bralce izven področja Prevalj naj povem, da gledajo na Prevaljah programe SLO I, SLO 2, HRT, PRO 7, RTL I in 2, ORF I, SAZ I, PREMIERE, ORF 2, FILMNET, SKY MOVIES, SKY NEWS, CARTOON NETWORK, EURO-SPORT, CATV Prevalje, CNN, MTV-MUSIC TELEVISION, BEOGRAD, DSF, so mi na RTV Ljubljana odgovorili, da so od vseh teh programov kodirani PREMIERE in FILMNET (Nemčija) in pa SKY MOVIES (Anglija). Zakaj vse to ne pove odbor CaTV? Zakaj moram odgovore iskati na drugih področjih? Trdite, da imamo na razpolago 18 programov. Naštela sem jih 20. Torej vam podatki le niso jasni. Trdite, da moja družina gleda toliko programov brezplačno, brez vaše privolitve. Res je, da brez vaše osebne privolitve! Zakaj se niste potrudili ter preverili podatke, preden ste kaj takega izjavili javno in še kot uradna oseba povrhu. Bralcem in vam osebno povem, da je bila naša družina med prvimi, ki je podpisala pogodbo in v treh zaporednih obrokih plačala priključek CaTV, ravno tako kot večina v našem stanovanjskem bloku. Za to imam dokaz, pogodbo in potrdila o vplačilu. Prav tak dokaz pa leži v arhivu CaTV oziroma v arhivu KS Prevalje. Zaradi tako malomarne izjave pričakujem, da boste to javno popravili. Da pa nismo plačniki naročnine, sem javno sama povedala. Naj vas potolažim in povem, da naša družina gleda samo naslednje programe: SLO 1 in 2, ORF 1 in 4 tuje programe, včasih tudi KTV Prevalje. Že pred ustanovitvijo CA TV smo imeli in še imamo skupno anteno za program SLO 1 in 2 in Avstrijo 1. Za to anteno še danes plačujemo ceno v najemninah, lastniki stanovanj pa bodo to plačevali v stroških skupnih naprav še dolgo potem, ko Krajevne skupnosti ali CA TV odbora ne bo več. Dvomim, da bo bodoča občina prevzela v upravljanje obstoječo CA TV, za katero pa že sedaj pravite, da je v razsulu. Torej si bomo morali najemniki oz. lastniki stanovanj sami plačati ponovni priključek na obstoječo anteno. 6. Zgovarjate se na tiste, ki plačujejo naročnino, pa čeprav imajo samo 20.000 SIT. Za mene to ni odgovor. Tudi če bi imela 500.000 SIT pokojnine in če bi bilo treba plačati samo 1,00 SIT naročnine, tega ne bi storila, dokler ne podpišemo pogodbe, ki bo zadovoljevala obe strani. Ker vi prodajate, jaz kupujem, imamo enake pravice v dobrem in enake dolžnosti v slabem. 7. Poučili ste me, da mene nič ne briga okrog tega. Nimate prav. Res je, da se pogodba o priključku glasi na mojega moža, plačala pa sva jo oba. Zaenkrat še velja določilo (zakonska zveza), kar se v zakonu pridobi, je last obeh zakoncev. Neglede na neplačano naročnino velja, da je prispevek za priključek dosti več vreden kot pa je pomembna sama naročnina. Tudi elektrika, ki jo plačujem na ta račun, nekaj velja. Gospa Vauh, prevzeli ste delovno mesto, ki je javno. Zavedajte se, da nam krajanom ne morete odgovarjati na način, kot ste. Verjetno pa je to v vas še iz časa učiteljevanja. 8. Hvala za povabilo, da si lahko pridem pogledat Finančno poročilo. Žal mi je, me ne bo. Vi ste že druga institucija, ki me na tak način hoče utišati. Ker pa je to širši problem, lahko pripeljem veliko ljudi (recimo 500) in se kar zmenimo za petek., Ali bo vaša finančna služba (ni nič kriva) zdržala enodnevni pritisk toliko ljudi? Zakaj ne predlagate, da se dobimo z odborom CATV ? Ali se vam ne zdi, da je veliko boljše, da daste podatke na oglasne deske v stanovanjskih blokih oz. še najboljše in najceneje, če to predvajate na CATV-ju? Na vaše vabilo (upam, da velja tudi za mene), da podamo svoje predloge, se bom odzvala. Mislim pa, da teh ne boste potrebovali in da boste zadevo uredili sami še prej, preden se ukine Krajevna skupnost oz. ustanovi občina Prevalje. Lep pozdrav in z vsem spoštovanjem! ANA Stanič Prevalje TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO MARIBOR - ENOTA SLOVENJ GRADEC Štev: A 1/94 Slovenj Gradec, dne 5.1.1994 Glede na v Prepihu št.21/93, stran 4 objavljen članek "PRODAJNI INŽENIRING LESNE - MAČEHA SVOJIM DELAVCEM!" in glede na določbo čl. 78 Zakona o javnem obveščanju, zahtevamo, da se objavi naslednje: V zvezi s člankom "PRODAJNI INŽENIRING LESNE - MAČEHA SVOJIM DELAVCEM!" Temeljno javno tožilstvo v Mariboru - Enota v Slovenj Gradcu sporoča / to bi moral pisec članka preveriti že pred objavo, da bi lahko bralcem posredoval podatke, ki ustrezajo dejanskemu stanju/, da kljub težavam v kadrovski zasedbi v letu 1992 rešuje zadeve sprotno in da so vse zadeve, ki jih v članku navaja (prodajni inženiring Lesne, teniška igrišča...) bile takoj ali po dopolnitvah ovadb, ki jih je morala opraviti Uprava na notranje zadeve v Slovenj Gradcu, dane v nadaljnje reševanje Temeljnemu sodišču v Mariboru - Enoti v Mariboru ali pa Temeljnemu sodišču v Mariboru - Enoti v Slovenj Gradcu. Tako piscu članka ni treba opozaijati, da ljudje čakajo v teh zadevah na rešitve, ker so te bile v okviru pristojnosti javno tožilskega dela in glede na fazo kazenskega postopka, ki ga določa zakon, rešene. Vodja enote Jelka ŠTUMBERGER MLAKAR ________________________________________________ Pisma, ljubezen ne razlikuje Tisti dan se je kot sončni žarek dotaknil naših src, nam vlil novega upanja, nove moči, nove ljubezni. V nas je še poglobil, osmislil željo po izkazovanju prijateljstva, dobrote, željo po sprejemanju vseh ljudi. Mladi člani misijonsko-karitativne skupine in ansambel Samarijan iz nadžupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu smo v tednu karitasa obiskali gojence Zavoda za delavno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem. Želeli smo jih razveseliti z glasbo pa tudi z darili, ki so jih velikodušno prispevale trgovine, pekarne, papirnice, na katere smo se obrnili s svojo prošnjo. Vse zbrano smo v soboto dopoldne natovorili v avtomobile in se odpeljali proti Črni. Nestrpno pričakovanje, veselje in zanos so se mešali s kančkom strahu in negotovosti. "Kdo nas bo sprejel? Kako bomo vzpostavili prvi stik. Bo naše srečanje uspelo?" Ob sproščenem sprejemu je ves strah izginil, obrazi so se nam smejali z oken, pozdravljali so nas veliki klici, nam postavljali najrazličnejša vprašanja in še preden se je začel uradni program, smo se že spoznali, rokovali z večino in pridno so nam pomagali nositi inštrumente v telovadnico. Nobenega motrenja od daleč ni bilo, nobenega obotavljanja, zadržanosti, opreznosti, ki so drugače tako značilni za vsakdanje medčloveške odnose. Program se je začel brez posebnih uvodnih govorov, glasba je podrla še zadnji zid in bila tista, ki nas je dve uri povezovala. Petje, ples, smeh - s temi besedami bi na kratko opisali ves obisk. V pogovorih z gojenci smo čutili, da potrebujejo prijatelje, da potrebujejo nekoga, ki jih ima rad take kot so. "Rad te imam. Ali boš moj prijatelj?" Te besede tako redko slišimo, kar težko nam gredo z jezika, v domu pa so bile pogoste, skoraj edine. Vse lepo prehitro mine, tako tudi dve uri našega druženja. Naše slovo je bilo podobno slovesu starih prijateljev, ki se poznajo že od nekdaj. Strah pred neznanim se je sprevrgel v srečo ob spoznanju, da ljubezen ne dela razlik, ne pozna besede prizadet. V Črno smo šli, da bi nekaj dali in se vrnili tisočkrat obogateni. V nas je odmevala ena sama misel: “Otroci" v Črni poznajo formulo sreče. Vse, kar potrebujejo, so bližina prijatelja, vesel nasmeh, prijazna beseda, topel stisk roke, pripravljenost poslušati, razumeti. Z nami je enako, čeprav srečo trdovratno iščemo čisto drgje in tako ostajamo prazni, razočarani. Zahvaljujemo se DO, ki so nam pomagala z darili: Žila SI.Gradec, Nama SI.Gradec, Pekarna BMK, Koroške pekarne. Mladinska knjiga Sl. Gradec, Contai, Papirnica A3. MISIJONSKO-KARITATIVNA SKUPINA ŠMARTNO PRI SLOV.GRADCU DOBER PREDIOC Ostareli ljudje pravijo, da si je po drugi svetovni vojni novo Jugoslavijo izbralo ljudstvo. Mi pa se spomnimo, kako smo glasovali, ko smo dobili tako željeno mlado suvereno državo Slovenijo. Čeprav do vratu v težavah tičimo predvsem delavci, se je oglasilo še eno zelo krizno vprašanje: glede podeljevanja našega državljanstva Neslovencem. Predvsem delavci gledajo na to zelo črno, da ne omenjam, kaj mislijo o tem nekdanji zaposleni delavci. Marsikdo pa zna predlagati, naj tudi zdaj ljudstvo ali, bolje rečeno, pre- bivalstvo Slovenije soodloča z vlado, kako se bo ta problem rešil, kajti ravno mi bomo živeli z njimi in nam bo marsikaj odvzetega, če politiki glede tega naredijo napako. Zato sem mišlenja, da ta predlog sploh ni slab, čeprav lahko že kar zdaj zaključimo, za kaj bi se odločili. Marsikdo bo vprašal, kako to vem. Čisto preprosto: veliko se družim z ljudmi, ki znajo razpravljati o vseh kriznih zadevah in tako seveda slišim marsikaj. Zagotovo to nisem slišal edini in se bo marsikdo tudi strinjal z mano. Zakaj se tudi ne bi, saj to je samo predlog, kateremu bi bilo treba veijetno tudi prisluhniti. Razmislimo malo o tem! Zlatko Škrubej Šmartno/Slovenj Gradec/ kronika Pravijo, da gre osel le enkrat na led. No, brskanje po črni kroniki zadnjih tednov na Koroškem potrjuje, da ljudje, vsaj po tej plati, nismo osli! Žal. Če bi namreč bili, bi temeljna značilnost bržkone ne bilo tolikšno število prometnih nesreč v tem obdobja. Ljudje kar naprej silimo na led. Tokrat je bil v glavnem to seveda sneg. Toliko ga ni nasulo že kar nekaj zim in morebiti je tudi to krivo, da prometni udeleženci ne vedo, kje jim je meja. Večina nesreč se je ponovno pripetila zaradi neprimerne hitrosti ali neprilagojene vožnje razmeram na cesti. In prav zato bi bilo mogoče bolje, če bi ljudje vendarle bili osli: na led (sneg) bi šli le enkrat! Olro/kci igro Tale del moje kronike ni napisan z namenom preprečiti brezskrbno otroško igro. Vendar pa bi ne bilo napak, če bi se starši od časa do časa nekoliko pogovorili s svojimi otroki tudi o nevarnostih, ki pri tem vendarle prežijo. Vse več nasilja, ki ga otroci - tudi v prikriti obliki - nenehno čutijo okrog sebe, lahko vpliva na njihovo ravnanje pri igri. Lep primer za kaj takega, je primer dečka iz enega izmed naselij v Slovenj Gradcu. Kupil si je vžigalice in eno izmed njih prižgano vrgel v plastenko, v kateri je bil ostanek mešanice bencina in nafte. Vsa reč je seveda eksplodirala in dečka opekla po licu. Na srečo ne prehudo, končalo pa bi se lahko tudi mnogo huje. • nedotakljivo/l Nedelovanje pravne države se lahko odraža v vse bolj nasilnem in nasilniškem obnašanju ljudi. Tudi tega je v policijskih zapisnikih vse več in več. Zlasti pa v zadnjem času prednjačijo kazniva dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Vse več je primerov, da ljudje nepovabljeni vstopajo v stanovanja drugih, jim celo grozijo in se ne odstranijo. Najpogosteje gre v teh primerih za nekdanjega zakonskega partnerja, nemalokrat pa tudi za kakšnega soseda, s katerim je prišlo do prepira ali prerekanja. In še nekaj: Kot kaže, postaja "koroški nacionalni šport" bolj in bolj "wrestling" s policaji. V Dravogradu in na Ravnah je bilo zadnje dni kar nekaj primerov grobega napada na policiste in oviranja njihovega rednega dela. Na policijski postaji na Ravnah se je prime- črna kronika Prvo žrtev Žal je bilo treba samo deset dni počakati na prvo smrtno žrtev koroških cest. Tudi tokrat je bila posredi neprimerna in neprilagojena hitrost. Voznika osebnega avtomobila M.R. ki je v nesreči tudi umrl, je zaradi neprilagojene hitrosti blizu Mežice zaneslo v pravilno po svoji desni strani nasproti vozeči osebni avto voznika I.K., ki je bil v nesreči zelo hudo poškodovan. Poleg njega je bil v tej nesreči enden izmed sovoznikov i.K. huje, drugi pa lažje poškodovan. Na naši sliki: grozljivi ostanki osebnega avtomobila lastnika I.K., ki si jih velja dobro ogledati in zapomniti, kaj lahko doživi nič hudega sluteči udeleženec v prometu. Najhuje pa je seveda, kadar ugasne kakšno človeško življenje! Foto: arhiv UNZ Slovenj Gradec rilo celo, da so občani vpričo dežurnega policista poskušali obračunati z občanom, ki je prišel prijaviti neko kršitev javnega reda in miru. Če ne bi bilo črno na belem v policijskem zapisniku, bi kaj takega skorajda ne mogel verjeti. Razumem tako ali tako že dolgo ne več! • V d fužini Naj nekoliko po svoje in vedreje zasukani del črne kronike - samo za sprostitev in nikakor za posnemanje - tokrat pričnem z bunkerašem. M.Z. iz Slovenj Gradca je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu. Dne 13.1. je okoli 18,30 z nabito malokalibrsko pištolo grozil bratu in svakinji. V bunker so ga morali "odpraviti" s prisilo in pri tem je bil tudi lažje poškodovan. Če se bo M.Z. pri sodniku za prekrške poskušal zagovarjati, da njegovo početje ni bilo "nič" hudega, saj bi vse tako ali tako ostalo v družini", mu sporočam, da kadija na to uho ne sliši dobro. Ob novoletnih praznikih in praznovanjih je marsikdo dodobra izpraznil zaloge. Nekateri jih zdaj poskušajo dopolniti na najlažji način. Tako lahko razumemo tudi dejanje NN, ki je v noči od 7. na 8. januar v klet stanovanjskega bloka v Vuhredu in nekemu stanovalcu iz hladilne skrinje odnesel kar za okoli 5000 tolarjev mesnih dobrot. Okradeni obvešča storilca, da si je pozabil postreči še s pijačo, ki jo ima v kleti. Da bo to lahko nadoknadil, mu je za boljšo orientacijo namestil tablo "Bife pri ukradeni klobasi!" Na zdravje! Povsem možno je, da je prav sorodnik prej omenjenega NN, ki je seveda prav tako neznan, dne 6.1. vlomil v Bife Mere v Mislinji in odnesel kar za 40.232 tolkarjev cigaret in drugega blaga. Kaže, da je neznanec slišal kaj pripravljajo poslanci slovenskega parlamenta v zvezi s prepovedjo kajenja in kadilci nasploh, pa se je sklenil še dovolj zgodaj oskrbeti z "municijo". Kajenje povečuje možnost obolelosti za rakom, piše na ameriških _______Glosirana cigaretah. Slovenske cigarete pa nič.... • Tfk / policijo Strašansko smolo je imel dne 5.1. voznik osebnega avtomobila J.l. Zaradi neprevidnega premika avtomobila je na parkirnem prostoru pri Begantu trčil v vozilo golf. In v čem je smola? Vozilo je bilo policijsko! To pa je pravzaprav tudi sreča v nesreči, saj mu na prihod policije ni bilo treba dolgo čakati. Verjetno si je R.B. iz Pliberka za svojega vzornika vzel kar uspešnega avstrijskega mi-šičnjaka Schwarzenegerja. Dne 4.1. je namreč kar z golo roko razbil veliko steklo pri vhodnih vratih Hotela Mere na Ravnah. Škoda: 60.000 SIT. Zatem je pogumno pobegnil, a so ga kmalu prijeli. Pri tem so policisti ugotovili še, da je vozil brez vozniškega izpita, odklonil je preizkus z alkotestom, vrhu vsega pa se je še močno upiral. Ko se je streznil, je od Schwarzenegerja najbrž ostal le še krepak maček. Zelo hudo žejen je moral biti NN v silvesterski noči. Razbil je namreč izložbeno okno trgovine Maja v Slovenj Gradcu in odnesel za okoli 6.000 tolarjev alkoholnih pijač. Bojda so ga pri tem "očislišci" slišali bentiti, da bi kakšna trgovina lahko bila odprta tudi na najdaljšo noč, ko so ljudje najbolj žejni. NN pa je 31.12. lani zjutraj na hitro opravil še inventuro v svoji denarnici. V TKB Slovenj Gradec je na hitro vnovčil bankovec za 200 nemških mark, ki je bil ponarejen. Tako je neznanec še pred novim letom opravil svojo “inventuro". V leto 1994 je pač želel priti čist in brezskrben. Velik ljubitelj viskija z ledom pa mora biti NN, ki je konec minulega leta v nočnem klubu Korona na Ravnah odtujil ledomat, vreden okoli 60.000 SIT. Morda pa neznanec ureja tudi kakšno novo umetno drsališče in se je ob letošnji januarski odjugi hotel zavarovati. Pozorni naj bodo torej vsi tisti, ki se jim bo zdelo, da drsajo na viskiju z ledom. In še en bunkeraš: policija je morala spraviti na hladno D.Š., državljana BIH, ki je doma pretepal ženo in se hudo prepiral s sosedom. V policijskem poročilu žal ne piše, kje je D.Š. soseda našel -v omari ali kje drugje. TJ. PRETEPI ■ nEfimPATIČm TREAD Skoraj štiri tedne je minilo, odkar je izšel Prepih. To je nekatere navedlo na misel, da nimamo več o čem pisati. Zato so nam nadebudno predlagali svoje teme. Še prej pa smo bili deležni graje, da nočemo pisati o stvareh, za katere naj bi nekateri želeli, da se ne objavijo v koroškem časopisu. Ja, ugotovili ste. Natolcujejo, da smo podkupljivi. Češ, da nič nismo napisali o dravograjskem medprazničnem dogodku, ko je državljan s pendrekom tepel policaja. In je nastala prava frka. Saj veste, intervencija je akcija v pravem pomenu besede. To je bil pretep številka ena. Zatem so nam pod nos vrgli pretep številka dve. Da so se ob odprtju avtomobilskega salona na Legnu pri Slovenj Gradcu stepli kot hudič možje iz Preventa (Menda je bil najbolj vročekrven in žaljiv A.S., ki ne prenese familije L. in Bog ve, kaj je bilo še vmes?). Bilo pa je nekaj prav dobrih "na gobec" podeljenih. In mi, da si o tem ne upamo pisati. Ker smo podkupljivi ali pa, blažje, poslušni. Predlagatelji so vročično nadaljevali s pretepaštvom vseh vrst, na vseh možnih lokacijah od Starega trga do Velenja in med vsemi možnimi ljudmi - pretepači. Mi pa da smo tiho kot riti. Ml ODGOVARJAMO: PREPIH ni trendovski časopis. Prepih je "cajtng", ki noče podpihovati nesimpatičnih in škodljivih stvari. Prepih bo tudi pretepe dal na svoje strani, ampak šele takrat, ko bodo ti spremenili vsaj Koroško oziroma jo postavili na glavo. PRETEPAČI, IZVOLITE! Zanimivosti SESTAVIL KEMIJSKI F. NOVAK SIMBOL ZA NOBELIJ MOČNO NEURJE Z DEŽJEM KRAJ V MAKEDONIJI. v DOUNI BABUNE UMETNA KRPA LATINSKA PREDPONA. POMENI ZA DEL ŽIV. TELESA VRSTA PLEVELA. PREDENICA SLOV. PISATELJICA. VERA OPOJNOST 1874 -1964 -1994 OČRT- OVALEC. ORISO- VALEC MITOLOŠKI PRVI LETALEC ► MESTO V MAINIL. ZAL. KEMIJSKI EL (IR) KDOR S KRATKIMI POŽIRKI PIJE REKA V SEVERNI ITAUJI GRŠKA BOGINJA MIRU KEMIJSKI SIMBOL ZA NART1J ANGLEŠKO PIVO VEČNO MESTO AVSTRAL-REKA V SKI NOJ ANGLIJII --------- VZOR, VZGLED ZVEZNA DRŽAVA V BRAZILIJI NEKDANJI RUSKI HOKEJSKI VRATAR VRSTA PLEVELA. PREDENICA SKRAJŠANO M. IME IGRALNA KARTA DOLGO- REPA TROPSKA PAPIGA NOVINAR DNEVNIKA IN NEDELJSKEGA DNEVNIKA, LADISLAV OKAMENE-LA SMOLA TERCIAL-NIH IGLAVCEV KRATICA TOV. V MARIBORU GOZ. ŽIVAL Z MOGOČNIM ROGOVJEM STAREJŠI SLOV. PISATELJ JAKOB NACE JUNKAR ATENSKI VOJSKOV., PLATONOV UČENEC SRBSKO MOŠKO IME VODNA ŽIVAL INDUSTRIJ. RASTLINA GROFIJA V ANGUJI ČLANI MUSLIMAN- SKE VERSKE LOČINE SEVE, SEVEDA MISLEC, SPOZNA-VALF-C MESTO V juž. ŠPANIJI DELOVNI ELAN SODOBNA NAPRAVA MARKO EDEN OD OKORN STARŠEV ---------- PUBUCIST DOBERŠEK OT1PANJE •' TARZANOVA OPICA NRAVO- SLOVEC ZANIMALO VAS BO Prav gotovo je veliko Koroščecv, ki ne vedo, da v radeljskem parku raste za naše kraje zelo eksotična rastlina Cunninghamia lanceolata, ki je sicer značilna za gorske planote osrednje in južne Kitajske. Razen v radeljskem parku jo je mogoče videti še v Opatiji, v tamkajšnjem parku 1. maja, sicer pa na Kitajskem in tudi na Tajvanu. V radeljskem parku lahko vidimo štiri drevesa, ki izraščajo iz skupnega panja. Prvo drevo, ki je bilo zasajeno v času celotnega sajenja tega parka, je v celoti pomrznilo. Sedanja cunninghamia pa je stara približno devetdeset let. Radeljska cunninghamia pa ima svoje "potomce” tudi v drevesnici na Muti. Kitajci les te rastline med drugim uporabljajo tudi za izdelovanje krst, saj je temno obarvan. Sicer pa drevo zraste do višine 25 metrov, ima rjavo skorjo, ki je v notranjosti rdeča. Na mladih rastlinah so veje razporejene v obliki vencev, na starih pa je razporeditev nepravilna. Iglice so nameščene dvoredno, srpasto zavite navzdol, trde in ostro ošiljene. Storži so okroglo jajčasti in dolgi od 2,5 do 5 centimetrov. KOROŠKA KUHINJA CVEKI Na jedilniku povprečne koroške družine so bili svojčas vsaj enkrat na teden krompirjevi svaljki, bolj znani kot cveki. Danes je ta jed na marsikaterem jedilniku neupravičeno izginila, vendar se bo počasi spet vrnila, saj je razmeroma poceni, dobro pripravljeni cveki pa so tudi zelo okusni. Za pripravo cvekov potrebujemo 3o dag krompirja, 1/2 kg moke, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, malo masla, drobtine in mast za zabelo, od začimb pa kajpada ne gre brez soli. Krompir skuhamo in še vročega olupimo ter pretlačimo. Toplemu krompirju nato dodamo obe jajci, kislo smetano, maslo in moko. Testo običajno zgnetemo in z dlanmi oblikujemo za sredinec velike svaljke. Svaljke oziroma cveke kuhamo v slanem kropu kakšnih 10 minut. Ko so kuhani, jih poberemo iz vode in jih zabelimo s prepraženimi drobtinami. Jed je pripravljena. Cveke lahko serviramo k različnim omakam ali kot samostojno jed. Dober tek. PRAVILNA REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIJO PREPIHOVCI. Med številnimi reševalci smo izžrebali naslednje nagrade: 1. 10.000,00 SIT - Stanka PUŠNIK, Malgajeva 4 62392 Mežica 2. 6.000,00 SIT - Tibor VARGA, Šalek 86, 63320 Velenje 3. Fotomonografija Mežiške doline - Franci KOČIVNIK, Mladinska 18, 62367 Vuzenica MALI OGLAS PRODAM PRALNI STROJ gorenje, BREZHIBEN (6 MESECEV GARANCIJE). CENA: 15.000,00 sit Telefon: 0602 - 44 - 825 JJMANT HOTEL MERX d.o.o. Naša ponudba: o nočni klub: od 20°° do 300 zjurjaj o mini kazino o vsako soboto ples z ansamblom AFTER EIGHT o v restavraciji vam postrežemo: ■ z okusno hrano * z velikim izborom pijač ■ z ekskluzivnim češkim pivom BERNARD Telefon: 0602 - 23 - 861, 20 - 750 TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296 TP "KOROTAN" Ravne je v svojih prodajalnah MARKET Čečovje in v prodajni hiši VEGROS KOROTAN Ravne razširilo in izboljšalo ponudbo sadja in zelenjave Svojim cenjenim kupcem nudimo resnično kvalitetno ponudbo po izjemno konkurenčnih cenah. Podobna presenečenja pripravljamo tudi v pstalih prodajalnah. Priporočamo Vam, da se oglasite tudi v naši prodajalni GRADBENI MATERIAL Prevalje, kjer vam bomo v sodelovanju z znano trgovsko hišo CENTER Ljubljana ponudili vse izolacijske materiale, barve, premaze, domačo in uvoženo keramiko, talne obloge in ves ostali gradbeni material po najnižjih cenah. Se priporoča kolektiv TP KOROTAN 1(11 VADIJO NA ICI VI VAH NI I.IH4 : • 7 VLEČNIC NA 60 ha TRAVNATIH SMUČIŠČIH, PRIMERNIH ZA ZAČETNIKE IN TEKMOVALCE S KAPACITETO 6000 SMUČARJEV NA URO • DEL SMUČIŠČ JE OSVETLJEN IN OMOGOČA NOČNO SMUKO • TEKAŠKE SPREHAJALNE STEZE • SPOSOJEVALNICO SMUČARSKE OPREME • ŠOLA SMUČANJA Informaclle:___ gtc kope Glavni trg 4 SLOVENJ GRADEC TEL: 0602-42-391 FAX: 0602-41-668 fini tuffo Uteyti atUji! POSLOVNA ENOTA KOROŠKA SLOVENJ GRADEC Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842 41-843 direktor: 41-844 PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA 41-841 Fax.: 0602/41-480 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Koroškem Trg svobode 12/a Tel.: 0602/23-658 Radlje ob Dravi Mariborska cesta 8 Tel.: 0602/73-024 STE POMISLILI, DA JE POPOLNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILA VELIK STROŠEK? Mi smo! Zato smo ga naredili cenejšega! Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje □ sami se boste odločili o vsebini Vašega paketa, □ kasko zavarovanje je v paketu 20% cenejše, □ 10% popust za vsa ostala zavarovanja v paketu, □ popust za takojšnje plačilo, □ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja, □ pri kraji ali uničenju avtomobila Vam povrnemo denar za nakup novega, □ v primeru poškodbe Vašega avtomobila Vam krijemo stroške najema drugega vozila, □ zavarovanje pravne zaščite Vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka, □ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času, □ Triglavov bonus - nagrada za Vaše preudarno ravnanje v prometu, □ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav, □ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA Plačilni kartici LB EC Tel.: 0602 83 276 Fox: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 Poslovne enote: Prizma Dravograd, tel.: 0602 84 739 Prizma Slovenj Gradec tel.: 0602 42 861 GALERIJA d PRIZMA SLOVENJ GRADEC — BOUTIQUE PRIZMA 18—111 DRAVOGRAD Zlati in srebrni nakit, Kristal ter izdelki domače in umetne obrti, Stenske ure, Ročne ure LORENZ, STARO ZLATO ZA NOVO Unikatni nakit z dragimi kamni, unikatni kristalni izdelki, prodaj n e razsta ve različnih umetnin menjalnica W FREE SHOP