Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ii ii ii dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. V Trst, v Trst! Binkošti! Trtno cvetje se sipi je na južna tla, ki jih je solnce poljubilo s toplim poljubom; na tla bratske ljubezni . . . Tovariši, ki vam v prsih bije še nepokvarjeno srce, prežeto visokih idealov, ne-omadeževano od cestnega blata — v Trst vas kliče geslo! Pojdimo k morju, kjer nas čakajo ljubeča srca tržaških bratov! Pogled sam na veličastno in brezmejno morje, svobodno življenje dihajoče, nam bo že jasno predočil kontrast med ničevim sovraštvom ničevih ljudi in silno ljubeznijo vserodeče prirode. Tam ob ohalah sinjega morja se nam bodo oddahnile duše za hip, za oni hip, ki često odtehta vrednost in vsebino celega življenja. Pogled v ognjevito oko tržaških tovarišev, vajenih hudega boja in častne zmage, nas bo utrdil v stanovitosti, dal nam bo poguma za nadaljne borbe. Tam ob morju si bomo prisegli vnovič zvesto tovarištvo vsi mi, v katerih rokah leži pri-hodnjost našega naroda, vsi mi, ki nas često ovirajo pri kulturnem delu najširjega pomena tujerodni nasprotniki in — žal — tudi rodni bratje! K morju kliče strel! Naj vas ta klic ne dohiti malodušnih, in blagoslov se bo vsul na pogumno četo. Ni sicer več nevarnosti, da bi zlezla naša ljudska šola v klasične razmere kon-kordatske dobe, ko je nos raznih inkvizi-torjev vohunil celo po zasebnih knjižnicah učiteljev, kakor tudi bi nekateri radi zopet ustvarili to dobo vsaj v miniaturi v Sloveniji. Zarja nove dobe je zasijala z zmagu-jočimi žarki; krepak pih, nasičen najzviše-nejših idej napredka in svobode, je zavel po deželi. Na noge tedaj, bratje, ki ste bistrejšega pogleda, vstopite v krog, podajte si zvesto desnico! Ne ozirajte se na trpljenje, saj pot napredka je pot trpljenja, in le pot reakcije je komodna. Prva mora biti strma in trnjeva, da se obrnejo od nje malovredni že začetkoma; in druga mora biti široka, da daje dovolj prostora — obsežnim trebuhom. Kaj trnje in trpljenje nam! Junaško srce se ga ne straši! Krepke roke odrivajo to trnje, da bo prostora za manj pogumne čete. In iz kapelj srčne krvi prvoborilcev bodo vzcvetele rože svobode ter zaznamovale pot, kod so oni nekoč hodili — preganjani kakor divja zver, izstradani in drhteči napora po vsem telesu, a ponosnega neupognjenega tilnika — višjim smotrom naproti. Ne ozirajte se ni na desno, ni na levo, pogled vam bodi uprt navzgor, kjer plamti baklja prosvete, svobode, bratstva! Naj vas ne moti zamolkli zvok, ki bobni iz polnih trebuhov, podajte si roke, in iz vaših junaških prsi naj zadoni vsepresegajoča pesem o zmagujoči ljubezni do rodne grude, do našega ljudstva; pesem o ljubezni, ki nevrnjena vse krivde oprošča! — Organizacija! Sveta naj nam bo ta beseda! Za njo delajmo, nji se pokorimo! Ne bo nam težko ne eno ne drugo, saj je v organizaciji rešitev. Organizacija je vse! Najhujše nas ne tepejo nasprotniki, najhujše udarce nam prizadevajo odpadniki iz naših vrst. Ali ti udarci, nanje bodo padli v prvi vrsti nazaj! Čujete stok malodušnih? Nanje že padajo! Bodi jim Bog milostljiv! Tovariši iz Kranjske, oči vsega slovenskega in slovanskega učiteljstva so v prvi vrsti uprte v vas! Če pade tudi ta ali oni — vsak boj zahteva svoje žrtve — ne omagajte! Vsi vi, ki so vam duše odprte in srca junaška, ne glejte ni na desno, ni na levo: pogled vam bodi uprt navzgor! K morju kliče strel! V Trst, v Trst! Pred dnevi dela v Trstu. Zborovanje „Zavete" v Trsta. — Princip delitve dela. — Javnost In učiteljstvo. — Stalno Zve-zlno tajništvo. — Referati. — Delegatom. Dne 4., 5. in 6. junija letos se snidemo zopet k smotrenemu delu v Trstu! Ce razmotrivamo naša zborovanja morebiti za dobo desetih let nazaj, tedaj bi pripisovali letošnjemu zborovanju eno najvažnejših mest. V daljni perspektivi se nam kaže, da bo letošnje zborovanje v Trstu nekak mejnik med našim delom preteklosti in med našim delom bodočnosti. Diferenciacija dela, ki ji bo temelj položen na letošnjem zborovanju v Trstu, se nam obeta v bodočnosti kot nekaka zmaga našega vztrajnega dela preteklosti nad neznosnimi razmerami, v katerih živi in deluje naš stan, na podlagi katerega se ima razviti do popolnosti naša organizacija, da tako nastopimo lepšo bodočnost. Preosnova Zavezinih pravil, ki se ima letos na zborovanju izvršiti, je točka tako vitalnega pomena, da je ne moremo dovolj oceniti naprej, kolikor se jo bo lahko cenilo po njeni realizaciji. Princip delitve dela. Delitev dela, ki nam napoči iz (izpre-membe pravil pri naših zborovanjih, nam prinese tudi večje in trajnejše uspehe. Kakor bo važen bodoči pedagoško-didaktiški odsek za razvoj našega šolstva, za realizacijo našega šolskega programa; tako bo važen šolsko-politiški odsek za razvoj našega stanovskega prava, 2a razvoj naših bodočih generacij in za realizacijo naših stanovskih stremljenj in udejstvovanje našega Jšolsko-poli-tiškega programa. Tako pa, kakor bo važen časnikarski odsek, ki bo podlaga našim stremljenjem v ped -dik. in stan.-pol. odseku, za razvoj našega tu začrtanega dela, in kakor bo ta odsek podlaga našim prosvetnim stremljenjem med starši in mladino, to je, na vzgojnem polju; tako bo podlaga vse naše gospodarske organizacije gospodarski odsek, v katerem se bo začrtavala pot našega stanovsko-gospodarskega programa, ki ostaja končni temelj vse naše organizacije. S to porazdelitvijo dela se bo pa dose-zalo tudi dalekosežnejše uspehe, ker bo na ta način delo postalo laglje in temeljiteje. Javnost in učiteljstvo. Toda nismo še pri kraju z dobrotami letošnje predloge, ki jo bodo imeli delegati rešiti na zborovanja v Trstu. Z reorganizacijo naših zborovanj in naše centralne organizacije sploh smo si postavili šele boljši temelj za naše notranje delo. Z reorganizacijo naših glavnih zborovanj in uvedbo javnih društvenih shodov bomo pa v drugi luči stopili tudi pred slovensko javnost. Napočil je že čas, da stopi slovensko napredno učiteljstvo tudi kot samostojen faktor pred slovenski narod in da pričnemo v javnosti črtati svoja pota! Nismo več tako slabotni, da bi nam bilo potreba iskati opore, temveč naša notranjost je danes že tako močna, da lahko samostojno pričnemo misliti na sistematični kulturni načrt in delo ter v tem oziru lahko dosežemo svoje pravice in lahko predložimo javnosti svoje zahteve! Nismo pa s tem rekli, da mislimo gojiti stanovsko-narodni seperatizem, še manj sta- LISTEK. Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi kon-kordata. Spisal Ferdo Plemič. Snov za pričujoči zgodovinski obris sem zajemal skoro izključno iz tedanjih uradnih spisov, kolikor so mi bili pač dostopni. Na tiskane vire se nisem mogel naslanjati, ker (kolikor jaz vem) slovenskih o tem predmetu nimamo, italijanskih pa je vrlo malo, in še ti le redko omenjajo naše okol. šolstvo tedanje dobe ter tudi tedaj niso ravno zanesljivi. Kolikor je bilo v mojih močeh, sem 8hemil po točnosti podatkov, vem pa, da zeva še tuintam kakšna vrzel. Moj namen pa ni bil podati v vseh podrobnostih dovršene zgodovine, pač pa zgodovinsko sliko takratnih šolskih razmer v tržaški okolici ter posvetiti Nekoliko v ono dobo šolskega mrtvila. No, in. ta slika ne izpremeni svojega lica, če bi po-ZQeje tudi dostavili še par imen od dnevk. I. Šole in učitelji. O slovenskem šolstvu na Tržaškem mo-remc> govoriti jedva v tej dobi, ker v tej dobi se je ustanovila skoro večina sedanjih slov. ljudskih šol v trž. okolici. F. M a r i n a z omenja v svoji knjigi „Šolski spomini" (Memorie scolastiche"), da so okoliške šole ustanovili v tem časovnem redu: na Opčinah 1. 1798., na Katinari leta 1804., v Barkovljah 1. 1805., v Bazovici 1. 1805., v Skednju 1. 1827., v Sv. Križu 1. 1845., v Sv. Ivanu 1. 1854., na Proseku 1. 1854., v Bojanu 1. 1862., v Trebčah. 1. 1868. Ti podatki niso povsem zanesljivi. Tri-vialko v Sv. Križu se namreč omenja že 1. 1828., in če ni starejša, je vsaj toliko stara kakor škedenjska šola. Na Proseku sicer res ni bilo prvotno šole, zato pa je obstojala že mnogo prej (pozitivno vsaj že 1. 1828.) trivi-alka v sosednji vasi Kontovelu. L. 1881. pa uradni spis že omenja šolo na Proseku, drugi akt 1. 1854. pa „združeno šolo" na Proseku-Kontovelu, ki je 1. 1856. že dvorazrednica. Letnica 1854. pomenja le čas, kdaj je bilo dozidano šol. poslopje ¡na Proseku. Izpuščena je trivialka v Lipici, ki je tudi nekaj časa životarila ter bila 1. 1836, celo pohvaljena. Vse te šole, izven proseške in škedenjske (1. 1852. dvorazrednica), se niso v vsej dolgi dobi razvile iz otroških črevljev enorazrednic. Na teh trivialkah so učili dušni pastirji in posvetni učitelji, ki jih pa je bilo počet- koma le redko število. Leta 1828. n. pr. so poučevali na šolah v Barkovljah, Sv. Križu, Opčinah, Katinari, Bazovici in Kontovelu duhovniki, edino v Škednju je bil nameščen posvetni učitelj. L. 1829. poučujejo sledeči trivialni učitelji na sledečih šolah: Gašpar Esapek (Op-čine), Kristjan Sirk (Sv. Križ), Tomaž Fischer (Kontovel), Lenart Peternel (Barkovlje), Lovrenc Zupane (Skedenj), Matevž Jelovčan (Katinara), Matevž Pavlovčič (Bazovica). Na škedenjski šoli je istodobno učila Zupaačeva žena žen. ročna dela. V naslednjih letih se je učiteljstvo iz-premenilo v toliko: L. 1830. poučuje na Opčinah Valentin Lakner; 1. 1831. na Proseku Frauc Leiter, na Kontovelu Josip Sancin ; 1. 1833. na Opčinah Ivan Hafner, v Barkovljah Jernej Rebec, na Katinari Lovrenc Malivrh. L. 1849. je imenovan za škedenjsko šolo Kristjan Martelanc (po redu drugi učitelj v Skednju), ki je bil poprej 19% let šol. pomočnik na Opčinah in 51/» let učitelj v Jel-šanah. Njegova hči je učila na šoli ženska ročna dela. Leta 1850. srečamo imena teh učiteljev: Matevž Skok (Barkovlje); Boštjan Orehovee (Kontovel); Franc Kovačič (Sv. Križ): Franc Leiter (Prosek); Franc Niklič (Opèine); Ma- tevž Pavlovčič (Bazovica); Ivan Bočič (Katinara); Kristjan Martelanc (Škedeuj). L. 1852. je prideljen škedenjski šoli še drugi učitelj, kaplan Jožef Koman. L. 1853. nastopi v drugem polletju Gašper Delkin v Sv. Križu. L. 1854. je razpisana služba učitelja in učiteljice v Sv. Ivanu. L. 1857. je imenovan Jakob Čenčur za su-plenta na škedenjski šoli, kjer postane leto kasneje učitelj. L. 1864. omenja neki spis šest „industrialnih" učiteljic (u. žen. roč. dela) v tržaški okolici. Na šolah so pogosto delovali za mal denar z dobro voljo in dobro nado razni šolski pomočniki poleg pravega učitelja, ali le redko srečamo njihova imena. L. 1868. dobe vse okoliške šole naslov „občinske ljudske šole" ter skoro povsem novo učiteljstvo, sestavljeno na sledeči način: Anton Valentič, Edvard Tavčar (Prosek) Jurij Bonin (Bojan); Matej Masten (Sv. Ivan] Miha Urbančič (Bazovica); Josip Toroš (Bar kovlje); Edvard Mozetič (Opčine); Karol Ka liger (Sv. Križ); Josip Jančar (Katinara); Ja kob Cenčur (Skedenj). Slednja dva na novo potrjena. (Ni treba še posebe omenjati, da so vsi imenovani bili lajiki, saj se je njihovo imenovanje (strani magistrata) izvršilo po sklepu konkordatske dobe. Dalje.) novski aristokratizem; celo ne, da bi hlepeli po nadvladi svojega stanu nad drugimi stanovi v narodu. Hočemo se posluževati le socialnih pravic, ki jih imamo z ozirom na naše socialne pozicije v narodu in z ozirom na našo naravno organizacijo po vsej Sloveniji. Kdor želi napredka domovine, ta bo želel samoosvojitve učiteljskega stanu izpod sedanjega robstva v narodu! Stalno Zavezino tajništvo, Od vseh teh zadev, ki jih bo imela nalogo letošnja delegacija pri zborovanju v Trstu rešiti, pa nam tudi jako močno stopi v ospredje hkratna rešitev vprašanja stalnega Zavezinega tajništva. Zato polagamo to vprašanje še posebe na srce delegatom, da ga rešijo temeljito. Pri tem vprašanju naj se delegati zavedajo, da zastopajo na zborovanju vse člane svojega okrajnega društva, da zastopajo interes tega društva, da pa ne zastopajo v prvi vrsti interesa posameznih društev, temmanj interese posameznikov, temveč v prvi vrsti interes naše celokupnosti, celokupni interes vsega učiteljskega stanu. Zatorej naj pojmijo, da bodo za enkrat še morali pojasnjevati in zagovarjati ukrepe delegacije svojim članom v ne prav prijetnem položaju. Naše organizacije materialno namreč še niso tako močne in popolne, da bi zamogle že služiti posameznikom in da bi se iz njih sedaj že lahko le črpalo in jemalo, medtem ko bi se jim ničesar ne pridevalo in pride-jalo; zatorej bo gotovo zopet potreba apelirati na požrtvovalnost organizirancev, katere zagovor nasproti članom prevzamejo kot sveto dolžnost — delegati. Eazvoj zahteva žrtev in brez žrtev ni razvoja in tudi ne napredka! Prepričani pa smo, da ne bo ravno v tem oziru požrtvovalnost brez uspeha in smotra, ker ravno s stalnim tajništvom se bo poživelo naše organizacijsko življenje, se bo povzdignilo naše gospodarsko in drugo delo, se bodo toliko pokrepila naša stanovska-gospodarska podjetja, da bodo nam v poglednem času odvzela vsa stanovska bremena nase in nam prav znatno olajšala naše stanovske davke, ki bodo v prvem hipu malo narasli a potem tem znat-neje padli! In to morajo delegati pri reševanju tega vprašanja upoštevati, morajo se pa postaviti tudi s stališča sedanjosti na stališče bodočnosti, da bodo tem laglje zagovarjali svoje delo in svoje sklepe, ki jih bodo izvršili v Trstu, napram članom društva, ki ga v delegaciji zastopajo. Referati. Težko pa izrečemo sodbo, kateremu izmed referatov bi dali prednost, ali če ne prednosti, kateremu izmed njih bi podelili večjo važnost. V tem oziru stojimo na stališču, da nam je na vsakem polju enakomerno in vzporedno napredovati. Zato smo pa tudi z vso vnemo zagovarjali princip delitve dela, ker ravno po izvedbi tega pričakujemo socialnega napredovanja na vsakem polju našega dela. Tako delovni šoli kot aktualnemu vprašanju sedanjosti, ki ima zlasti v narodnem pogledu roditi zopet en pozitiven uspeh, kakor vprašanju naše telesne vzgoje ne moremo dajati prednosti. Vendar, če postavljamo krepko telo kot podlago uspešnemu delu, se nam bo predočilo vprašanje naše telesne vzgoje kot aktualneje vprašanje, ki zadobi s tem tudi prednost. če se pa ozremo še na faktične razmere v našem narodu in na svojstva, ki nam jih kot posledico prinaša s seboj ali razvija dobra telesna vzgoja, ,tedaj ne moremo dovolj preceniti važnosti in pomena tega vprašanja. Zatorej menimo, da bo z rešitvijo teh dveh vprašanj storilo slovensko napredno učiteljstvo zopet važen korak naprej — v bodočnost 1 Referatu „Slovansko Šolstvo v Trstu" temu važnemu vprašanju za vse Slovenstvo in Slo vanstvo, na katerem temelji razvoj in bodočnost Trsta in na katerem so interesovani ne le Slovenci, temveč vsi slovanski narodi v Avstriji, pripisujemo zgodovinski značaj, ker se bode raimotrivalo kot zgodovinsko vprašanje in ne kot vprašanje (bodočnosti. Imelo bi veliko večjo vrednost, če bi se razmotrivalo na javnem društvenem shodu, kakršne namerava prirejati namesto glavnih zborovanj slovensko napredno učiteljstvo vbodoče. Javnost pa bomo seznanili s tem poglavjem potom tiska. Končno nam preostaja še četrti referat Nekaj misli o reformi učiteljske organizacije", ki pa bo zadobil ravno z letošnjo preosnovo „Zavezinih" pravil največjo aktualnost. Kako pa tudi ne, saj je pogoj uspešnemu delu trdna podlaga — dobra, času primerna organizacija I Delegatom. Delegatom, ki jih pošlje slovensko napredno učiteljstvo v Trst na zborovanje in ki jim poveril zastopstvo posameznih društev, pa polagamo na srce preudaren nastop pri vsakem sklepu in zbranost pri delu. Prepričani naj bodo, da temelji, ki jih bodo postavili na letošnjem zborovanju Zaveze, bodo podlaga vsaj za eno desetletje nadaljnega dela naprednega slovenskega učiteljstva, če nam ne prinese čas kake posebnosti v razvoju našega stanu. Prepričano pa naj bo tudi vse slovensko učiteljstvo, da nam našo rešitev prinese le naše vztrajno in smotreno delo in vera vase, vera v lastno življensko silo in moč! V tem znamenju kličemo slovenskemu naprednemu učiteljstvu: Na snidenje v Trstu! Klerikalni nadučitelj med pouličnimi demonstranti. Prejeli smo ta-le popravek: Sklicuje se na tiskovni zakon, prosim, da priobčite v „Učit. Tovarišu" glede poročila z dne 12. maja t. 1. sledeči popravek: Ni res, da sem psoval demonstrante dne 23. aprila ob priliki ljubljanskih občinskih volitev z barabami in se vedel nedostojno, nad čemer so se zgražali ljudje. Bes pa je, da sem, začuvši kričanje, prišel z drugimi ljudmi iz deželnega muzeja ter mirno in tiho opazoval žalostne pocestne demonstracije ter se vedel, kakor se ¡spodobi olikanemu in pametnemu človeku. S spoštovanjem Jo s. Cepuder, šol. vod. V Ljubljani, dne 20. maja 1911. Opomba uredništva: Mi smo v štev. z dne 12. t. m. tudi pisali to-le: „Celo poročevalci ljubljanskih dnevnikov so opazili to izredno vedenje tega nadučitelja (Cepudra) in so prinesli ostro kritiko z ozirom na to." — A Oepudrovega popravka nismo čitali v nobenem ljubljanskem dnevniku, poslal ga je samo nam. Kaj pomeni to? — Pričakujemo pojasnila od svojega poročevalca ! Izjava. Z ozirom na čudno vedenje in čudno zavračanje naših očitanj od strani Janka Nepomuka Jegliča, voditelja na Grabnu v Ljubljani, in na poročilo „Slovenca" z dne 19. maja 1911, št. 115, kjer trdi, da je Jeglič sam zahteval preiskavo in kjer trdi, da smo mi lagali, izjavljamo: Mi ostajamo pri vseh svojih trditvah glede Jegliča in bodisi to glede nasilnega postopanja v zadnji aferi s prizadetim tovarišem in odrekanja zdravniške pomoči, bodisi glede splošnega nasilnega vedenja nad suplenti bodisi glede denunciacije tov. Slavka Cepudra na ljubljanskem magistratu bodisi glede žlorabe uradne osebe c. k. okr. šol. nad zornika A. Maierja v strankarsko-agitačne po-litiške svrhe, bodisi glede porabljanja vodstvene pisarne t svrhe sestankov za nešolske zadeve in splošno glede vsega, kar smo v svojem listu pisali. če je Janko Ne p. Jeglič mož, tedaj naj pošlje popravke, če je pa mnenja, da smo mu storili kako krivico, naj nas toži, in mi mu damo na vse jasen odgovor I Torej kar pred sodišče z nami, to je sedaj edina pot, da doženemo resnico! Mi smo pripravljeni vsak trenutek za vse trditve nastopiti dokaz resnice! Slepil pa Jeglič s svojimi manevri ne bo nikogar, zato bomo mi preskrbeli! Uredništvo „Učiteljskega Tovariša." Priporočajte in širite naš list! Načrt izpremenjenih pravil Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. I. Ime in sedež. § I- Organizacija se imenuje Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Svoj sedež ima v Ljubljani. II. Namen. § 2. Namen Zaveze je: a) Združitev vseh jugoslovanskih učiteljskih društev po Dalmaciji, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; b) pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva in šolstva na narodni, napredni in demokraški podlagi. III. Sredstva. § 3. Sredstva v dosego namena so: a) Zavezino redno zborovanje, ki se vrši vsako leto enkrat v primernem kraju v § 2. a) imenovanih dežel in ki se na njem razpravlja o predmetih, nanašajočih se na namen Zaveze, izražen v § 2. b); b) občevanje z vsemi avstrijskimi učiteljskimi organizacijami; c) vzdrževanje in podpiranje strokovnih listov in učiteljskih gospodarskih podjetij; č) izdajanje in zalaganje šolskih in znanstvenih knjig in časnikov, učil in drugih šolskih ter učiteljskih gospodarskih potrebščin; d) vzdrževanje stalnega tajništva. IV. Članstvo. § 4. K Zavezi lahko pristopijo vsa učiteljska društva v deželah, imenovanih v § 2. a). — Članstvo teh društev je obenem članstvo Zaveze. § 5. Častni član Zaveze postane lahko vsakdo, ki si je pridobil izrednih zaslug za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo in šolstvo ali za Zavezo ali za učiteljstvo in šolstvo sploh. Častne člane imenuje delegacija na predlog upravnega odbora. V. Pristop in izstop članov. § 6. a) Posamezna društva pristopijo Zavezi, ako to sklenejo na svojem zborovanju. Ta pristop je naznaniti pismeno Za-vezinemu vodstvu, ki o tem sklepa. Proti vodstvenemu sklepu je dovoljen priziv na upravni odbor, oziroma na delegacijo. b) Pristop k Zavezi se vrši lahko vsak čas; vendar je plačati društveni no za vse tekoče leto vstopa. c) Posamezna učiteljska društva izstopijo iz Zaveze, ako to sklenejo v svojem zborovanju ter svoj sklep pismeno prijavijo Zavezinemu vodstvu. c) Posamezna učiteljska društva se smatrajo za izstopivša tudi tedaj, ako ne vplačajo letnega doneska po trikratnem opominu. d) Društvo, ki nasprotuje Zavizinemu namenu ali ne izpolnjuje Zavezinih pravil, more delegacija na predlog upravnega odbora izključiti. Za tak sklep je treba dvetretjinske večine. VI. Dolžnosti in pravice članov. § 7. ' a) Visokost letnih doneskov za posamezne člane določa delegacija od leta do leta na predlog gospodarskega odseka. b) Posamezna društva morajo vposlati dotične doneske vsako leto do konca maja meseca Zavezinemu blagajniku. c) Zavezi pristopivše društvo mora vposlati nemudoma imenik svojih članov (t. j. ime, značaj in bivališče posameznih svojih društvenikov), društvenega odbora ter prepis svojih pravil. č) Vsako zavezino društvo si mora naročiti Zavezino glasilo. d) Štirinajst dni po vsakem občnem zboru posameznih društev je prijaviti Zavezinemu vodstvu novoizvoljeni odbor in vse druge premembe. e) Vsako Zavezino društvo izvoli delegate za „Zavezino" zborovanje, in sicer izvoli društvo do 10 članov enega delegata, društvo 10 do 20 članov dva delegata, društvo 20 do 30 članov tri delegate itd. Volitev delegatov velja za dobo od rednega do rednega zborovanja. /) Vsak član Zavezi pristopivšega društva ima pravico govoriti na javnih društvenih shodih, staviti predloge in se udeleževati razprav. g) Na sejah delegatov imajo pravico svetovanja in glasovanja delegatje, na javnih društvenih shodih pa vsak član Zavezinih društev. h) Vsak član Zavezinih društev ima pravico, posluževati se koristi in dobrot v § 3. pod točko c), č), in d) navedenih podjetij. i) S tem uživanjem so združene dolžnosti, kakor jih določajo ta podjetja. /) Vsak član Zavezinih društev ima j)ra-vico paziti in dolžnost sodelovati na izvrševanje namena Zaveze, označenega v § 2. b). VIL Uprava. § B. Zavezo upravlja: a) vodstvo; b) upravni odbor; c) delegacija. § 9. Vodstvo. Predsednik, I. tajnik in I. blagajnik tvorijo vodstvo Zaveze, ki rešuje vse tekoče zadeve in objavlja svoje sklepe v društvenem glasilu. Važnejša vprašanja odkaže v rešitev dotičnemu odseku, ki sodijo v njega delokrog. § 10. Upravni odbor. a) Upravni odbor tvorijo poleg predsedstva; urednikov in upravnikov Zavezinih listov še: 1. gospodarski odsek, 2. šol sko-politiski odsek, 3. pedagoško-didaktični odsek, 4. časnikarski odsek. b) Vsak odsek ima tolikokrat po dva člana, kolikor je v Zavezi združenih dežel. c) Vsak odsek voli iz svoje srede načelnika in njegovega namestnika ter zapisnikarja in sklepa z dvetretjinsko večino glasov. Načelnik glasuje vedno. č) Odseki rešujejo vloge, izročene od vodstva, ter pripravljajo predloge in nasvete za seje upravnega odbora in delegacije. d) Odsekovi sklepi so veljavni, kadar in ako jih sprejme upravni odbor in potrdi delegacija. Tako sprejeti in potrjeni sklepi so za vsakega člana Zaveze obsolutno obvezni. e) Seje odsekov sklicujejo načelniki, kadar se jim zdi potrebno in primerno. /) Seje odsekov so javne ter jih je 14 dni prej prijaviti v Zavezinem glasilu. Kadar sklene odsek, so seje lahko tajne. g) Člani vodstva Zaveze imajo na vsaki odsekovi seji posvetovalen glas. h) Posvetovanjem odsekov je na vsakem Zavezinem zborovanju odmeriti toliko časa, da lahko rešijo svojo nalogo temeljito in vsestransko. Njim je odkazano najvažnejše in najodgovornejše delo. O predlogih, nasvetih in sklepih poročajo upravnemu odboru in delegaciji odsekovi poročevalci, ki jih izvoli vsak posamezni odsek. t) Načelniki odsekov prijavijo mesec dni pred Zavezinim zborovanjem vodstvu, koliko časa si žele za zborovanje svojega odseka. /) Nihče ne more biti član več kakor dveh odsekov. k) Vsak odsek ima pravico, da pozove na svoje seje k sodelovanju strokovnjake učitelje in neučitelje, ki imajo le posvetovalen glas. t) Upravni odbor porazdeli delo med odseke, kolikor ni to že storilo vodstvo (§ 9.), po značaju odseka in po bistvu § 2. b) ter § 3. b), c), č) in d). m) Zavezin blagajnik je obenem član gospodarskega odseka, uredniki in upravniki Zavezinih listov pa so obenem člani časnikarskega odseka. n) Zborovanja odsekov in upravnega odbora lahko trajajo več dni. § 11. a) Vsak odsek je sklepčen, ako sta navzoči dve tretjini njegovih članov. b) Upravni odbor je sklepčen, ako je navzoča polovica članov vsakega odseka. Glasuje z relativno večino. Ob enakosti glasov odloči predsednik. c) Vodstvo je sklepčno, ako so navzoči vsi trije člani. § 12. a) Upravni odbor določa čas in kraj Za-vezinemu rednemu zborovanju. b) Seje upravnega odbora so javne, kadar sam drugače ne ukrene. § 13. Delegacija. a) Zavezina delegacija je zbror upravnega odbora in delegatov posameznih, v Zavezi združenih učiteljskih društev in je sklepčna ob vsakem številu. b) Delegacija je v vsakem oziru najvišja inštanca v Zavezi organizovanega uči-teljstva. c) Delegati se morajo na zborovanju delegacije izkazati s potrdilom svojega imenovanja, ako to zahteva vodstvo. c) Delegatom plača potne stroške in dnevščino dotično učiteljsko društvo, ki jih izvoli. d) Delegacija glasuje z relati.vno večino. Ob enakosti glasov odloči predsednik. e) Na dnevnem redu delegacije so predmeti, ki jih na predlog posameznih odsekov določi upravni odbor. /) Delegacija določa dnevni red javnega društvenega zborovanja. g) Delegacijo sklicuje vodstvo po sklepu upravnega odbora. h) Delegacija zboruje lahko več dni. § 14. Delegacija voli vsako tretje leto upravni odbor, oziroma izvrši vsako leto potrebne dopolnilne volitve, določa Zave-zino glasilo in letne doneske (§ 7 a), razsoja prepire, nastale v Zavezi, sklepa o premembi pravil in o razdruženju Zaveze, potrja Zavezine račune ter izreka sodbo o delovanju vodstva in upravnega odbora. VIII. Volitve. § 15. a) Delegacija voli najprej vodstvo, t. j. predsednika, I. tajnika in I. blagajnika. b) Po tej volitvi se volijo člani posameznih odsekov. Delegati vsake dežele izvolijo v vsak odsek po dva člana (§ 10 b). Delegacija to izvolitev potrdi s tem, da jo vzame na znanje. § 16. a) Urednike, upravnike Zavezinih listov in uradnike stalnega tajništva imenuje začasno in z naknadnim odobrenjem upravnega odbora Zavezino vodstvo. b) Plačo in naslov uradnikom določa upravni odbor na predlog gospodarskega odseka. c) Mesta uradnikov se lahko razpišejo. § 17. a) Vodstvo se voli z listki. O načinu izvolitve članov odsekov pa določuje od slučaja do slučaja delegacija; vendar se sme voliti „z vzklikom" samo, ako ni ugovora. b) Upravni odbor voli iz svoje srede I. in H. podpredsednika, II. tajnika in II. blagajnika. c) Vse volitve se vrše z nadpolovično večino glasov. Ako se pri dveh volitvah ne doseže nadpolovične večine, pride do ožje volitve. Kadar je eno-liko glasov, odloči žreb. c) Vse volitve so veljavne za tri leta; vendar se razteza njih doba do izvolitve novega odbora. IX. Stroški uprave. § 18. a) Odborniki, ki imajo kot pooblaščenci Zaveze kake izdatke, imajo pravico zahtevati povrnitev stroškov. Članom vodstva, urednikom in upravnikom Zavezinih listov sme določiti upravni odbor iz Zavezinih sredstev za njih delo primerno nagrado. Pri določitvi teh nagrad ne sme biti dotičnik na seji navzoč. O dovoljenih nagradah je poročati delegaciji. b) Vodstvo ima pravico, da skrbi za pokritje stroškov članov posameznih odsekov v sporazumu in s pomočjo posameznih deželnih učiteljskih organizacij. c) Ako takih deželnih organizacij ni, tedaj je rešiti to vprašanje v soglasju s posameznimi podeželskimi učiteljskimi društvi, ki skrbe za pokritje stroškov po proporciji. X. Poslovanje. § 19. a) Predsednik vodi seje vodstva, upravnega odbora, delegacije in javnih društvenih shodov; sklicuje vodstvene in odborove seje; zastopa Zavezo na zunaj; podpisuje s tajnikom vse spise; ima v razpregledu imenik vseh članov; hrani društvene spise, je odgovoren za pravočasno izvršitev odborovih in zborovih sklepov in vodi stalno tajništvo. b) Ako je predsednik zadržan, ga zastopa I., oziroma II. podpredsednik v vseh njegovih dolžnostih in pravicah. § 20. a) Tajnik oskrbuje vse posle, ki mu jih poveri predsednik, spisuje zapisnike vodstvenih sej ter sestavlja letna poročila o delovanju Zaveze in Zavezinih društev. b) Ako je tajnik zadržan, ga zastopa v vseh njegovih dolžnostih in pravicah II. tajnik. § 21. a) Blagajnik vodi vse v svoje področje spadajoče knjige in račune, sprejema in izdaje denar ter podpisuje s predsednikom vred vse spise, tičoče se denarnih zadev. b) Ako je blagajnik zadržan, ga zastopa v vseh njegovih dolžnostih in pravicah II. blagajnik. § 22. Zapisnike sej upravnega odbora, delegacije in javnih društvenih shodov sestavljata dva zapisnikarja, ki ju imenuje predsednik izmed članov upravnega odbora, oziroma delegacije. Zapisnike vodstvenih sej podpisujejo vsi trije člani vodstva; zapisnike upravnega odbora predsednik in zapisnikarja ; zapisnike delegacij in javnih društvenih shodov pa predsednik, zapisnikarja in še dva izvoljena overovatelja. § 23. Vodstvene seje mora sklicati predsednik, ako to zahteva vsaj en član vodstva; seje upravnega odbora pa na pismeno zahtevanje vsaj dveh odsekov. Delegacije se mora sklicati, ako to zahteva polovica Zavezinih društev. XI. Javni društveni shodi. § 24. a) Javen društveni shod zaključi vsakoletno redno Zavezino zborovanje. Ta obravnava vse predmete, ki jih postavi na dnevni red delegacija. Besedo dobi lahko vsak, ki se prijavi predsedniku. Natančneje določa o tem poslovni red. b) Javne društvene shode mora sklicati vodstvo tudi tedaj, ako to zahteva upravni odbor. XII. Red rednemu zborovanju. § 25. Vsakoletno Zavezino redno zborovanje se vrši v tem redu: 1. seja vodstva, 2. seja upravnega odbora, 3. seje odsekov, 4. seja upravnega odbora, 5. delegacija, 6. javen društveni shod. XIII. Stalno tajništvo. § 26. a) Stalno tajništvo je Zavezin urad, ki opravlja vse pisarniške posle v ekse-kutivnem in informativnem oziru. b) Stalno tajništvo skrbi za stik med centralo in članstvom, za izpopolnitev in ojačenje organizacije ter za izvedbo Zavezinega namena (§ 2.). c) S stalnim tajništvom se lahko združi stalno uredništvo in upravništvo Zavezinih listov. č) Stalno tajništvo vodi predsednik (§ 19. a). d) Gmotno stran stalnega tajništva rešujeta združena gospodarski in časnikarski odsek. XIV. Društveno glasilo. § 27. V društvenem glasilu se objavljajo Zavezina izvestja, sklepi, oglasi in pozivi ter poročila posameznih Zavezinih učiteljskih društev in podjetij. XV. Razdruženje. § 28. Zaveza se razdruži, ako to sklene delegacija s tričetrtinsko večino navzočih delegatov. Ista delegacija tudi določi, kaj je storiti z društveno imovino; vendar se sme ta porabiti le v korist učiteljstva. § 29. Ako pa Zaveza preneha iz kakega drugega vzroka, prevzame njeno imovino mestni magistrat ljubljanski, ki naloži denar v Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani, ostalo imovino pa shrani dotlej, da se ustanovi nova Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev s sedežem v Ljubljani. V last te nove Zaveze preide potem vse društveno imetje. XVI. Občne določbe. § 30. Zaveza ima svoj pečat z napisom: Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani, ki ga hrani predsednik. § 31. Upravno delovanje se določi s posebnim „Poslovnim redom", ki ga sestavi upravni odbor, a potrdi delegacija. XVII. Prehodna določba. § 32. Dokler ni rešena gmotna stran § 26., toliko časa opravlja posle stalnega tajništva vodstvo Zaveze. Poslovni red Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. § 1. Predavanja in predlogi za javni društveni shod se morajo prijaviti najmanj šest tednov pred zborovanjem; obenem je naznaniti vodstvu dotičnega govornika. § 2. Glasovanje se vrši z vzdigo-vanjem rok po relativni večini glasov. Ako je glasovanje dvomljivo, se napravi nasprotno glasovanje. Pri enakem številu glasov odloči predsednik. To velja za vse slučaje, kjer ni v pravilih drugače določeno. § 3. Javni društveni shod in delegacija sta sklepčna ob vsakem številu na. vzočih članov. § 4. Predsednik podeli besedo posameznim govornikom v istem redu, kakor so se oglasili. Vsak govornik se mora prijaviti k besedi z listkom, na katerem je zapisano njegovo ime, značaj in bivališče. § 5. Razpravo uvede poročevalec, ki ima vedno končno besedo. § 6. Vsak govornik mora govoriti prosto. § 7. Na zborovanjih stavljeni predlogi se morajo oddati predsedniku pismeno pred končno besedo poročevalčevo. O predlogu, ki ne podpira vsaj ena četrtina navzočih članov, oziroma delegatov, ni razprave. § 8. Nujni predlog je tisti, ki ima to označbo in ki ga je podpisalo najmanj dvajset članov Zaveze. Izročiti ga je pred zborovanjem delegacije ali javnega društvenega shoda predsedniku, ki ga mora dati v razpravo pred dnevnim redom. Utemeljuje ga prvi izmed podpisancev. § 9. O predlogu za konec debate ali za prehod na dnevni red se mora glasovati takoj. Klicem po nasprotnem glasovanju mora predsednik ustreči. § 10. Ako je sprejet predlog za konec debate, smejo govoriti le še oni, ki so se oglasili že pred tem predlogom. § 11. Predsednik ima pravico seči govorniku v besedo, ga opominjati, naj ostane pri stvari, ga klicati k redu ali mu odvzeti besedo. § 12. Govornik, ki se mu je vzela beseda, ima pravico, sklicevati se na zbor; v takem slučaju se mora takoj glasovati. § 13. Učiteljsko društvo, v katerega okrožju se vrši glavna skupščina, priredi vse potrebne krajevne priprave, plača do-tične stroške ter ima pravico zahtevati iz Zavezine blagajnice v slučaju primanjkljaja vsoto do 40 K. § 14. Zavezina delegacija postavi za vsak javni društveni shod reditelje. § 15. Društveni listi morajo priobčati poročila o glavnih skupščinah. § 16. Delegacija izvoli vselej tri pre-gledovalce računov iz svoje srede, ki pregledajo račune in poročajo o njih prihodnji delegaciji. § 17. Zapisnikarji vodstvenih in odborovih sej objavljajo važnejše sejne sklepe v društvenem glasilu. § 18. Vodstvo Zaveze ima pravico, določiti vsakemu članu upravnega odbora kako poročilo, ki ga je dolžan dotičnik tudi prevzeti. * * * Po naročilu upravnege odbora Zaveze z dne 28. decembra 1910. 1. sem sestavil ta načrt izpremenjenih pravil. Objavljam ga pred letošnjo skupščino Zaveze s prošnjo, naj ga upravni odborniki, delegati in de-1'egatinje prouče, da bo razprava krajša in stvarnejša. — Po mojih mislih je zagotovljena Zavezi na podlagi takih pravil možnost, da bo lahko delovala za vsestranski napredek učiteljstva in šolstva. E. Gangl, poročevalec. Učiteljstvu na Tolminskem in Kanalskem! Dne 13. junija se vrše volitve tudi za državnozborski volilui okraj Tolmin-Kanal. Narodno-napredna stranka je proglasila kandidatom v tem volilnem okraju Andreja V r -t o v c a , našega bivšega tovariša. Kolikor je dozdaj znano, je Andrej Vr-tovec edini kandidat, vzet iz naših vrst. Ako pa katera stranka izkaže zaupanje našemu bivšemu tovarišu,v ali ni naša sveta dolžnost, da takega kandidata podpiramo z vso navdušenostjo? Andrej Vrtovec je in bo vedno iskren podpiratelj šole in učiteljstva; je tudi zdaj, ko ne izvršuje več učiteljske težavne službe, neustrašen zagovornik učiteljskih interesov v okrajnem šolskem svetu in nastopa vedno in v vsakem oziru solidarno z učiteljskima zastopnikoma v omenjeni korporaciji. Dasi je sam največji davkoplačevalec na Tolminskem, glasuje vedno v okrajnem šolskem svetu v prilog učiteljstvu in šoli. Akoravno je že mnogo let v pokoju, se še z isto vnemo zanima za učiteljski stan, je zvest naročnik naših stauovskih glasil in podpiratelj učiteljskih društev. Ako bo Andrej Vrtovec izvoljen, dobi učiteljevo v njem iskrenega zagovornika svojih teženj; on se bo gotovo potegoval v državnem zboru za naše interese. V državnem zboru ima učiteljstvo žalibog premalo prijateljev in zagovornikov. Zato pa delujmo z vso vztrajnostjo, da pridobimo našemu stanu v državnem zboru vsaj enega prijatelja in zagovornika in ta bo gotovo Andrej Vrtovec. Pustimo morebitna osebna nasprotstva na stran in delujmo z vso vnemo, da bo dne 13. junija izvoljen Andrej Vrtovec. Ako ne bomo zdaj, ko je dana prilika, podpirali kandidaturo svojega bivšega tovariša, nismo vredni, da nas kdo upošteva. D i x i. Poziv hrvaškim učiteljem Istre. „Edinost" z dne 15. maja t. 1. je prinesla sledeči poziv na naslov slovenskih učiteljev v Istri: Naša vzajemnost (med Hrvati in Slovenci) in zapostavljanje našega naroda v Istri zahtevata, da se pionirji narodne prosvete združijo v eno organizacijo (ker več ljudi več ve), da bomo mogli pospešiti tempo našega osvobojenja iz jarma tujinskega. In seveda bi to mnogo koristilo tudi našemu stanu. Uvedite, slovenski kolege, zopet običaj, da boste prihajali ali da boste zastopani na naši glavni skupščini, pa se tako lahko združimo v deželno organizacijo in potem tudi na širše! — Saj kolika je naša Jugoslavija! Hrvat-učitelj. Mi se strinjamo s tem pozivom, a moramo ga obrniti in enako zaklicati tovarišem Hrvatom: Uvedite običaj, da boste prihajali ali da boste zastopani na naši glavni skupščini, pa se bomo zopet združili; zakaj združeni smo že bili v naši neustrašeni „Zavezi avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", iz katere so pa tovariši Hrvati izstopili in tako zabranili, da ni mogoče ustanoviti deželne organizacije in preprečili, da Zaveza ni mogla postati to, kar označuje nje ime. Če vzklikamo — kolika je naša Jugoslavija! — bi nam moralo biti že to povod, da se vsi snidemo pri društvu, ki je ustanovljeno za celo avstr. Jugoslavijo. Istrsko slovensko učiteljstvo je včlanjeno pri Zavezi in ne vidi potrebe, da bi se odtrgalo od tega drevesa ter se podalo na pot separatizma po deželnih mejah, zato, tovariši Hrvatje v Istri, spoznavajte, da je bil zgrešen korak, s katerim ste se ločili od Zaveze; povrnite se k tej in tovariše Slovence dobite pripravljene, da ustanovimo v okrilju te tudi deželno organizacijo. Lepa prilika se nudi letos, ko zboruje Zaveza binkoštne praznike v Trstu! Toliko za danes, da ne bo mislil kdo, da je slovensko učiteljstvo v Istri nasprotno ustanovitvi deželne organizacije. Slovenec-učitelj. Oklic. Tovariši in tovarišice, ki se udeleže letošnje glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" o Binkoštih v Trstu in želijo, da se jim preskrbi stanovanje, naj se zglasijo do 1. junija j Ker je v programu tudi obrežna vožnja po morju in ker moramo določiti, kateri parnik naj vporabimo, želimo, da se istotako priglasijo vsi oni, ki se mislijo udeležiti te vožnje. Priglase za stanovanja, kakor tudi za parnik sprejema tajnik „Učiteljskega društva za Trst in okolico" v Trstu, Anton Grmek, učitelj v Vrdeli, Sv. Ivan — Trst. Vožnja po morju velja za osebo 1'40 K. Glede stanovanj pripomnimo, da se o binkoštih v Trstu težko dobe. Preskrbelo se bo samo tistim, ki se zglase zanje. Tržaški pripravljalni odbor. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih uči-tcljskili društev. Delegate za letošnjo glavno skupščino v Trstu so prijavila sledeča Zavezina društva: XXI. Učiteljsko društvo za ptujski okraj': 77. Anton Ogorelec, nadučitelj pri Sveti Barbari v Halozah. XXII. Šaleško učiteljsko društvo : 78. Miloš Tajnik, učitelj v Šoštanju. Namestnik: 10. Ferdo Pokeržnik, učitelj v Škalah. XXIII. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja: 79. Engelbert Gangl, c. kr. realčni učitelj v Idriji; 80. FanČi Novak, učiteljica v Ledinah; 81. Bajko Novak, c. kr. učitelj v Iliriji; 82. Anton Urbančič, učitelj na Gornjem Jezeru. XXIV. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev kamniškega okraja: 83. Anton Germek, nadučitelj v Krašnji; 84. Ivan Schmeidek, učitelj na Bovah; 85. Emilija Grkmau, učiteljica v Mengšu. XXV. Učiteljsko društvo za sežanski okraj: 86. Alojzij Hreščak, učitelj v Lokvi; 87. Anton MerviČ, šolski voditelj v Povirju; 88. Josip Štrekelj, učitelj v Komnu; 89. Josip Pahor, učitelj v Sežani; 90. Angela Orel, učiteljica v Zgoniku; 91. Fani Živec, učiteljica v Dutovljah. XXVI. Učiteljsko društvo za kraujski šolski okraj: 92. Alojzij Novak, učitelj v Kranju; 93. Fran Bojina, nadučitelj v Šmartnu pri Kranju; 94. Ana Mally, učiteljica na Prim3kovem; 95. Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju; 96. Angela Miklavčič, učiteljica v Preddvoru. XXVII. Slovenjebistrško učit. društvo: 97. Sebastijan Krotky, učitelj na Polj- čanah. Namestnica: 11. Franja Hribar, učiteljica v Laporju. XXVIII. Litijsko učiteljsko društvo: 98. Janko Levstek, šolski voditelj v Zagorju ; 99. Ivan Stepišnik, učitelj v Toplicah pri Zagorju. Namestnika: 12. Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji; 13. Matija Pelko, učitelj v Toplicah pri Zagorju. XXIX. Učiteljsko društvo za goriški okraj: 100. Anica Jug, učiteljica v Solkanu ; 101. Boži Bajt, učiteljica v Prvačini; 102. Vinko Gregorič, nadučitelj v Opat-jem selu; 103. Budolf Žnidarčič, učitelj v Dorn-bergu; 104. Edvard Praprotnik, učitelj v Mirnu; 105. Valentin Doljak, učitelj v Bavnem. XXX. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem : 106. Fran Brinar, nadučitelj v Gotovljah; 107. Ivan Burian, nadučitelj v Šmartnu pri Gornjem gradu; 108. Fran Jamšek, nadučitelj v Bajhen-burgu. Namestnica: 14. Marica Lavtar, učiteljica v Framu pri Mariboru. XXXI. Belokranjsko učiteljsko društvo: 109. Fran Šetina, nadučitelj v Črnomlju ; 110. Bihard Megušar, nadučitelj v Podzemlju. Štiri Zavezina društva še ni vrnilo društvenih izkazov in ne prijavila izvoljenih delegatov. Nekatera društva nam še niso sporočila število članov. Prosimo jih prav nujno, da store to nemudoma! Vse udeležence glavne skupščine v Trstu opozarjamo na oklic „Tržaškega pripravljalnega odbora." V delegacijski seji je na dnevnem redu tudi izprememba pravil, kar je v dotičnem dnevnem redu izpuščeno. Vsak delegat in de-lcgatinja naj načrt pravil, ki je natisnjen v današnjem listu, natančno prouči, da lahko stavi izpreminjevalne predloge. Za vodstvo Zaveze L. Jelene. Kranjsko. Radovljiško okrajno učiteljsko društvo, priredi svoje letošnje zborovanje na Zi rovnici pri Kuntu dne 1. junija t. 1. ob 3. popoldne s tem-le vzporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. „Šolske zamude". Poroča Iv. Šega. 4. Volitev delegatov k Zavezinemu zborovanju. 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Štajersko. Kozjansko učit. društvo je imelo dne 17. t. m. zborovanje v prijaznem Podčetrtku in obenem majniški izlet. I. Hospitirali smo v III. razredu. Tov. nadučitelju Lovrecu smo hvaležni za njegov trud, da nam je pokazal postopanje v analizo-vanju po Kernovi metodi. Po dovršeni učni snovi so zapeli otroci pesem „Predica" tro-glasno tako izborno, da moremo le reči: Iskrene čestitke na tako lepem uspehu! II. Tov. predsednik V. Pulko pozdravi navzoče, zlasti gosta gdč. Rozo Žolgarjevo iz Št. Petra z upom, da pristopi društvu kot član, izreče tov. Lovrecu toplo zahvalo in otvori zborovanje. Zapisnik zadnjega zborovanja se prebere in odobri. 111. Dopisi: 1. Dopis narodnega svela za Spodnje Štajersko, ki pravi: Pri kompetencah v narodno ogroženih krajih naj pošlje dotičnik natančne informacije predsedniku narodnega sveta dr. J. Hrašovcu v Celje, da stori tozadevne korake. 2. Dopis „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", ki opozarja, naj oddajo učitelji pri bodočih volitvah svoje glasove slovenskim, uči-teljstvu in šoli naklonjenim kandidatom. 3. Dopis „Zveze" o sokolskem telovadnem tečaju. 4. Dopis „Zaveze", ki opozarja, naj se učit. društva zavzamejo za to, da se pri reformi ljudske šole ozira na mnenja učiteljstva. IV. Gosp. dr. Breschar je obljubil, da bo predaval o higieni, a bil je, žal, poklican nujno v svrho zdravniške pomoči. Topla zahvala mu pa gre vseeno za njegovo dobro voljo. Tov. nadučitelj Moric iz "Št. Petra je predaval o konferenčni temi „Liniatura zvezkov". Hvala mu! V. Delegatom za letošnjo skupščino „Zaveze" se je prijavil tov. Karel Meier, nadučitelj v Podsredi. Po zborovanju smo se sestali na vrtu g. Staroveskega. Ob sviranju domače godbe pod vodstvom g. Lovreca (hvala mu!) nam je le prehitro potekel čas, težek je bii razstanek, a tolažila nas je misel, da se zopet kmalu vidimo! Zborovanje učit. društva za celjski okraj dne 7. majnika t. 1. Uvodoma se spominja predsed. tov. Brinar umrlega župnika Kosa, ki je bil odkrit prijatelj učiteljstvu in podporni član našega društva. Gčni. tov. Vidali izrazi sožalje na očetovi smrti in želi tov. Ko-šenini skorajšnje ozdravljenje. Tov. pevovodja Pregelj izpodbuja pevke in pevce k vztrajnemu obiskovanju pevskih vaj, poudarja njih pomen za glasbeno in umetniško izobrazbo učiteljstva na podlagi modernih glasbenih proizvodov in pojasni neko zadevo glede pevskega zbora, ki je zanesla v okraj nesporazumljenje. Beferat predsednikov o zamudah in kaznih je bil navdušeno pozdravljen. Na željo navzočih se objavi izvleček tudi v politiških listih.*) O uradni konferenci se je razvila živahna debata, posebno o zapisniku, o volitvah zapisnikarja, odposlancev za dežel, konferenco in zastopnika v okr. šol. svet. Tov. Logar je zopet razkazoval iz svoje botanične puščice, za kar mu bodi izrečena še na tem mestu zahvala. Udeležba je bila dobra: v 44 članov in gostje: gčna. tov. Smolnikar iz Št. Pavla, tt.: Mešiček iz Sevnice, Šijanec iz Gornjega Grada in K. Mravljak iz Zreč. Na novo je pristopila gčna. tov. Cererjeva iz Ljubečne. Sevniško-brežiško učit. društvo je zborovalo dne 7. maja v šoli na Vidmu. Udeležba je bila povoljna. V uvodnem govoru se je spominjal tov. predsednik umrlega tov. Ornika, vpok. nadučit v Brežicah, ki je bil svoje dni agilen član našega društva, prečital je tudi dopise, ki so došli društvu v dobi od zadnjega zborovanja. Posebe še opozori voditelje, da se naj poravna dolg na „Bod. pismu", — Delegatom za Za-vezino zborovanje se določijo: Bračič Hermina, uč. v Dobovi, Pečnik Josip, naduč. v Kapelah, Petrič Ludovik, uč. v Sromljah, Voglar Alojzij, uč. v Artičah, Sušnik Milko, uč. v Bajhenburgu. Bazgovor o prvem vprašanju za okr. uč. konferenco je izostal, ker ni bilo dotičnih tovarišev navzočih. O drugi konferenčni temi „Enotnost metode v večrazreduicah" nam je podal nekaj misli tov. Pečnik iz Kapel. Tov. Zechnerjeva iz Dobove nam je pa podala temeljit referat v tretji konferenčni temi „Nazorni nauk v prvem in drugem šolskem letu s podrobnim učnim načrtom enorazrednih do šestrazrednih šol." — Tov. Tominc iz Globokega je nato poročal o svojem delovanju kot zastopnik učiteljstva pri brežiškem okr. šol. svetu v dobi trinajstih let ter odložil ta mandat za novo dobo. Na splošno voljo zbranih tovarišev iz brežiškega okraja pa je vendar še iznova sprejel kaudidaturo. Izrekla se je to-varišu-zastopniku tudi zaupnica in zahvala za njegovo dosedanje vrlo ravnanje. Želeti je torej, da mu učiteljstvo pokaže popolno zaupanje s tem, da na dan volitve postopa enotno, kakor to zahteva disciplina. Za sevniški okraj je letno poročilo izostalo in se tudi ni postavilo kandidata za zastopstvo v okr. šol. svetu, ker dosedanji tov. zastopnik ni bil navzoč. Tov. nadučitelj Jamšek predlaga: Učit. društvo blagovoli preskrbeti, da se stavi sledeči predlog na letošnji okr. učit. konferenci: Slavna konferenca blagovoli skleniti, visoki c. kr. deželni šolski svet se naprosi, da dovoli krajnim šolskim svetom zopetno naročevanje izpričeval potom raznih trgovinskih podjetij. Učit. društvo za ptujski okraj je 18. maja zborovalo v ptujski okoliški šoli ob prav lepi udeležbi. Pogrešali smo pa še vendar tovarišice in tovariše iz Majšperga, od Sv. Urbana in iz Zavrča. Našteli smo 46 udov in enega gosta. Na novo so pristopili: tovarišice gospodične Novak Anica in Lebar Marica od Sv. Barbare, Bapoc Marija iz Hajdine ter tovariša Kožuh Friderik, Sv. Duh in Gaberc Anton, Naraple. Delegatom za Zavezino zborovanje v Trstu je bil izvoljen tovariš Ogorelec Anton. Prav živahna debata se je razvila pri razgovoru o letošnjih konferenčnih vprašanjih. Dne 4. maja se ni mogel vršiti izlet v Št. Jur in Štore zaradi preslabega vremena. Vrši se pa v četrtek, 6. julija, z istim vzporedom ob vsakem vremenu. Goriško. Glavno zborovanje učiteljskega društva za sežanski šolski okraj se je vršilo dne 18. maja t. 1. ob 11. v Komnu. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu in precej kritičnemu razpoloženju, ki vlada zadnji čas v našem društvu, se je odzvalo čez 40 tovarišev in tovarišic odborovemu povabilu. Predsednik, tovariš Berginec. otvori zborovanje s presrčnim pozdravom na naslov vseh udeležencev, posebno pa še nekaterih tržaških kolegov in koleginj, ki so res neumorni frekventanti naših zborovanj, da, celo mnogo rednejši nego mnogi naši dični tovariši in tovarišice domačega društva. Pač zaslužijo taki tovariši krepak „Živeli!", ki jim je donel kot pozdrav nasproti; našim abstinentom pa naj zakličem na tem mestu: „Oče, odpusti jim!" Ker je tovariša tajnika in njegovo poročilo ujela spotoma ploha, smo prešli nato takoj k blagajnikovemu poročilu. Blagajničar tov. Mervič nam je z nekolikimi krepkimi potezami narisal čisto plastično sliko naše blagajnične mizerije. Ker je pa Tone *) Glej zadnjo številko našega lista! Ur ed n. po navadi gostobesednejši, se je opravičil na ta način, da se ne spodobi posvečati mali bla-gajnici velikega poročila. Izvolijo se nato trije pregledovalci računov, ki predlagajo po izvršeni reviziji, da se računi odobre in podeli blagajniku absolutorij. Nato je poročal g. nadzornik o ljudskem štetju. Podal nam je najprej kratek zgodovinski razvoj ljudskega štetja, nato pa natančen statističen rezultat zadnjega ljudskega štetja v sežanskem okraju, ter se potrudil, da je spravil ta dejstva v harmonično kavzalno zvezo z gospodarskimi, socialnimi in zdravstvenimi razmerami našega kršnpga Krasa. S tem svojim aktualnim referatom nam je podal g. nadzornik mnogo potrebne tvarine; zato pa je učiteljstvo tudi sklenilo, da se natisne to poročilo v posebni brošurici, in sicer v lastni založbi našega društva. Ker je med tem časom prisopihal naš tajnik, tov. Vendramin, je dobil precej nato besedo. V svojem letnem poročilu je tožil o nekolegialnosti kraškega učiteljstva in — resnici pravica! — mož je trdil popolnoma prav. Pomen trdne organizacije je evidenten, in danes je bolj kot kdaj potreba, da stojimo kot trdna falanga v boju za pravice in napredek šole in svojega stanu. Končal je svoje krasno poročilo z nado, da se tudi nam čimprej zjasnijo tožna vremena. Kot peta točka dnevnega reda je bil referat tovariša Hreščaka o moderni telesni vzgoji mladine. Beferentje prav nakratko preciziral stališče učiteljstva napram temu vprašanju. Pokazal je na pogubne posledice današnje duševne kulture na škodo telesu. Po precej živahni debati sta se sprejeli po poročevalcu predlagani resoluciji glede uvedbe pouka v higieni v ljudske šole in učiteljskega poučevanja staršev o priliki roditeljskih se Stankov v najbolj perečih higieničnih vprašanjih. Na predsednikov predlog so bili nato izvoljeni delegati za „Zavezino" zborovanje v Tistu. Zadnja točka je bila volitev društvenega odbora. Ker je dosedanji večletni predsednik društva tov. Berginec izjavil, da ne more zaradi preobilice poslov sprejeti več nikake izvolitve, je bil izvoljen nato odbor: J. Bavbar, J. Štrekelj, Fr Vendramin, A. Mervič, Al. Hreščak in gdč. Živčeva in Orlova. Odbor se ni mogel še konstituirati. Pri jako živahnem banketu smo nato rekli in zapeli še marsikatero resno in veselo. G. nadzornik je napil najprej tov. Lebanu k 40 letnici njegovega učiteljevanja, nakar se je ta presrčno zahvalil; tov. Hreščak je formuliral s kozarcem v roki bivšemu predsedniku Ber-ginen nagrobni nadpis; toda tov. Berginec se ni dal ugnati: manifestiral je na isti način svoje življenje, priporočal vsemu učiteljstvu medsebojno ljubezen in zaklical društvu pre-srčen: Basti in uspevaj! Končno se je še tov. Macarol iz Gorjanskega v imenu nas vseh poslovil od našega staroste Lebana. Ves sestanek je bil jako animiran. Pri najslabšem vremenu smo bili najboljše razpoloženi. Komensko zborovanje nam je pokazalo, da je sicer ideja kolegialnosti že stara, a zaradi-tega še popolnoma nič oslabela. Družne vezi, ki se je zdelo, da so se začele v zadnjem času nekoliko rahljati, so postale po tem dnevu jačje kot kdaj poprej, in trdno smo lahko uverjeni, da bo korakalo čimdalje manj tovarišev izven naše bojne vrste svojo samotno se-parastično stezo! Istra. Slovensko učiteljsko društvo v Istri je imelo redni občni zbor 4. maja na Škofiji. Udeležba je bila še precej povoljna; od 41 pravih članov je bilo navzočih 24. So nekateri pravi člani, ki redno abstinirajo pri vsakem zborovanju, a je v Istri še kakih 15 učnih oseb, ki niso učlanjeni pri stanovski organizaciji. Tovarišice in tovariši, ne iščite izgovorov o malenkostih in pristopite k stanovskemu društvu, ker če je potrebna organizacija drugim stanovom, gotovo je potrebna tudi učiteljskemu. Zborovanja so se udeležili tudi: Matko Mandic, deželui poslanec, Ivo Šorli, deželni poslanec, Henrik Dominco, c. kr. okr. šol. nadzornik v Kopru, in Martin Mastnak, c. l^r. profesor na gimnaziji v Gorici. Srčna jim hvala, da nas bodrijo k delu s svojo navzočnostjo ter se zanimajo za naše težave in potrebe. Predsednikom je bil izvoljen Anton Urbančič, nadučitelj v Buljuncu, a v odbor Štefan Šiškovič, nadučitelj Hrpelje-Kozina, Štefanija čeli, učiteljica v Borštu, Josip Brtok, nadučitelj v Škofiji in Franc Košutnik, nadučitelj v Bic-manjih. Odbor se je ustanovil sledeče: Šiškovič, predsednikov namestnik, Ceh, tajnica, Brtok, blagajnik, Košutnik, pevovodja. Obrambni vestnik. Uljudna prošnja. Ker ne vemo, srn« li še v ustavni državi ali ne, kjer bi velja'e cesarske postave tudi za ono učiteljstvo, ki ni voljno ukloniti svojega tilnika pod coklo nekronanega kralja Kranjske, prosimo, da izd* Šušteršič-Lampetov deželni šolski svet normah kako naj se ravna učiteljstvo — napred»0 namreč — pri državnozborskih volitvah do8 13. junija in pri vseh, v kratkem se vršeči" občinskih volitvah. o ce N > cn >CJ > O m O fcß cu N > C3 N >CJ CO ttí « T3 N O Tp CO CO Tp O LO 1 00 I oo co CO CO iß sooooooi m f^ oo co o —• Ol CO rH(M(D o 00 o CO OOOS CO TT (M CO o mo m f^ m CS CS —• <Ü £ © C u cö C o> O .. o e .5 -o c O O'S S _ ça « c t *a 3 Q.O •s3> 0Í > o C 3 >o TO U I I ib ó t- o (M Ol to > "S 3 CO v; u rc O M c •a co tj « c Si M c -a u = u i-. 3 i« a a 0Í - • « > lO Tp O cs es '5 H a> — — 0 c 01 a o ©• w> c5 Ž ^ jd t« u. c « o c « a «s a.* 33 a Rennen iS 3 S S S S 03 >u >u >o >o CO CO CO CO C0 0¿ Oí Oí Oí di 0 T—• 01 o 0J •o ..«o U c2 3 2 «jO C0 Oí es > 'Ti es a J3 00 00 4070 4070 CO 00 2208 1861 * 1909 1910 es co tp io co oo m i OI TP CS o es m tp o t- cs es S C S CQ ¿X E a> *5? u & — es es > < «ó . i- nS (0 c C N M 3 ¿2 -J -a CO co tp CO CS — t- o W Tp in Ol CO Tp tO CS cs co 00 o co w Ol o Tp CO O CO m co -t- tp m co oo in co o m co cd — o es — o m CD i o m CD CD Tp CO 0 01 CJ Ol ■a CO -•—■ jxs 'S .. c hfl O ..en « a, S c M CO «i o SB > c£ 3 O ►o o CO Oí C S oL- B eg d S TO C C0 3 •S § >N — ■ 01 (U — N C _ 3 aj ÔJ «Ûûi 0Í :: «o I-g si > CO 2 « •a to _ 00 §s TO > O H I ° I. cp Ol * CO Ol — CS »—« * • E o • C •H oo o t-o •f B CO E o H - E ai «j . ~ "-» 3 « ■a -S, r s g - > * 1/5 -S JC KO ÛJ «0 4) ¡S C C S c E .5 - o = = O z e •o M - S •a c •o CS S n u U. > » — u o £ M i « t/i "r; je — o c +- 5 o 5 > 5 SCION 3 XJ s * *>0 CO CO Oí Oí > C/5 ai O ^ «« N g-- co a to-2 o. 3 Q 3 "2 rt sH ° J > M U . • N V ui ra c áS a» c M «O « SJ -> -s V « CS CO m co O £ o s—» cu CO N < Z b- o CL O CL C >cj en or es -a N cu S O u a. c Im e« C a J! B v "ST 00 o o oo m cs oo m oo m co t^ cs 00 co cs cs 00 oi CO CO 01 — CS CS CO Tj" in ^r oo TJ« o — CO CO o 00 I ! 00 o o 01 TP O Tp CS CS CO Ol co — f^ CO TP co co es Ol o .Ol 41 E o co a> — « « . « a. ''S •a es I ° \ 00 Ó 00 00 — Tp . > o "TO Im . ai CO • e • «j c ' 15 2* • m • CL. n C • CO —' o « • B 1 3 «J CO Oí Sc ° -•a » >352 co Oí , E = o rz 'S c 2 5 £•0 Din S « B g . © T3 E "O 2 u « —. ji t: v- >to o1 O-® > § * aggg § Slll '»^aao. Oí Oí 0 01 XI E a> CJ •a CO co co co TP es > "èfl es a. JS — I TP 00 1 00 m CO CO 00 O 00 CO CO CO m m f—i m — 00 0 es cs CS CD — Ol • — 0 Ol 010 y v ¡u > •a «"co 2 5c O. J3 B B5 330 >u >0 O CO CO ^ Oí Oí cs co tp m CO CO O C iS S « > ¿C < .. co " N m. w o C bfl-~ — c O *J ■a 2 g £ S £ B g CO >N E TO « C TO = a. s a _ .. »CJ > C "O S u 3 k. B^f'S. 3 O-O «JQO cu 0Í < es co m o m m TP O m 01 co CO Tp co o oí u u ■a ..co Ce «"a "to S c B -2 3 O «¿O (S a> u • > B • ** = S 'S L. M b co ä M - £ > >N x/> co O C B JC « beb 3 V 3 KJ [_ KJ to ^ 2 5 B > a 5 >j 3 B CO B o H o àt B — cs . — ■a .2. iS « m > ® ^ =5 53 — 01 "g S c "a fc I O •a S B ~ O M — ti « ja B O. < ur > j es B oa B cs u. tU ¿ S •S „N B Jd « c TJ mi V ^ n TJ ; « » <—< CS CO Književni proglas „Matice Slovenske". Leta 1912. izdasta „Matica Slovenska" in „Matica Hrvatska" skupno slovensko knjigo. V smislu medsebojnega dogovora nagradita obe originalni slovenski spis, oziroma spise, ki izidejo v tej publikaciji, in sicer v razmerju števila svojih članov; t. j. „Matica Slovenska" plača za polo svoj običajui honorar, a „Matica Hrvatska" doda še dve tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisatelj prejme za polo 100 K. Želeti je, da bi v tej publikaciji mogli izdati kaj zares dobrega. Razglednice, ki jih je založil in izdal „Slovenski Ilustrovani Tednik", so pravkar izšle in jih dobe razprodajalci po jako nizki ceni. Kdor želi razglednice v razprodajo, naj blagovoli to naznaniti upravništvu „Slovenskega 11 us trov aneg a Tednika" v L j u b 1 j a n i. Razglednic je 14 vrst in so jako lepe, tiskane na finem papirju za umetni tisk. Popotnik objavlja v svoji letošnji peti številki to-le vsebino: 1. Dr. Ivan Lah: Dositej Obradovič. — 2. Auguštin Po-ž e g a r : Misli o reformi ljudske šole. — 3. Pavel Flere: H. Scharrelmann. — 4. Janko P o 1 a k : Iz mojih drobnih zapiskov. — 5. Književno poročilo. — 6. Glose. — 7. Razgled. — Jezikovni drobiž. — časopisni vpogled. — Šolstvo na slovanskem jugu. — Razne vesti. — Mala poročila. Srednješolski vestnik. ** Strelne vaje. Domobransko ministrstvo je odredilo, da bi bili vsi profesorji in strokovni učitelji, ki so dolžni udeležiti se vojaških vaj in ki poučujejo na šolah, na katerih je uveden fakultativni pouk v streljanju, združeni v velikih počitnicah pri vojaških vajah v posebne instrukčne kurze, v katerih bi se vadili za pouk v streljanju. — Za srednješo sko učiteljstvo se porajajo vedno lepše perspektive. Pedagogiki se odpirajo nova pota! ** Protinarodnostno delo klerlka-lizma. V Pečuhu ustanovi duhovščina s pomočjo Pijevega društva institut za 200 hrvaških in slavonskih dijakov in ga združi z ondotno višjo ogrsko gimnazijo. Na Hrvaškem in Ogrskem klerikalizem madjarizira, v Avstriji po-nemčujejo razni nemški samostani in cerkvene nemške pridige. * * Podelitev naslova. Cesar je podeli naslov vladnega svetnika ravnatelju ženskega učiteljišča v Gorici, šolskemu svetniku Štefanu K r i ž n i č u, povodom njegovega umirovljenja, * * Zrelostnim izpitom, ki se vrše na goriški gimnaziji od 6. do 11. julija, bo predsedoval vladni svetnik prof. Simsig, na realki od 6. do 10. julija pa šolski svetnik Josip Handrych. • Politiški pregled. * Stroški reforme brambenega zakona. Od 1. 1911, ko se uvede dveletna vojna služba, do I. 1915 se povišajo tekoči stroški za armado za 44 milijonov in v proračun pride vsako leto 39 milijonov več. Za mornarico se zahteva v istem času 252 milijonov. Po 1.1915. se ta vsota še zviša za 21 milijonov. Razen-tega bo zahtevala 1. 1916 za armado 21 milijonov, za mornarico 5 milijonov. Od 1. 1910 do 1915 se torej povišajo stroški za 100 milijonov kron za armado in za 407 milijonov kron za mornarico. Za šolstvo? — Nič! * V krščansko-socialni stranki so se začeli upirati tudi obrtniki, ki so bili doslej najzvestejša in najmočnejša opora te stranke. Krščanski socialci so obrtnikom obljubljali vse možno in nemožno, a izpolnili niso ničesar, zato taka nezadovoljnost. Upirajo se delavci, ki so že davno spoznali „socializem" te stranke, a sedaj so prišli na vrsto tudi obrtniki. Poka pač na vseh koncih in krajih, in gospodu Gessmannu mora ob mislih na predstoječe volitve postajati tesno pri srcu. Pokojni Lueger je s svojo osebnostjo znal boljše krpati, ali sedanji voditelji ne znajo tega. Zato gre tudi dol s stranko. Tako na Dunaju, tako povsod! * Za ljudsko šolstvo v Rusiji. Proračunski odsek ruske dume je sprejel resolucijo, da naj se iz državnih blagajnic pridoda za leto 1911. tri milijone rubljev k sedmim milijonom, ki jih zahteva naučno ministrstvo za ljudskošolski pouk. * Poljsko napredno stranko so ustanovili v Levovu. Njen program pravi, da bo nova stranka podpirala ono avstrijsko politiko, ki vidi bodočnost države v demokratizaciji, v resničnem parlamentarizmu in v samostojnosti narodov. — Podpirala bo politiko, ki se bo v Berlinu zavzemala za poljski narod. — Nova stranka bo tudi stala na stališču svobode vesti, tiska in besede. Zavzemala se bo za socialni napredek in delavsko varstvo. Malorusko vprašanje bo treba rešiti v demo-kratiškem smislu, židovsko vprašanje na podlagi popolne enakopravnosti. — Torej se svita tudi med Poljaki! * Srbska skupščina je z 42 od 58 glasov sprejela zakon, ki prepoveduje vsem aktivnim uradnikom udeleževati se politike. * Račun portugalske kraljevske ro-dovine. Iz Lizbone poročajo : Komisija državne blagajnice, ki je imela pregledati račune bivše portugalske kraljevske rodovine, je ugotovila, da je pokojni kralj Karel prejel v ime predujma za svojo civilno listo 745.000 funtov šterlingov (18"6 mil. kron), od katerih je povrnil 333.000 funtov šterl. — Kraljica-vdova Marija Pija je prejela tudi v ime predujma 400.000 funtov šterlingov (10 mil. kron), povrnila pa je od tega samo 170.000 funtov šterl. Ta preiskava je pokazala povsem druge rezultate nego ona, ki so jo vodili za diktatorja Joao Franca. Listi živahno komentirajo to poročilo. Kranjske vesti. —r— Kako spoštuje ljudstvo „krščansko-misleče" učiteljstvo, nam priča to-le poročilo „Slovenca" (št. 116): I z Š t. Vida nad Ljubljano. Preteklo nedeljo je šolsko vodstvo priredilo roditeljski sestanek, na katerem sta zanimivo in nadvse vzpodbudno predavala šolski vodja Bajec in učiteljica Sattler. Udeležba je bila z ozirom na prejšnje enake prireditve letošnjega in lanskega leta zelo majhna. Zvedelo se je, da peščica zaslepljenih liberalcev hujska proti vsem prireditvam sedanjega učiteljstva, češ, da je isto preklerikalno itd. Sploh se opaža na naših neotesanih liberalcih neka zagrizenost, ki jo ob vsaki priliki kažejo nasproti učiteljstvu. To čudovito „svobodoljubno" počenjanje je župnik Zabret na nedeljskem sestanku ostro in pikio grajal. Povdarjal je, koliko je vredno učiteljstvo, ki je ene misli in enega duha s krščanskim ljudstvom in klical je liberalcem, naj opuste vsako nado, da bi še kdaj dobili v Št. Vid učitelja, ki bi mladini izposojeval umazane knjige, po cesti bral liberalne časopise, po gostilnah v nočnih urah hujskal zoper duhovnike itd. Sadovi, nelepi in žalostni sadovi protiverske liberalne vzgoje se kažejo vsak dan v žalostnejših podobah na nekaterih pobalinih, ki so šele izstopili iz šole, pa se v hudobiji že odlikujejo. — He-he! Kaj pomaga, če je dosti vredno učiteljstvo, ki je z ljudstvom (t. j. z župnikom) ene misli in enega duha, če se pa ljudstvo tega učiteljstva izogiblje?! G. Zabret, četudi oznanjate sedanje sestanke s prižnice, kakor Žirovnikovih niste, zaman podite ljudstvo do ljudi, ki jih ne spoštuje. Enakih slučajev je mnogo, ker le poštene in odkrite učitelje spoštuje ljudstvo — čeprav so napredni! Žirovnika so spoštovali, Bajca pa ne! Ne moremo pomagati in tudi vaše psovke ne bodo! —r— Politiški bojkot proti liberalcem je sklenil izvrševalni odbor klerikalne strauke v Ljubljani. Ta bojkot si misli dr. Krek — kakor poroča „Slovenec" — takole: „Politično moč imamo mi v rokah, in to še enkrat slovesno poudarjam, to politično moč bomo brezobzirno rabili brez vsakega ozira na vsako osebo, naj bo kar hoče. Ako hoče večina ljubljanskih deželnozborskih volilcev izvoliti liberalnega poslanca, ga bo imela, ampak njegov glas v deželnem zboru se ne bo nikdar poslušal, ne v deželnem zboru in ne v deželnem odboru in tudi v državnem zboru ne, v kolikor bomo imeli oblast to preprečiti. Zato je izvršilni odbor S. L. S. sklenil politični bojkot. Mi se z liberalci nič več ne menimo o javnih zadevah naše dežele. Našim ljudem bomo radi ustregli, liberalcem sploh ne." — Tak bojkot proglaša dr. Krek, katoliški duhovnik! —r— Razbojniško razpoložen filozof je dr. Krek. V nedeljo, dne 14. t. m., je imel v Ljubljani v „Unionu" shod, na katerem je tako razbojniško hujskal klerikalce na naprednjake, da je moralo državno pravdništvo cele dele njegovega v „Slovencu" priobčenega govora zapleniti. Klerikalne bataljone obljublja privesti nad naprednjake, da jih prevzame tak strah, „da bodo imeli zavese na svojih oknih ter da se bodo skrivali po luknjah in kotih, kjer sicer prebivajo njihovi psi . . ," Če bi šlo po njegovem, bi zadivjalo po Sloveniji mesarsko klanje . . . Tako „uči" ljudstvo katoliški duhovnik, semeniški profesor Krek, tisti duhovnik, ki je sezidal znani „pons asinorum" in ki je učitelje prispodabljal s psi za plotom. Torej ima posebno rad živali in bi sodil bolj v menažerijo nego v semenišče ali v parlamenti Štajerske vesti. —š— Iz Središča nam pišejo: Tukajšnja 6razrednica priredi v nedeljo dne 27. majnika t. I., v šolskih prostorih v Središču tretji roditeljski sestanek, pri katerem predava gosp. dr. Anton Schwab iz Celju o prvi pomoči pri nezgodah in pa o pomenu.domačih zdiavil. Za- ^ četek ob 4. uri popoldne. Splošni vestnik. Iz Ljubljane. Okrajna učiteljska konferenca za slovenske ljudske šole je bila dne 18. maja. Iz poročila g. nadzornika A. M a i e r j a posnamemo, da pohaja ljubljanske šole 5738 otrok. Materni jezik je pri 81% slovenski, pri 19% pa nemški. Na Prulah se otvori jeseni četrta mestna deška ljudska šola. Prihodnje šolsko leto se otvorijo tudi pomožni razredi za duševno manj razvite otroke in vsled sklepa c. kr. mestnega šolskega sveta se otvori jeseni tudi tretji mestni otroški vrtec. Učni uspehi v obeh otroških vrtcih so povoljni, v enem jako izvrstni; vendar je treba otroške vrtce v toliko preosno-vati, da se ustanove otroška zavetišča. Za zanemarjeno mladino je v s a 1 e z i j a n -skem zavodu prav dobro preskrbljeno. Društvo ža varstvo otrok in mladinsko oskrb je izročilo letos 33 zanemarjenih otrok v salezijanski zavod. To društvo je vredno vsestranske podpore. V gluh o-n e m n i c i so se dosegli prav dobri uspehi. Šolski obisk na ljubljanskih šolah je naravnost uzoren, kar je zasluga šolskega poročevalca, g. svetnika Laha. Šolska oblastva delujejo z vso silo na razvoj šolstva, a to se bo pa doseglo šele tedaj, kadar bo gmotno stanje učiteljstva tako, da se ne bo treba pehati za postranskimi zaslužki. Izdatki za šolstvo in učiteljstvo so najbolje naložen kapital! (Dobro!) Delovanje obeh šolskih zdravnikov se je pokazalo kot jako koristno. Preiskala sta 652 otrok prvih razredov. Pri 87% je bil duševni razvoj normalen, pri 11% je pa zaostal; 2% je bilo slaboumnih. Telesni razvoj je bil pri 25% dober, pri 60% zadosten, pri 15% pa slab. Največji učenec prvega razreda je bil visok 135 centimetrov, najmanjši pa 96 cm. Najtežji učenec je tehtal 30 kg, najmanjši pa 16 kg. Zobe je negovalo 60%, zanemarjenih jih je pa 40%. Rahitičnih je bilo 147 otrok in zakrivljeno hrbtenico je imelo 87 otrok. Slabokrvnih je bilo 20%, škrofuloznih pa 12%. Vid in sluh sta bila pri 90% normalno razvita. 180 otrok je imelo bolezen v vratu in v grlu. — Zdravnika sta preiskavala tudi otroke višjih razredov. Šolska zdravnika sta izprožila misel za otroško gledališče na prostem. Učiteljstvo vzgaja mladino versko-nravno. Disciplina je dobra. Razen ene imajo vse šole lepe zbirke učil. Učni uspehi so povoljni, prav povoljni in tudi izvrstni. Prosto spisje kaže prav lepe uspehe. Naloge so skrbno popravljene. V lepopisju se kaže oeividen napredek. Učna metoda zasluži popolno priznanje. — Poročilo nadzornikovo je bilo sprejeto z odobravanjem. Nato je poročala gdč. Ana Lebarjeva o vzgoji duševno manj razvitih otrok in o učnem načrtu za pomožne razrede, kar je učiteljstvo brez debate vzelo na znanje. Lepo uspelo konferenco je zaključil predsednik s trikratnim slava na presvitlega cesarja; učiteljstvo se je z navdušenjem pridružilo temu pozivu. Redar in učitelj. Prijatelj nam piše: V „Slov. Narodu" od 18. maja t, 1., št. 115, čitam na peti strani sledeči razglas: Županstvo na Bledu razpisuje službo redar-j e v. Plača mesečno K 110-—; redarska oprava in stanovanje prosto. — Učitelji z maturo in izpitom usposobljenosti, oglasite se! — Brez komentarja! Opozarjamo na današnji razpis mesta suplenta na deški meščanski šoli v Krškem. Mesto je razpisano za prvo stroko, to je za nemški in slovenski jezik, za zemljepis in zgodovino. Pri naših slabih plačah so še plače na meščanski šoli v Krškem najbolj ugodne. Listnica uredništva. Nova Štifta: Porabimo čimprej! Pozdrav! — Sv. Primož: Prosimo potrpljenja! Na podlagi podatkov moramo sami sestavljati poročila. Ali bi ne bilo na vse strani bolje, da storite to sami? Prosimo! — K.: Nekrolog prihodnjič. Poslali ste namreč tak rokopis, da ga moramo študirati in prepisati, sieer se nam stavci upro! Prihodnjič ne bomo s takim delom več tratili časa. Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 603. Kranjsko. 1—1 Za novo IV. mestno deško ljudsko šolo na Prulah se vsled naročila e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. maja t. 1. pod št. 2854 v stalno popolnitev razpisuje nanovo ustanovljeno mesto n a d u č i -telja s sistemizovanimi službenimi prejemki. Prosilci za ozuačeno službeno mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagajo pri predsedstvu e. kr. mestnega šolskega sveta najkasneje do 20. junija t. 1. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale. O. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 20. maja 1911. St. 1526. 1—1 V novomeškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno nameščenje naslednja učiteljska mesta: 1. nadučiteljski službi na dvorazrednicah v Am-brusu in Št. Petru ter nadučiteljska služba na triraz-rednici v Mirni peči; 2. učiteljske službe na enorazrednieah v Ajdovcu, Dolnjem Karteljevem in Žvirčem ter eno učno mesto na štirirairednici na Mirni za moške prosilce; 3. po eno učno mesto za ženske prosilke na štiri-razrednici v Trebnjem in na dvorazrednicah v Am-brusu in Dobrničah. Pravilno opremljene prošnje za katero teh učnj^ mest, naj se službenim potom semkaj riagajo ^ 17. junija t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dne 15. maja 1911. Št 1237. 1—.j Na štirirazredni ljudski šoli v Mokronogu se rj2, pisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 20. junija 1911. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dt, žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imaj0 popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 20. maja 1911. Št. 1006. 1-1 Na deški meščanski šoli v Krškem se razpisuj» mesto suplenta za učne predmete prve stroke. S tem mestom je zvezana nagrada 1200 K za prosilce z zrelostnim izpričevalom, ter 1400 K oziroma 1600 K za prosilce, ki so usposobljeni za ljudske oziroma meščanske šole. Pravilno opremljene prošnje je tuuradno vlagati do 18. junija 1911. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 12. maja 1911. E588SS Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ? Kdo ima Pleteršnikovega slovarja 5. sešitek prvega zvezka? (Od 321. do 401. strani.) —- Ponudbe z navedbo cene sprejema = uredništvo „Učit. Tov." -; Obvestilo! Ravnokar je prispelo CAA l/om/rom modnih oblek za gospode Kdlligdl II od K 10 — naprej. Dober nakup brez konkurence. Damska konfekcija kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah. „Agleško skladišče oblek" O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. J. JäX Ljubljana Dnnajwlca cesta II 11 Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji. AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. :: 3ÜÜ Iv, Bonač v Ljubljani priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico. A