štev. 33 — Leto VI. PTUJ, 14. avgusta 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OBEDNISTVO ns uprava PTDJ IÍLO, U. NADSTROPJI: fELEFON SI 15в čekovni RAČUN PRI NARODNi 8AN KI PODRUŽNICA PTUj STEV ХЗ-Т-ЗОв QR8JDJF UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI URFDNIH VRABI JOZP ROKOPISOV CT VRACAMO - nSKA »UHraORSKA TISKARNA .¿TNA NAROCNiMA 400 DIH. POUETNA 200 dtn ČETRTLETNA i 00 DW Cena din 10.— V џ\и]%Шш о!(га]о bomo v jeseni volili enega zveznega In sedem republiških poslancev Kot je znano, bodo v Jeseni vo- litve v zvezno in republiško skupščino ter v okrajne, repu- bliške in zvezni zbor proizva- jalcev. Izvedene bodo po novem volilnem zakonu, katerega pred- loženo besedilo je sedaj v javni razpravi. Naš časopis je svoje bralce o predlogu novega zako- na na splošno že obvestil. Kljub temu pa Пј odveč malo podrob- neje pregledati njegove določ- be. Predlog zakona uvodoma pra- vi, da so ljudski poslanci poli- tični predstavniki delovnega ljudstva .FLRJ in delovnih lju- di oziroma proizvajalcev okraja ali mesta, kjer so bili izvoljeni. Ljudski poslanec bo imel pra- vico predlagati v obravnavo in sprejetje zakone in druge od- ločbe, postavljati vprašanja Zveznemu izvršnemu svetu, pri- čenjati diskusijo o vprašanju, ki ga je postavil ter dobivati odgovor na postavljena vpra- šanja. Njegova dolžnost pa je poročati okrajnemu zboru OLO, kjer je bil izvoljen o vpraSa- njih, ki jih razpravlja Zvezna skupščina, da predloge ali ir^iš- Ijenja okrajnih zborov OLO do- stavlja Skupščini ali Izvršnemu evetu, četudi se osebno z njimi ne strinja, da poroča okrajne- mu ali mestnemu zboru o od- ločitvah ali mišljenju Zveznega sveta ali Zvezne skupščine o predlogu. Okrajni zbor OLO lahko zahteva od poslanca, da se udeleži njegove seje. Za poslance Zveznega zt>ora proizvajalcev predvideva novi zakon iste pravice in dolžnosti kot za poslance Zvezne skup- ščine. Zvezni ljudski poslanci imajo v okraju ali mestu svoje izvo- litve nadaljnje p>ravice in dolž- nosti: da spremljajo vzpostav- ljanje samoupravljanja delov- nega ljudstva ter svobode in pravic državljanov, izvajanje zveznih in drugih odločb in ukrepov zveznih oblastnih or- ganov, spoštovanje zakonov, sploSno politično stanje ter vsa druga vprašanja gospodarske, kulturne in socialne narave. Ljudski poslanci morajo o svo- jih opažanjih poročati skupščini, katere člani so ter iznašati predloge za sprejetje ustreznih odločitev. Ljudski ivezni poslanci eo dalje dolžni predlagati ljudske- mu odboru, kjer so bili izvolje- ni. da skliče zbore volivcev ter da na teh zborih poročajo o svojem delu, delu Zveznega sveta in Skupščine ter da po- slušajo predloge in mnenja zborov volivcev in posameznih volivcev, da določijo čas in kraj v svojem volilnem območju, da mu volivci lahko sporočajo svo- je predloge in mnenja. Predlog zakona predvideva volitev zveznega poslanca na vsakih 60.000 prebivalcev ter volitev 10 zveznih poslancev vsakega republiškega zbora iz vrst zbora samega. Poslanci zbora proizvajalcev se volijo po proizvodnih skupi- nah, ki so tri: industrijska, kmetijska in obrtna in sicer en poslanec îia 70.000 proizvajal- nih prebivalcev. Poslanci se volijo na podlagi posameznih kandidatur, ki se postavljajo s strani volivcev na njihovih zborih, potrjujejo pa se kandidature tistemu kandi- datu. ki je predlagan na vsaj četrtini zborov volivcev volilne- ga področja pri volitvah v Zvezni zbor Ljudske skupščine in na tretjini zborov pri voli- tvah Za republiški zbor Ljudske skupščine. Kandidature pa lahko vlagajo tudi skupine dr- žavljanov г najmanj 200 pod- pisi. Predlog zakona nadalje pred- videva odpoklic poslanca, ki ne uživa več zaupanja svojih vo- livcev ter podrobno določa or- ganp za izvajanje volitev in od- poklic. KATERE SO VOLILNE ENOTE V PTUJSKEM OKRAJU? V ptujskem okraju bomo vo- lili, kot je Je omenjeno, enega zveznega in sedem republiških poslancev, v zbor proizvajalcev pa bo posredno po okrajnem zboru proizvajalcev po proiz- vodnih skupinah izvoljenih: za industrijsko skupino skupno z okrajem Ljutomer in Murska Sobota en poslanec, za kmečko skupino vsi okraji bivše mari- borske oblasti en poslanec in za obrtniško skupino cela Sloveni- ja en poslanec. Ni pa še dolo- čeno število poslancev republi- škega zbora proizvajalcev. V zbor proizvajalcev repu- bliške in zvezne skupščine bo volil nov okrajni zbor proizva- jalcev. ki bo predhodno izvo- ljen. Ptujski okraj Je za volitve v republiški zbor Ljudske skup- ščine razdeljen na sledeče vo- lilne enote: Октош nas v ospredje političnega doga- janja zadnjih dni spada brez dvoma stavkovni val v Franciji, ki povzroča devetnajsti franco- ski vladi pod predsednikom La- nielom verot! Berlinu, da ljudje ne bi do ameriških paketov z živili. V zveri z NemÇijo Je treba om^itî še nedavno izmeniavo not mêd trpni zahodnimi d-^a- vami in ZSSR, v katerih Je go- vora o rešitvi nemškega In av- strijskega problema. Vsekakor te note po vsebini svojega be- sedila ne prinašajo nič novega, nič konkretnega, kar bi dajalo upanje na neki uspeh konfe- rence štirih, o kateri se v teh notah razpravlja. Zdi se, da Še ni čas za konkretno razpravo o tem vprašanju, dokler ne bodo poznani rezultati volitev v za- hodni Nemčiji, ki bodo v letoš- nji jeseni. Vsi imamo v spomi- nu še konferenco zunanjih mi- nistrov štirih držav v 1. 1950 v Parizu, ki po nekaj tednih raz- pravljanja ni uspela sestaviti niti dnevnega reda. In prav te- mu se hočejo na zapadu sedaj izogniti, ko že naprej določajo okvir, v katerem bi se naj vršili razgovori na četverni konfe- renci. NA KORE.n rti posebnih no- viç. Nadaljuje se izmenjava vojnih ujetnikov in če bi ne bi- lo sestanka Dulles-Sing Man Ri ter vzajemnega obrambnega pakta, ki sta ga sklenili Južna Koreja in ZDA, ne bi bilo s Koreje kaj poročati. Državi sta se še sporazumeli za skupen nastop na bodoči poUtični kon- ferenci za ureditev daljno- vzhodnih vprašanj in zedinjenje Koreje, ki jo nameravata, če v 90 dneh svojega dela ne bi po- kazala nobenega uspeha, skup- no zapustiti. Čistka Je zajela, kot vedo po- vedati nekatera poročila, tudi Severno Korejo. Tam so obso- dili in likvidirali v zadnjih dneh deset visokih vladnih funkcionarjev z obtožbo, da so pripravljali državni prevrat. Tako se je »bolezen« razširila po padcu Berije tudi že na skrajne konce vzhodnega impe- rija In da umikov in rekon- strukcij vlad v vzhodni Evropi niti ne omenjamo. Azijski socialisti, k! »o se se- st^ili v Hajderabadu, so zavzeli odločno stališče proti kolonia- lizmu, glede česar pričakujejo izdatnejšo podporo evropskih in drugih tovarišev. Tej konferenci azijskih socialistov prisostvu- je tudi jugoslovanski zastopnik, njen namen pa je. obravnavanje kolonialnih vprašanj in ustano- vitev protikolonialnega biroja. VînlCarit In ofcrli pozdraflfdfo zâhon o odpravi flniCarshili № podo&nih odnosov In Dodo pri izvalanln zakona pomaeali v cerai to v Maiibom zboro- vali viničarfi In oierji ptußkega, ljutomerskega in okraja Maribor- okolica. Zborovanju je prisostvo- valo okrog 450 viničarjev, člana CK ZKS Janez Hribar in dr. Joie Potrč, predsednik okrajev in se- kretarji OkZKS. Prvič po osvoboditvi so se zbrali vlničarji in oferji ter se pogovorili o svojem položaju v sociaListični družbi. Povod za to zborovanje Je dalo pravilno iz- vajanje zaikona o vini^skih in podobnih odnosih. Doslej vini- čarji niso imeli svoje organiza- cije, čeprav so naprednejši to želeli Oddaljenost posameznih viničarij jim je tudi onemogo- čala tesnejše stike, tako da niso mogli izmenjati seboj svo- jih misli in teženj. Prav zato so se včeraj v velikem številu odzvali vabilu na zborovanje, ki jim je omogočilo prikazati svoj položaj- Zborovanje je otvoril član iz- vršnega sveta LRS Janez Hri- bar. V svojem govoru Je orisal življenje viničarja v preteklo- sti, ki je nujno vodilo do zako- na o odpravi viničarskih in po- dobnih odnosov. Ta zakon pa nikakor ni naperjen proti de- lovnim kmetom, kajti dosedanji odnosi so le ostanek običajev, ki so se razvijali od osvobo- ditve kmeta izpod fevdalnega jarma do današnjega dne. So- cialistična ureditev družbe pa takih odnosov ne more dalje trpeti, zato smo jih morali nuj- no odpraviti Zastarelih odnosov ne odpravljamo samo pri nas v Jugoslaviji temveč jih od- pravljajo tudi v drugih državah, kjer še nimajo socialistične 'ireditve. Razlika je le v tem, da smo mi pri reševanju teh vprašanj na prvem mestu. V svojem referatu je Janez Hribar podrobno pojasnil zakon o viničarskih in podobnih od- nosih in pri tem prikazal tudi viničarjem perspektivo njihove bodočnosti V razpravi so vtnlčarji izna- šali primere izkoriščanja, ki se najbolj kažejo v načinu obra- čunavanja delovnih dni stano- vanj, živil in oskrbovanja dru- žin. V vseh teh treh okrajih je danes okrog 4000 primerov viničarskih in ofersldh odno- sov, ki zajemajo 10.000 do 15.000 di-užinskih članov. Vsi ti ljudje so živeli doslej v odvisnosti svojih gospodarjev, ki so jih svojevoljno sprejemali v službo in odpuščali kadar se jim je za- hotelo. Med njimi in vlničarji ni bilo nikakih pismenih po- godb, ampak samo ustni do- govori. Jasno je. da so vini- čarji na zborovanju glasno pro- testirali proti izjavam usluž- benca Državnega posestva s Kapele, ki je hotel ta položaj v svojem govoru olepšati. Spon- tana obsodba vseh navzočih vi- ničarjev in oferjev Je jasen do- kaz trdne povezanosti viničar- jev pri uveljavljanju zakona. Ol^janja vreden pa je ukrep nekaterih gospodarjev, ki hoče- jo svoje koče porušiti da ne bi prišle v last viničarskih dru- žin. Vse take primere bodo vl- ničarji prijavili oblastem, ka- kor tudi vse matičarje, ki izda- jajo potvorjena potrdila, češ da so se preselili družinski člani lastnikov vinograda pred 15. aprilom v viničarij o. Iz katere so izgnali viničarja. Zborovalci so zapuščal, dvo- rano s trdnim sklepom, da bo- do pri izvajanju zakona vse- stransko pamagali- Ob zaključku so vlničarji in oferji poslali maršalu Titu na- slednjo resolucijo: Dragi maršal Tito! Vlničarji in oferji okrajev Ptuj, Ljutomer in Maribor- okolica, zbrani na zborovanju v Mariboru, Vam, dragi naš Mar- šal, pošiljamo svoje tople po- zdrave in se iz srca zahvalju- jemo Vam in naši ljudski oblasti, da je z zakonom od- prave viničarskih, oferskih, hu- berskih in drugih izkoriščevai- skih odnosov naredila konec našemu trpljenju in nam tako odprla lepšo bodočnost. Obljubljamo, da bomo р<нпа- gali pri izvajanju zakona in da bomo z vsemi svojimi silami — saj dela smo navajeni — poma- gali ргј nadaljnji graditvi so- cializma. Pred jesenskim zborovanjem predvojaške vzgoje Približuje se čas Jesenskih zborovanj obveznikov predvo- jaške vzgoje, ki so uvedene za kmečko mladino mesto stalnih, vsakotedenskih vaj. Ta oblika predvojaške vzgoje za kmečko mladino se je izkeizala kot mno- go xisi>ešnejša od stare, ki je ostala v veljavi za mladino de- lavcev in nameščencev. Da pa ima pred vojaška vzgoja za bo- doče vojne obveznike sploh ve- liko vrednost najbrž sploh ni treba dokazovati, saj nam to dokazuje med drugim tudi ob- našanje rekrutov ter njihov hiter napredek po vpoklicu. Podobna zborovanja obvezni- kov so bila že letošnjo pomlad, ki so v glavnem zelo dobro uspela, le da se je manjše šte- vilo obveznikov takrat sodelo- vanju nespametno odtegnilo. Te zamudnike je Vojni odsek pred kratkim zbral v Ptuju na po- sebno za to pripravljenem ta- borjenju, da bi nadokna- dili zamujeno. Seveda so s tem zvezane stroške morali no- siti sami, ter so jih odslužili z delom pri gradbenem podjetju »Drava«. Delali so vsak dan popoldne, dopoldne pa so se učili, kar so zamudili. Vsak teh obveznikov je ostal na tem ta- borjenju dvojno število svojih zamujenih dni. Verjetno pri Jesenskem zbo- rovanju ne bo takih ali podob- nih primerov, pa tudi ne takš- nega, kot je Kidrič Ferdinand iz Sveče št. 54 pri Majšperku, ki se ni hotel odzvati pozivu na pomladansko zborovanje niti pozivu za taborjenje za zamud- nike v Ptuju ter je bil kazno- van s 4000 din denarne kazni USTANOVLJENA BO JUGO- SLOVANSKO-ALBANSKA MEŠANA KOMISIJA Beograd, 8. avg. (Tanjug). Tan- jug je izvedel, da je jugoslo- vanska vlada sprejela na zna- nje, da Je albanska vlada spre- jela njen predlog za ustanovitev mešane komisije, ki bo prouče- vala obmejne incidente. Zvedelo se je tudi da bo ta komisija za- čela z delom 17. avgusta. Ameriško posojilo nemški banki Tanjug poroča, da italijanski list »II sole« piše, da Je nem- ški finančni minister izjavil na konferenci za tisk, da se mu Je ob priliki obiska Združenih di^ žav Amerike posrečilo zagoto- viti za neko nemško banko 20 milijonov dolarjev posojila. To posojilo je odobreno za poveča- nje nemškega izvoza. 2e dober mesec ima Okrajna! komisija Zg kmetijski zemljiški sklad polne roke dela. Danes bi objavila nekaj pa- berkov o poteku dela in kakšni dogodki so v zvezi z delom ko- misije na terenu dogajajo. Pri ugotavljanju komisije za kme- tijski in zemliški sklad in od- pravo viničarskih ter njim po- dobnih odnosov je slišati kaj različne izjave gospodarjev kot Viničarjev. Poleg tega, da je ob- čutiti in slišati Izbruhe jeze, ne- godovanja, tarnanja s strani go- spodarjev, z druge strani pa tiho, včasih pa tudi očitno ve- selje viničarjev, kj se vedno bolj otresajo težkih spon, Cuješ še mnpgo drugih zelo zanimivih — n. pr. mnogi trde, a to jih je večina, da nimajo in niso nikoli imeli viničarja, temveč kvečje- mu le najemnika, še dalje: so- stanovalca, viničarke so preko noči postale gospodinjske po- močnice, služkinje itd. Komisiji se hoče na vsak način natvesti da v Halozah ni viničarskih od- nosov, da viničar nima niti kva- lifikacije. saj niti ne zna vino- gradniških poslov in podobno. No, komisiji tega ni moči doka- zati to .40 računi brez krčmarja. Viničarski odnos nI samo tak, kjer gospodar takorekoč docela predaja vinograd svojemu »na- jemniku«, temveč tudi oni, kjer Je ugotovljeno viničarsko raz- merje po dejanskem stanju Ko- misija torej ugotavlja vsebino odnosov med lastnikom vino- grada in viničarjem. Res je, da pismenih viničarskih pogodb ni mnogo, ker so čez noč izginile, vendar Je treba imeti na umu, da se v viničarskih okoliših šte- jejo za viničarska razmerja tudi ona, kjer So le ta obstajala, pa Je bilo pozneje eamo formalno- pravno ali pa na zunaj spreme- njeno, v resnici pa je tako raz- merje po svoji naravi v taki ali опј obliki še obstaja. V praksi povedano: četudi so nekateri lastniki vinogradov na zunaj opustili viničarsko razmerje, v dejanju t. j. po naravi dela pa Še tak odnos obstaja, pride tak primer pod udar tega zakona. Kot že povedano, so primeri, ko želi lastnik vinograda komi- siji naprtiti, da obdeluje vino- grad sam in da ima v svoji vi- ničariji le »stanovalca«, ki ga je vzel iz usmiljenja, iz ljubezni do bližnjega, za kar mu je se- veda stanovalec v dno srca hvaležen, pa mu za to tulntam priskoči na pomoč pri delu v vinogradu. Pojem izkoriščanja Je docela neznan in nemogoč, pa četudi viničar za vsa dela v vinogradu v teku leta ne vidi pare temveč le bore malo ko- ruze, krompirja, žita. Kakšna io ta dela usmiljenja lastnikov vi- nogradov do viničarja, nam ka- žejo primeri, ki jih Je že obrav- navalo naše časopisje. Ta boljšo ilustracijo pa navedimo še ne-, kaj primerov. | F i r b a s Urša iz Nove vasi 31 (Markovci) Je zelo razborita že- na. Njena viničarka Potočnik Jožefa iz Hrastovca 38 ji pridno obdeluje 28 a velik vinograd. Stanovanje, v katerem stanuje, je skrajno slabo, v njega teče iz vseh strani, kadar dežuje. De- narja ne vidi vse leto, dobi ne- kaj zrnja, če je letina dobra, sicer pa tudi tega malo. Na go- spodarjevem posestvu, t. J. v vi- nogradu in posestvu napravi letno preko 80 delovnih dni, če- tudi je že stara 34 let. Kokot Anton iz Gajevec H je premožen kmet. Poleg veli- kega matičnega gospodarstva ima tudi vinograd v Medribni- ku. Vinograd opravlja viničar- ka Kolednik Uršula. Upravnik pošte Bezjak, ki je zet omenje- nega gospodarja, se je г ženo vselil v viničarijo, da oi lako 2:abrisal viničarski odnos Kokot Antona, posestnika iz Gajeve. I Viničarko Je Bezjakova žena enostavno preselila ali bolje rečeno stisnila v neko luknjo, takoimenovani štibelc, kjer ni poda, ampak so le ilovnata tla. Ko je prišla komisija, da oceni vinograd, jo Je grdo opsovaia in grdila. Vpila je, da viničarskega zakona še nI da ni bil izglaso- van, da so si ga viničar j i sami postavili, da delamo hujše kot v Rusiji ter Se marsikaj. j Značilen je tudi primer K o- ciper Antona posestnika iz Litmerka. Pred komisijo ¿e iz- javil, da vinograd obdeluje sam s člani svoje družine. V viniča- riji pa ima samo najemnico, ki mu opravi za stanovanje 6 de- lovnih dni. Komisija pa :e nato ugotovila, da mu opravlja celot- ni vinograd viničarka s čTanl svoje družine in to za stanova- nje, ki Je zelo slabo, in pa za njivo, ki meri ca 25 a. V celoti opravi viničarka 122 dni. Prt obračunu pa ji je Kociper celo dejal, da mu ona dolguje N. pr za rez y vinogradu, katero Je opravila viničarka s svojo hčer- ko in za katero delo je -abila 10 delovnih dni. ji je plačal Koci- per samo 500 din brez hrane. Taki primeri seveda niso osamljeni Tu se kažejo pol- fevdalne in podobne oblike iz- koriščanja delovne sile, kakrš- nih socialistična družba ne more in ne sme trpeti. Zato pa se taki odnosi tudi odpravljajo z v zakonu določenim postopkom. Da so vlničarji ustvarili prese- žek dobička, katerega so pobrali lastniki vinogradov in to na ra- čun viničarskih žuljev in se ta- ko kapitalizirali, ni treba dosti pripovedovati. In viničar? Slabo stanovanje, košček deputatne zemlje, nizka mezda, nekaj v naturalijah in to je vse, za kar je delal. Vpra- šamo se samo, ali je to izkori- ščanje ali ni? Seveda tega ne bo zlahka katerj gospodar pri- znal, potrdil pa bo to pošten človek, prav gotovo pa viničar, ki je dolga leta to izkoriščanje trpel in ki bo odslej živel v svoji hiši in pri dobro odrezanem ko- su kruha. Take socialne krivice rešuje viničarski zakon Prav gotovo jih bo rešil v prid naSih delovnih viničarjev. DZ Stran 2 PTVJSKÌ TEDNIK Ptuj, 14. avg^usta 1953 N vi gospodarski ukrepi zveznega odbora za gospodarstvo Odbor za gospodarstvo zvez- nega izvršnega sveta je sprejel na svoji seji konec preteklega meseca nekaj novih predpisov, ki bodo zanimali tudi naše bralce Na osnovi odloka o gospodar- sko-upravnih ukrepih v prome- tu s kmetijskimi prideilq se lahko bavijo z nakupom indu- strijski hrastlin, surovih kož m volne neposredno pri proizva- jalcih industrijska podjetja ki predelujejo te proizvode, ter tista trgovska podjetja, ki se bavijo izključno z nakupom teh proizvodov. Ostala trgovska pod- jetja lahko kupujejo te pred- mete samo s posebnim dovo- ljenjem republiškega sekretaria- ta za gospodarstvo. Ta odlok prepoveduje gospo- darskim organizacijam nakup kmetijskih pridelkov preko na- kupovalcev. Prepoved velja po 30 dneh od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo. Okrajni ljud- ski odbor ima pravico kaznovati gospodarsko organizacijo zaradi kršenja odloka, in sicer z od- vzemom dobička, Ki je nastal z nedovoljeno delavnostjo gospo- darske organizacije, in z začas- no prepovedjo nakupa teh pred- metov (ne daljšim kakor 3 me- sece). Gospodarsko organizacijo je mogoče kaznovati tudi z de- narno kaznijo do 1 milijona di- narjev. Uredba o prepovedi izvoza kmetijskih pridelkov prepovedu- je izvoz večjega števila kmetij- skih pridelkov in živil. Med drugim je prepovedan izvoz pšenice, ječmena, rži, ovsa. krompirja, otrobov, vseh vrst moke, masti, masla, jedilnega olja. slanine, riža in sladkorja Prepovedan je tudi izvoz ple- menske goveje živine in svinj, vštevši rrvlado živino. Prav tako se ne smejo izvažati rezanci sladkorne pese, rženi slad in druga živalska krma. Gospodar- ske organizacije lahko samo f posebnim dovoljenjem uprave za zunanjo trgovino izvažajo fižol, grah, bob, sojo, delovne konje in ovce. Koružo lahko iz- važajo samo gospodarske orga- nizacije na podlagi pooblastila gospodarskega odbora. РгеШоо Upravi km v Pfoin Zadnjo soboto sem se zaman trudil z nakupom vstopnic za film »En dan življenja«, pa me je to napotilo, da napišem v Časopis za Upravo kina Ptuj sledeči predlog: ali se ne bi da- lo ob podobnih prilikah, kot je bila s filmom »En dan življe- nja« uvesti več predstav kot običajno, da bi ustregli vsem, ki si film hočejo ogledati? Ostal sem, ne da bi videl omenjeni film, zdi se ml pa tudi dovolj neokretno od uprave, da izpušča tako ugodne priUke. Saj bi ji take dodatne pred- stave lahko krile in presegale izpadek dohodkov pri manj ob- iskanih filmih, predvsem pa: ustregla bi številnim obisko- valcem. Obiskovalec kina. Pred vstopom novincev v šolo z naglimi koraki se bliža čas, ko se bodo šolska vrata ponovno odprla na stežaj naši mladini, ki se je v počitniškem času telesno okrepila in nabra- la nove moči, da bo zmogla premagati vse nevšečnosti, ki so zvezane z obiskovanjem šole. Se prav posebno pozornost so dolžni posvečati starši in učite- lji niašim najmlajšim šolarčkom, ki prvič prestopajo šolski prag. Kdor bi mogel verjeti, s kaki- mi občutki in tesnobo v srcu so se napotili prvič v šolo! Starši in učitelji se vse premalo zave- damo, kako važen in odločilen je ta korak za naše malčke. O .šoli so v svojih predšolskih le- tih marsikaj slišali. Menda je malo onih, ki so o njej čuli sa- mo lepe in dobre stvari. Mnogi starši so grožnjo s šolo uporab- ljali kot nekako vzgojno sred- stvo, češ »boš že videl, kaj bo, ko boš prišel v šolo. Ti t)o že učitelj navil u.šesa in ti s palico pomeril hlače. Tam boš moral v klopi mirno sedeti in držati roke na klopi, če se boš pa pre- maknil, jih boš dobil s palico po hrbtu«. In tako dalje, pa še mnogo hujšega in manj primer- nega. Tako se zgodi, da otrok, ki ga tako starši in drugi pri- pravljajo na šolo, zasovraži šo- lo že prej, ko jo le videl od znotraj. Doživel sem primere, ko so morali otroka s silo pri- peljati v šolo, tako sn je je bal. Mno^ so prišli vsi bledi in tre- petajoči v učilnico in kakor grešniki čakali, kaj bo. Vsakdo, ki Ima količkaj vpo- gleda v življenje in delo naše sodobne šole, bo moral pri- znati, da se vzgojitelji kakor ljudska oblast trudi jo, da bi iz- trebili slab sloves šole — mu- čilnice otrok iz preteklih časov in jo napravili tako, da bo v skladu s socialističnim pogle- dom na svet, v kakršnem vzga- ja ljudske množice Zveza ko- munistov, Socialistična zveza delovnih ljudi in druge orga- nizacije ter društva. Starši in vsi ostali, ki imajo kaj opravka s predšolskimi otroki, se morajo zavedati, da je vzgoja otrok v prvih sedmih letih mnogokrat odločilna za razvoj otrokovega duševnega življenja, posebno pa značaja. Vsi odrasli vemo, kako globo- ko so se nam zarezali v možga- ne in srce večji ali manjši zna- čilnejši dogodki in se njihovega vtisa vse življenje nismo zne- bili. Kako napačno sodijo pred- šolskega otroka mnogi nevedni starši, ki mislijo, da tak otrok nič ne ve in nič ne razume. Pred otrokom govorijo in de- lajo mnogokaj, kar bi ne smeli, in ko nekega dne zasledijo pri otroku surove in neprimerne besede ter ga zalotijo pri ka- kem nečednem dejanju, vijejo roke in se čudijo, odkod otrok to zna, saj ga oni tega niso učUi. Med drugim pade tudi mnoga pikra beseda o šoli in učitelju. Zaničljivo govore o šoli, učenju, o knjigah, učite- ljici pravijo baba in še kaj. S kakimi mislimi in s kakšno predstavo prihaja otrok takih staršev prvič v šolo? Koliko truda bo moral učitelj porabiti samo za to, da bo šolo otroku prikazal v drugačni lepši luči, kakršno naj otrok vzljubi, ker mu je póstala drugi dom in kjer bo dobil znanje, ki mu je ra življenje potrebno. — Starši in drugi, pripravite otroka s pametno in dobrohotno besedo na prvi vstop v šolo! Ne stra- šite otroka s šolo marveč mu neprestano dopovedujte, da mu je za življenje potrebna kot kruh in da se bo v nie j naučil mnogo lepega. Ne učite ga ne čitati, ne pisati in ne računati, ker za to otrok v predšolski dobi duševno še ni zrel. pač pa ga učite kulturno-higienske navade, vcepljajte mu pravilen odnos do liudi. naučite ga opa- zovati in ljubiti prirodo. Otrok naj redno onravlia dela, ki so zani primerna S tem ga bo^te naučili ceniti in sT>nštovati de- lo, ki je rodilo človeka in v ka- terem edino obstaia človekova sreča. Včasih smo priča, kako se nekateri starš' trudiio. da bi naučili svojega štiri ali petlet- nega otroka čim ^'Pč pesmic, računov ali kaj podobnega, sa- mo zato. da bi se z nüm poba- hali pred sorodniki in znanci čpš: no^leite Vai vse zna n!i§ Franček ali Micika Jasno je, da otrok navadno od vsesa te<îa niče«:ar ne razume — zaradi te- ga tako znanje nima nobene vrednosti Ce predšolski otrok nobere in si zapomni kako črko ali kaj drugega od stareiših bratov ali sester, ki že hodijo v šolo, je stvar v redu. nika- kor pa ne otroka siliti, da se mora naučiti nečesa, kar je na- ■"oga šole. Priroda le za nas vse najvažnejša in odprta knjiga. Ce bo otrok kaj vedel o soncu in njeeovem pomenu za življe- nje vseh živ'h bitij, če bo po- znal moč in korist vode. doma- čih živali, rastlin znal imeno- vati kakega ptička ali drago žival, mu bo to гшапје povsod uporabno in pa s svoiim mladim razumom tudi lahko dojame. Predšolski otrok zelo rad spra- šuje in žalostno je, če se ga skušajo starši znebiti rekoč: »Daj mir in ne sitnari!« Na- sprotno: na otrokova vprašanja je treba pametno odgovarjati, ga poučiti tako kot je znanstve- no pravilno. Sploh se je treba s predšolskim otrokom mnogo baviti, pa se ne bo dogajalo, da prihajajo naši sedemletni otroci v šolo, pa niti pošteno govoriti ne znajo in imajo du- ševno razvitost štiri ali petlet- nega otroka, kar ima za posle- dico, da je duševno tako zaostal v razvoju, da ne more dojemati učne snovi prvega razreda osnovne šole in mora pozneje razred enkrat ali celo dvakrat ponavljati. Solarčki-novinci se zbirajo v učilnici, ki jo je šolski upravi- telj določil nekje v pritličju šol- skega poslopja, ker fei jim hoja po stopnicah delala še težave. Včasih pripreljejo novince prvič v šolo mamice, redkeje očetje, včasih starejši brat adi sestra, minogi pa pošljejo no\'inca kar samega. Kako se mi je vč.-isih stožilo ob pogledu na takega šo- larčlca, ko je sam prikorakal prvič v šolo, zamišljen in plah. Zdel se mi je kakor ptičesk, ki so mu vzeli prostost. Kako raz- lično sprejemajo te malčke uči- teljice elementarke. Ce jim že prvi dan pokažejo strog in ura- den obraz, so že zaigrale simpa- tije novakov in če so že prvi dan kazale tem novopečenim učenčkom i in številko ^ se jim ne bodo preveč prikupile. Po- misliti morajo, da so otroci, ki smo jih s svobode zlate presta- vili v šolsko ječo, jih iztrgali mamicam iz naročij, iz svobod- nega življenja in jih postaviïi v kraj, kjer vlada disciplina, ki je oni še ne poznajo. Tovariišice učiteljice prvega razreda, sprej- mite te naše male državljane nasmejanega in vedrega obraza, vnesite v njihova srca mnogo sonca, ljubezni in topline, imej- te za vsakega, čisto vsakega no- vinca toplo in prijazno besedo, povejte jim, da jim nadomestu- jete mamice, ozrite se še prav posebno na otroke, ki morda ni- majo mamice ali pa tudi ne oče- ta — in paidobile s^ boste nii- hova srca za vsele^ in va.^e delo bo desetkrat lažje. Obiščite v najkrajšem času domove, star- še, vseh učencev, preštudiraite vsakega otroka posebej in pri- like, v katerih žive, in zopet vam rečem, da bo vaše delo de- setkrat lažje. Vsem tistim 1500 šolarčkom- по\апсет ali kolikor jih pač že bo, pa kličem; Le kora^žno pre- stopite prvič šolski prag. vi naši najljubši državljsni, saj tam vam bo lepo in toplo in nič ne marajte, če so vas vrgli iz gner.- da, saj vsak ptiček izleti iz gnezda proti soncu, ko je >o goden. S- K.. ★ IZ Pcdgorc Mladinska organizacija v Podgorcih kljub poletnemu de- lu na deželi ni prenehala z de- lom. Pred kratkim je na se- stanku razpravljala o mladin- cu-funkcionarju. ki si je nena- doma premislil biti še nadalie mladinski funkcionar Ponudil je svoj odstop ali pa zahteval, da se eta iz. '"Iciill- ci. (Kakor da bi to bilo vse- eno!) Organizacija je na to seveda znala reagirati, kakor je tre- ba. Ni ji pa ostalo prikrito kje so vzroki njegovega postopka. Mladina je posvečala v zad- njem času več časa na svojih študijskih sestankih materialu s kongresa ZK.T in materialu kongresa LMJ ter se pripravlja na občinsko konferenco, ko bo izvoljen delegat za kongres slo- venske mladine 10. oktobra v Mariboru. KOLIKO VINA PRIDELAJO NA SVETU? Leta 1948 so na svetu pride- lali 167 milijonov 483.964 hI vi- na. Ze v letu 1950 je produk- cija vina na svetu narasla na 192,007.204 hI. to je za 27 mili- jonov hI več kot leta 1948. Naj- večji prireist vina opažamo v Franciji. Leta 1951 so morali v Franciji in Italiji velike koli- čine vina destilirati da se iz- ognejo vinski krizi. Elfiib hû d@ir®li krulie Čitatelji našega lista so morda | opazili, da se v zadnjem času | pojavljajo članki ne samo z be-j sedno vsebino, ampak tudi šte- ' Razumljivo je, da se bo vsak- do že pri površnem pregledu te tabele vprašal, kako in kje ste dobili te številke. Prepričani sno, da pri nas ne bi našli go- spodarstva, pri katerem se po osvoboditvi Пј oglasil popisova- lec prebivalstva ali popisovalec živine. Sedaj pa ste že gotovo uganili, da te podatke zbira in ureja Statistični urad OLO. To- rej kdo zbira podatke, že vemo, sedaj pa še kako. Za leto 1939 so podatki vzeti iz »Statistične- ga godišnjaka«, ki je izhajal Beogradu. Podatki od leta 1946 pa do letos so zbrani potom statističnega urada. Kako pa smo prišli do teh podatkov, je znano marsikateremu našemu kmetovalcu, saj jih je precejš- nje število, ki so bili člani raz- nih cenitvenih koinisij. Površin- ski podatki so vzeti iz katastra Orientacijska podlaga površi- nam njiv za pšenico, rž itd. so podatki pred vojno in dobljen^ vilks, ki marsikoga ne samo zanimajo, temveč mu tudi mno- go povedo. Tokrat upamo, da bomo našim 'kmetovalcem-pri- s popisom zemljišč. Vsak kmet pa vsako leto ne seje enake po- vršine pšenice, rži in drugega. To upošteva občinska in okraj- na cenitvena komisija. Pridelek na Iha je odvisen od kakovosti zemlje, oranja, gnojenja, seme- na, vremena, škodljivcev, bolez- ni itd. Vse te fatïtorje morajo upoštevati občinske in okrajne cenitvene komisije, da lahko dobimo skupni pridelek žit, vrt- nin in drugega za ves okraj. Najboljša in najbolj zanesljiva kontrola dela teh komisij so ko- ličine stvarno namlačenega žita, o čemer dobimo podatke na drž. posestvih, zadrugah in pri posa- meznih kmetovalcih. Ker nas najbolj zanima letoš- nji pridelek, se Domo o njem več pogovorili. Torej žitarice so se v letošnjem gospodarskem letu pravočasno posejale ter ugodno prezimile. Kvaliteta se- mena pa ni bila taka, da bi po- vsod ustrezala tn pripomogla k delovalcem kruha ugodili s pri- kazom, koliko pšenice, rži, ječ- mena, ovsa in soržice smo letos pridelali v našem okraju. Vemo dvigu hektarskega donosa. V začetku meseca maja je še mraz hudo prizadejal zlasti rž, delno tudi ječmen. Posebno sta trpeli občini Središče in Ormož, kjer je bil pridelek uničen ca. 50—60 odstotkov, v ostalih občinah škoda ni bila tako občutna, ker je mraz zajel le določene pasove, odnosno je uničeno od 20—30®/» rži na splošno. Po mrazu so bila uničena posebno rana žita, sejana koncc sep- tembra in v začetku oktobra. V ilustracijo naj navedemo sa- mo en primer: Državno posest- vo v Središču je pridelalo 1500 kg rži na 1 ha, privatna pa samo 600 kg na ha, to pa vsled tega, ker so privatniki sejali že kon- cem septembra in v začetk oktobra, državno posestvo pa šele prve dni novembra. Na- dalje je vlažno vreme ob času zorenja povzročilo meglo, po- sledica tega pa je, da je pšenica vbita in sneti j iva, kot pravimo pa tudi, da naše bralce prav- tako zanimajo pridelki prejšnjih let, kar je po našem mnenju najlaže predočiti v obliki tabele: po domače, poleg tega pa še po- ležena. Živalski škodljivci so sicer obstajali (žitni hrošč), niso pa napravili občutne škode. Pa tucJi toča, neurja in poplave ni- so izostale. Agrotehnični ukrepi kot globoko oranje, pravočasna setev, gnojenje z narava'mi kot umetnimi gnojili so pripomogli k ponekod res zadovoljivim do- nosona, kar velja posebno za so- cialistični sektor. Nasprotno pa je nepravilna uporaba umetnih gnojil povzročila polego pšeni- ce in rži, zlasti v težkih zem- ljah, kajti dušična gnojila vpli- vajo na bujno rast rastlin, ne pa na trdnost in odpornost teh. O uporabi umetnih gnojil je v našem listu že mnogo pisal inž. Zoreč. V bodoče bomo pač mo- rali takim člankom posvečati več pažnje. Naš list namerava v mesecu oktobru na sličen način sezna- niti naše bralce o pridelku ko- ruze. krompirja, ñlola, sena itd VLADIMIR DEDIJER Vas Veliko Trojstvo (Nadaljevanje odlomka iz knji ge: »Josip Broz Tito — prlspev ki za življenjepis«) S svojimi znanci Sabičem, Podupskim, Sabadžijem, Kran- želičem in drugimi Je Josip Broz v Trojstvu aktivno poli- tično delal. V teh krajih ni bilo mnogo industrije, kmečki živelj p>a Je bil borbeno razpoložen. V Trojstvu samem je prišlo na veliki petek 1919 do krvopre- litja. Hrvaška republikanska kmečka stranka je razglasila, da se ustavi pošiljanje hrane iz vasi v mesto; tako so kmetje iz Trojstva ustavili vlak, ki je vozil v Bjelovar Vtem je prišel vod orožnikov z oficirjem, prišlo Je do spopada, padli so vzkliki zoper kralja in častnik je po- tegnil sabljo in komandiral orož. nikom, naj streljajo. Ob tej pri- liki so bili ubiti trije kmetje iz Trojstva: Luka Pirin, Djuro in Peter Jadrašičec. Nekaj kmetov Je bilo teže ranjenih. Zaradi te- ga dogodka je bilo v TroJsUru in okolici aretiranih nad 400 kmetov, od katerih so bili ne- kateri prepeljani na sodišče in obsojeni. Niti pokol v Trojstvn ni po- miril tega kraja V začetku eeptembra 1920 je prišlo do xipora kmetov ne saaio v l?jelo- varskem okraju, marveč tudi v okolici Varaždina, Zagreba in Siska. Neposredni vzrok je bilo žigo- sanje živine in rekviriranje konjske vprege s strani voja- ških oblasti. Tudi poprej so oblasti izvrševale popis živine. Popisani živini so odstrigli malo dlake in to je bilo vse. Kmet se je bil navadil na to. Nova odločba tega ni upoštevala. Do- ločeno je bilo, da se morajo ži- vina in konji žigosati. Hrvaški kmet je sovražil žigosanje, vsa- ko »štempljanje«. On misli, da dobi s tem nekdo drug pravi- co razpolagati z njo in da je s tem živina iznakažena. Kar Je bilo še huje, so pritiskali zna- menje tudi na tisto živino in konje, ki za vojsko niso bili porabni. Tako Je bila živina pred vsem svetom označena kot manjvredna. Ker je bilo v na- redbi o žigosanju živine rečeno, da se to žigosanje godi zaradi »potrebne vidnosti«, spočetka med kmeti ni bilo resnejših iz- padov. Ko je pa čez kakih deset dni izšla uredba o rekviriranju koniskih vpreg za dvomesečne vaje, so imeli kmetje to га pre- varo. Raznesle so se govorice, da jim bodo živino odvzeli in odpeljali v Francijo, da bodo rekvirirali tudi žito, vino, slive in drugo. Tako je prišlo do upora. Za- čeli so ga nezadovoljni kmetje iz Ivanjega sela v okolici Bje- lovara, ki so šli h komisiji v Veliki Grdjevac ter vprašali vojaške poverjenike, kdo jim bo živino plačal. Poverjeniki so jim norčavo kazali e prstom v nebo. Kmetje so nato navalili na vojaške poverjenike, iztrgali nazaj svoja vozila in sežgali se- zname. Iz Zagreba je bilo posla- nih krajevnim oblastem v po- moč 15 orožnikov, a kmetje so jih razorožili in razgnali. Tako se je začel upor na Hrvaškem leta 1920, Iz Grdjevca so oddir- jali glasniki na konjih v druge okraje, sporočajoč, da je izbruh- nil punt. Nemudoma se je dvig- nila Moslavina, Garečnica, Gru- bišno polje, Cazma. Dvignila se je tudi Podravina. Iz vasi Bregi So odšli oboroženi kmetje proti Dugemu selu ter medpotoma pozivali vse, ki so jih srečali, naj se jim pridružijo. Upor se je širil v dve smeri: v smeri Mosla^ñne in v smeri Posavine proti Sisku. Posebno žarišče upora je bilo v Svetem Ivanu 2^1ini. Povod za nemire je dal okrajni načelnik Spiler ob pri- liki rekvizicije konjskih vpreg. Le-ta ni jemal vpreg od boga- tih Urnetov marveč od «'romaš- nih Ko se je eden teh revnih kmetov v vasi Psarjevo zoper- stavil in branil izročiti svoje konje in voz, so mu Jih orožniki šiloma odvzeli, njega pa vklenili in živino odpeljali s seboj. V spopadu, ki je nastal, so orožni- ki ubili nekega kmeta. Nato so se kmetje (ki so bili že prej obveščeni po glasnikih o uporih na Hjrvaškem) v noči med 5. in 6. septembrom uprli in Spiler j a ubili. (3d Sv. Ivana Zeline in Kašine se je upor porazširil v Zagorje, na Marijo Bistrico, Do- njo Stubico, Zlatar in deloma na novomarovski okraj. V Križu, Veliki Pisavici in še v nekih krajih so pometali iz občin slike kralja Petra in te- danjega prestolonaslednika re- genta Aleksandra. V vasi Gušče je bila razglašena hrvaška kmečka republika. V Svetem Ivanu Zelini so se kmetje uprli pod geslom »proti gospodi« in »proti kralju«. Upor se je raz- vijal po načrtu. Najprej so uda- rili na orožniške postaje, nato so odstavi j ali občinske oblasti (ne glede na to, kateri stranki so posamezniki pripadali) in po- stavljali kmečke odbore. Ti so izdajali dovolilnice, priznanice, pisali zapisnike svojih sej. Uporniki niso bili zadosti oboroženi Imeli so nekaj pušk, v glavnem pa sekire, vile. Res- nejši odpor so upomi kmetje prožili vojaštvu edino v gozdu pri Le'^^-^-ku N^jvfč Vm«tov je pozneje umrlo zaradi batin. Orožniki so divjaško ravnali z ujetimi in zaprtimi »puntarji«. V bjelovarski bolnici je ležalo 50 kmetov, ki so bili pretepeni s hudimi poškodbami. Konec septembra so bili upori v glav- nem udušeni. Ostale so manjše skupine oboroženih kmetov, ki so se skrivale po gozdovih. Najbojevitejši in najodločnejši v up>oru so bili bivši vojni ujet- niki, povratniki iz Rusije, ki so imenovali sami sebe »Leninovi sinovi«. Ti so pozivali na odlo- čen oborožen boj. Njim so se pridružili tudi vojaki bivšega zelenega kadra. Te upore in ne- mire so vodili v glavnem lokal- ni vodje Hrvaške republikati-' ske kmečke stranke. In to naj- češče na lastno pest. Po teh dogodkih je postal Bjelovar z okolico eden naj-: močnejših oporišč HrvaŠke re- publikanske kmečke stranke. ' Zaposleni v Trojstvu so Josip Broz in tovariši posvečali naj- večji del svoje aktivnosti ravno kmetom. Povezali so se tudi s j posameznimi naprednimi funk- cionarji Radičeve stranke. Josip j Broz je vzpostavil zelo tesne ' zveze e Tomom Hrvatom, vodjo radičevcev v vasi. i O delu v tej preiodi pripo-^ veduje Franjo Podupski: I »Josip Broz nam je govoril, da ni dovolj organizirati samo industrijsko delavstvo, da je le-to v Bjelovaru in v vsem tem kraju maloštevilno in da je tre- ba imeti najkrepkejše organiza- cijske in idejne zveze s kmet- stvom. Treba je delati na to — spominjam se njegovih besed —, da se razni runltcionarji iz Hrvaške republikanske kmečke stranke kakor tudi njeni člani pridobe za gibanje organiziranih delavcev. V ta namen je bilo mnogo sestankov po vaseh. Na teh sestankih so se posamezni naši tovariši pogovarjali z dvo- jico, trojico kmetov, pa tudi z večjimi skupinami le — teh, in tako smo pridobivali novih pri- stašev in simpatizer j ev. Z ak- tivnostjo delavcev se je širil ta krog na vasi. Tako smo imeli sestanke v vaseh Vrbica, To- maž, Prespa, Višnjevac, Domin- kovica, Maglenče, Sandrovac. V teh krajih je vse do izida Zakona o zaščiti države v avgu- stu leta 1921 delovala organiza- cija KPJ. Tedaj so bili vodilni komunisti vrženi v ječe ali in- ternirani, delavski domovi za- pečateni in arhivi zapleni enL Toda že v začetku leta 1922 so se posamezni komunisti začeli znova povezovati in ustvarjati ilegalno organizacijo. O tem pri- poveduje Josip Dužanec, ki je bil tedaj sekretar Okrožnega partijskega komiteja za bjelo- varsko — križevačko županijo: »Po Obznani in Zakonu za za- ščito države je v bjelovarski — križevački županiji najprej ob- novila delo parti,i ska organiza- cija v Križevcih, Zaradi tega je izvršni odbor KPJ za Hrvaško in Slavonijo zadal križevački Ptuj, 14. avguîta 1953 PTUJSKI TErNIK Stran 3 Program in delo Turist епеца in o'vpnevalneffii društva v Píu'u Nekaj let po osvoboditvi v Ptuju m bilo organa 02droma organizacije, kt bi skrbela za lepši zunanji izgled mesta ter opozarjala oblastne in druge organe na pomanjkljivosti ko- munalnih naprav, predvsem pa ureditve parkov in sprehajališč, otroških igrišč, kopališč ter skrbela za ureditev bližnjih iz- letniških točk. To veliko vrzel je bilo čutiti vse do ustanovitve Turističnega In olepševalnega društva v Ptuju, pa tudi nekaj časa po njegovem nastanku, ker sp sprva ni znašlo v svo- jem delu, ali pa tudi zaradi tega, ker ni naletelo povsod na primemo razumevanje. V zadnjem času kaže ptujsko Turistično olepeševalno društvo večjo mero aktivnosti. Pri tem si seveda ne domišlja, da je že dovolj, če se samo poteguje za to ali ono stvar, temveč da je potrRbno. da bi se v olepševal- nem pogledu v našem mestu doseglo kaj več kakor doslej, sodelovanje vseh, prav vseh stanovalcev Ptuja, ki naj, če že aktivno ne pomagajo, vsaj ne ovirajo ljudi, ki so si postavili za cilj svojega prizadevanja oleošanje našega mesta. Program dela ptujskega Tu- rističnega olepševalnega dru- šK'a predvideva vzdrževanje in oleošavanje parkov in spreha- jališč, obnovo letnega kopali- šča in v zimskem času drsali- šča, ureditev otroškega igrišča v parku, otvoritev turistične posio\'alnlce v Ptuju, preuredi- tev ene stavbe na Majskem vr- hu v lepo haloško izletniško točko, re.4tavTÍranie nočišč v gostilni »Zupančič«, ureditev skupinskih nočišč na Ptujski gori, nasaditev smrekovega eto- zdička na Panorami ob vodo- vodnem rezervoarju, ureditev Ljudskega vrta (parka, ribni- ka itd). Mislimo, da je zajelo Turi- stično olepševalno društvo v Ptuju v svoj program vrsto na- log, katerih rešitev odobrava sleherni izmed nais in ki bodo mnogo prispevale k večji pri- jetnosti v našem mestu. Trenutno se društvo zavzema za ureditev otroškega igrišča poleg sedanjega igrišča otro- škega vrtca na parceli, ki je last tov. Esih Franca iz Ptuja. Ta je že pristal na zamenja- jo svoje parcele s kakšno dru- ;o, ki mu jo dodeli mestna ob- iina, tako da glede prostora ni večjih ovir Ker glede tega ver- etno tudi fi strani LO MO ne )0 ovir, bomo imeli že v pri- lodnjem letu lepo novo otroško grišče. ¥©llk gosliskl don v v nedeljo, 9 avgusta je pu društvo Liovrenc na Dravskem polju slavilo pomemben praz- nik: razvitje novega društvene- ga prapora. Za to slavnost so domači gasilci pripravili še do- kaj pester program. Od 13. do 14. ure je bil sprejem go.stov. Razvitja prapora so se udele- žile mnoge gasilske čete našega okraja in sicer: iz Ptuja, Vidma, Starš, Ptujske gore Mezgovec in od drugpd. Tako je bilo okrog druge ure pred lepim gasilskim domom vse živahno. Iz vseh bližnjih krajev so ljud- je pohiteli v Lovrenc, da vidi- jo novi prapor Kmalu po drugi uri se je za- čel odvijati spored. Prvotno na- povedane kolesarske dirke so odpadle, namesto njih pa je bil izveden kot prva točka tek mladincev na 1000 m. Tu je prepričljivo zmagal Smalnik v precej dobrem času. Kot zma- govalcu mu ie bila izročena na- grada 1000 din Zatem so članice gasilskega društva Mezgove! izvedle mokro vajo. Pokazale so mnogo zna- nja in izredno brzino. Gre jim vsekakor vse priznanje. Nato je sledila glavna točka. Pred častnim odrom so bile postrojene čete. ki jih je, ka- kor tudi občinstvo, pozdravil predsednik PG dništva Lovrenc tov. Dolenc in iim zoíIpI dobro- došlico V kratkih besedah je orisal razvoj gasilstva v Lo- vrencu, ki sega nazaj vse tja do leta 1886, ko je bilo na po- budo nekaterih ljudi ustanov- ljeno gasilsko društvo. V teh 68 letih je društvo doseglo take uspehe, kakor malokatero v ptujskem okraju. Z vzklikom »Na pomoč« je tov. Dolenc za- ključil govor. V imenu Okrajne gasilske zveze je pozdravil na- vzoče tov. Horvat. Poudaril je pomen razvitja prapora in de- jal, naj jim bo prapor vedno v ponos in vzpodbudo. Ob igranju državne himne je »kumlca^t Marija Loštrekova razvila prapor. To je bil naj- svečanejši trenutek. Krasen rdeč prapor je zaplapolal v ve- tru. Sledilo je zabijanje žeb- ljičkov, nakar je bil prapor iz- ročen najstarejšima Članoma društva v varstvo. Kdor je da- roval nekaj za društvo, se je vpisal v novo gasilsko kroniko društva Lovrenc. — S tem je bila svečanost končana. Sledila je zabava na prostem. Za dobro razpoloženje je skrbela godba iz Kidričevega. Z nabavo prapora je PG dru- štvo Ijovrenc doseglo nov uspeh. Želimo mu da bi še mnogokrat uspešno posredovalo pri požarih in da bi dosegalo uspehe tudi na drugih področ- jih. -ak. Pred prem^ero Remčeve „Učileliice Pavle v Gorišnici Po daljšem odmoru priprav- lja IZUD »Ruda Sever« v Go- rišnici premiero drame z dežele v štirih dejanjih »Učiteljica Pavla«, ki jo je spisal sloven- ski dramatik in pisatelj dr. Alojzij Remec iz Ptuja. Izbrali smo izrecno njegovo delo, da se oddolžimo spominu pokojnika, ki je s svojimi deli zelo oboga- til našo dramatiko. Njegove drame, kakor Učite- ljica Pavla Užitkarji, Magda, Zakleti grad. Volkodlaki itd. so pogosto na repertoarju naših odrov in so zlasti priljubljene med podeželskim ljudstvom. »Učiteljica Pavla« je zelo za- nimiva in razgibana drama, polna dramatičnih orizorov iz življenja vaške učiteljice iz predvojnih časov Izvedba igre je precej zahtevna in terja od igralcev izredno mnogo truda in požrtvovalnosti. Režijo drame je prevzel slu- šatelj Akademije za igralsko umetnost Zlatko Sugman. ki nastopa tudi v eni izmed glav- nih vlog. Scenske osnutke pa je Izdelal Lado Danč, študent Akademije upodabljajoče umet- nosti v Ljubljani. Na.slovno vlogo igra dijakinja Marija Mlinaričeva, v ostalih vlorrah pa nastopajo Lojze Matja.šič, Draga Roškarieva, Janez Fric Tomaž Petek Min- na Matinšičeva. Tone Feguš, Franc Plohi, Liza Tušakova, Justa Brumnova, Danica Hor- vatova. Oto Petrovič. Minka Ves-^njakov^. Mnrija Fegušova in Franc Mlinaric. Premiera bo v tamošniem za- drnžnpm domu prihodnjo sobo- to. 22. avgusta, ob 8 uri, prva repriza pa naslednji dan, v ne- deljo 93. avgusta ob 15. uri. Predvidenih je tudi nekaj go- stovanj. Za uprizoritev vlada že dane«? veli'^-o zanimanie ne samo v Gorišnici, saj ie že doslej na- javljeno večje šte\dlo obisko- valcev iz bližnje in daljne oko- lice. SPORT V GORISNICI Za popularizacijo športa v Gorišnici je bila pretekli pone- deljek odigrana odbojkarska tekma med Gamizijo iz Mo- I škanjc in Stverjem. Tekma je ¡ bila zgolj propagandnega po- i mena in se je končala z zmago Gamizije 3:1 (15:8, 19:15. 15:12 15:11). VABILO Sklicujem sejo odbornikov Ljudskega odbora mestne obči- ne Ptuj za četrtek dne 20. avg. 1953 ob 15 uri v sejni dvorani na mestni občini Predsednik: Janko Vogrinec 1, r. MESTNI KINO PTUJ predvaja sledeče filme od 14. do 17 avgusta 1953 angl. film »Pekel je razprodan« in od 18 do 20. avgusta 1953 francoski film »Prepovedane fffre«. ^All OGLASI Zamenjam enosobno stanovanje za dvosobno, po možnosti iz- ven mesta. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stano- vanje s kuhinjo v centru me- sta Za enako v Ptuju ali pe- riferiji Naslov v upravi lista Prodam dobro ohranjen ben- cinski stabilni motor 7 KS Na.slov v upravi lista Rojstva, poroke m smrti v mesecu juliju 1953: VIDExM Rojstva: Selinšek Marija iz Lancove vasi štev. 34 je rodila sina, Verdenik Frančiška iz Zg. Pristave 42a sina. Murko Kata- rina iz Barislovc 7 hčerko. Hen- tak Julijana iz Lancove vasi štev. 70a hčerko. Selinšek Tere- zija iz Barislovc 2 sina, Mohor- ko Angela iz Sel štev. 1 hčerko, Drevenšek Vera iz Ljubstave 6 hčerko, Geč Marija iz Pobrežja štev. 50 sina. Vrabl Roza iz Tržca 20 sina. Smrti: Pečnik Anton, rojen 1882. iz Lancove vasi 30; Maroh Franc, roj. 7 januarja 1953, iz Lancove vasi 14; Bezjak Ludvik, roj. 1922, iz Sturmovca 15 (raz- glašen za mrtvega). V Maribor- ski bolnici je umrl Jufgec Jo- žef. iz Lancove vasi štev 21 Poroke: Kovačič Drago, rojen 1929. iz Maribora in Petrovič Matilda, roj. 1931, iz Sovič 21; Amuž Janez, roj. 1929. iz Varej štev. 23" 'П Maroh Cilika, rojena 1931. iz Varei 21 Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali lîoraad v sredo, dne 12. avgusta 1953 Vrtnine: čebula 20. česen 40, iižol (slročji) 20, krompir 10, peteršil 10. kumare 6—8. pesa (rdeča) 20, solata endiv. 30, so- lata v glavah 40, špinača 30, zelje v glavah 6 din Maščobe: maslo (surovo) 300 do 400. zaseka 240 din Žitarice: ječmen 25. koruza 30, oves 25. pšenica 25—30, zdrob (koruzni) 45 din Perutnina: kokoši 250--400, petelini 300 piščanci 250—500 di nari ev Sadje: breskve 50. grozdje 60—80. hruške 20—25, jabolka 15—20, slive 20. ringle 20 din Mlečni irdelki: mleko 20. .■^metana 120. sir 50—80. jajca 10 dinarjev V Ptu'U ie bil teca' CMD katoliških duhovnikov V Ptuju je bil v dnevih 11., 12. in 13, avgTista 1.1. društveni tečaj Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov, na kate- rem je sodelovalo okrog 70 du- hovnikov iz raznih prededov Slovenije, pretežno pa iz vzhod- ; nih okrajev. j Pričetku tečaja sta prisostvo- I vala predsednik OLG Ptuj tov. Petrovič Janez in predsednik LO MG Ptuj tov. Vogrinec Janko, v imenu Komisije za verska vprašanja pri Izvršnem ?.vetu LRS pa predsednik Ko- misije tov, Lamnret. Drugega dne tečajГ) je bil prisoten tudi dr, Jože Potrč Prvega dne tečaja je bilo med dru.eim na sporedu predavani e Šmona Franceta: »Skupni go- spodarsld temelji krščan5tva in socializma« z diskusijo ter dr, Stanjka Cajnkarja: »O literatu- ri v sedanjem času«. Drugega dne predavanje Karo Antona; »Občestveni element v liturgiji« ter predavanje dr. Janeza Jan- žekoviča: »Katoliški duhovnik kot učitelj etike«. Koreferat o tej temi je imel tov, dr. Jože Potrč. Tretjega dne je predaval org. sekretar CMD Jože Šavo- ra: »Naše gledanje na politična vprašanja«. Tega dne so si ude- leženci tečaja ogledali gradnjo Tovarne aluminija v Kidriče- vem, prejšnja dva dni pa ptuj- ske muzeje. Tega dne je bil še v gledali- šču kulturni večer z začetkom ob 20. uri, o katerega poteku pa bomo poročali prihodnjič. Okrajno sodišče v Ptuju je pred dnevi obravnavalo primer gospodarskega kriminala, kate- rega sta zagrešila Ludvik Sven- šek, poslovodja trgovine Kme- tijske zadruge Pacinje, in Franc Zelenko, poslovodja gostilne iste zadruge. Oba skupno in vsak sam sta z nevestnim poslova- njem, ponarejanjem uradnih li- stin, zlorabo poverjenega urad- nega položaja ter drugoimeno- vani še s čisto navadno tatvino oškodovala KZ Pacinje v nekaj mesecih poslovanja v času od oktobra 1952 do 15. aprila 1953 za skupno nad 289.151 din. So- dišče je dodelilo Svenšeku eno leto zapora in povračilo škode v omenjenem znesku. Zelenku pa P mesecev zapora. Glede dru- goimenovanega je KZ Pacinje napotena na pot pravde glede od.škodnine za povzročeno ^ko- do * Ivan Fekonja iz Huma pri Or- možu je bil blagajnik občine Starše. Zaradi malverzacij, ki jih je napravil pri odvajanju vplačanih davkov, je bil že ob- sojen pr, ptujskem okrajnem sodižču, pa se je pozneje zaradi obsodbe pritožil. Pri ponovni obravnavi pa je bil ponovno ob- sojen na pet mesecev zapora. Toda ko še niti n,- odslužil te kazni, je prispela sodišču v ob- ravnavo zoper njega naslednja ovadba, ki ga dolži, da je ncld osebi, uslužbeni v Staršah, v šal; vzel 143,000 din, ko jih je nesla na pošto, pozneje pa ji čisto resno vrnil en tisočak manj. Ko to poročamo, druga sodba še ni razglašena. OPOZORILO Odbor Za gradnjo kulturnega doma »Jože Lacko« v Ptuju opozarja vse tiste, ki so odpe- ljali kamen iz Zrinjsko-Franko- panove ulice, da takoj uredijo to zadevo z odborom, ker bo v nasprotnem primeru krivce predlagal v kaznovanje. Proti vsem, ki bodo še na- dalje odvažali kamen, se bo ka- zensko postopalo. Odbor. UPORABA PLUGA- PODORACA POGOJ VISOKI DONOSNOSTI ZEML.TE Ugotovili so, da brez globo- kega oranja ne moremo priča- kovati obilnesa pridelka v po- ljedelstvu. V naprednih kme- tijskih deželah tolagajo danes veliko važnost rahljanju spod- njih plasti zemlje s posebnimi plugi-podorači, ne da bi spod- nje plasti prinašali na površje. Poskusi so pokazali, da je mo- goče zvišati hektarski donos pri krompirju in še nekaterih vrt- ninah za 30 do 40 odstotkov s tovrstnim podoranjem zemlje. Kmetijske zadruge, podprite svoj kmetijski naraščaj s štipendijami uiencem Kmetijske šole v Turnisču! ÂII j® ir р1у|||€®ш okm[u ¥eč takilil v Leskovcu, Janževskem vrhu in Vintarovcih so gorice, ki so last Ivana Toplaka iz Rabeljčje vasi St. 19. V Vintarovcih št. 73 ima tudi poslopje, v katerem je nastanjen njegov viničar Horvat Ignac. Ze njegovi starši so s pekočim znojem močili vi- ničarijo Toplaka Ivana, ko pa se je leta 1930 Hor\'at Ignac po- ročil, je nadaljeval njihovo delo. Ljudska oblast pa je izdala zakon o ukinitvi vinjčarskih odnosov, katerega so vsi vini- čarji z veseljem sprejeli. Saj ne bodo več ot^elovali in gnojili zemlje, ki ni njihova. Nič več ne bodo tlačani na tuji zemlji. To pa seveda ne gre v račun Ivanu Toplaku. Pričel je premiš- ljevati, kako bi prevaril vini- čarja in ljudsko oblast. V svoje mrežo je vpletel svojega sina Ivana. Dogovorila sta se, da bosta napodila viničarja Horvata Ignaca iz viničarije. Napisala sta prošnjo na občinski ljudski odbor Desternik ter navedla v njej rok 2 meseca, v katerem se mora viničar Horvat izseliti. Polnih 40 let je Horvat dobro služil svojemu gospodarju To- plaku, sedaj Pa mu je pokazal vrata. Da bi Toplak okoliške ljudi in ljudsko oblast zaslepil, je poslal svojega sina Ivana na viničarijo k Hor\'atu Ignacu, da že nekaj tednov spi v gospodar- skem poslopju, kljub temu, da oče Toplak Ivan poseduje v Ra- beljčji vasi lepo stanovanjsko poslopje. Okoliški ljudje dobro vemo kakšne namere ima Toplak, ven- dar naj ne misli, da mu bo na- mera uspela. Podobno naj ne misli tudi Šešerko Franc Iz Grajenščaka, saj je zakon enak za vse, pa tudi za Simoniča An- tona, mlinarja iz Janeževc RDECI KRIZ SPOROČA Nemški urad za obveščanje svojcev vojakov bivše nemške vojske iz Berlina je sporočil, da o pogrešanih: Suen Francu, roj. 27. 11. 1925 iz Doliča 39, pošta Desternik; Trunkel Elmestu, roj. 2. dec. 1922, Ptuj, Jadranska ul. 3; Flaj'šman Emestu, roj. 29. dec. 1920, DoHč štev. 38 kljub ponoivni kontroU vseh v poštev prihajajočih kartotek, niso do danes mogli ugoto\'iti njihove usode. Izjavljajo tudi, da nobeden imenovanih ni pri- padal SS edinicam. Okrajns obor RKS Ptuj partijski organizaciji nalogo, da obnovi delo na področju vse županije. To je bilo izvršeno v letih 1922—1923. Partijske orga- nizacije so bile ustanovljene v tehle mestih; Križevci, Bjelo-! var, Djurdjevac, Kutina^ Cazma, Koprivnica, Novigrad, Podrav- ski, Ivanič-grad, nato v vaseh: Apatovac, Kalnik, Carevdar (premogovnik), Pre.seka, Sv. Pe- ter, CvTStec, Brckovščina, Sv. Petar Orehovac in Sv. Ivan Zabno. Takoj po ustanovitvi partijskih organizacij je bil v začetku leta 1923 formiran Okrožni (županijski) partijski komite s sedežem v Križevcih. Vsaka izmed mestnih oziroma okrajnih partijskih organizacij je delegirala po enega, največ po dva člana v Okrožni komite.« Pogoji za delo so bili silno težki. O tem živo priča nasled- nje pismo, ki ga je iz Bjelovara poslal mizar Josip Valenta Okrožnemu komiteju v Križev- cih: Pismo navaja organizacijske težave, nato pa pisec nadaljuje: »Stjepan SabiČ, Josip Broz in drugi somišljeniki iz Trojstva, ' Tomaša in okolice so poskušah dobiti zvezo s partijsko organi- zacijo, Zaradi tega je odšel Broz že leta 1921 v Zagreb, ali je bilo tedaj težko dobiti zvezo, ker so bili z Obznano razpušče- ni tudi deîavBki sindikati ter iz- ' roč«ii v roke socialdemokratov ali socielp>etTiotov, kakor so jih inMĐfisgill Na Hrva- škem je edino sindikat stavbe- nih delavcev ostal v rokah ko- munistov, ker je bil njegov se- kretar Mijo Mlinarič hkrati na- rodni poslanec. Ta sindikat je imel kakor tudi drugi sindikati, svoje prostore na Ilici št. 55 in v njih so se zbirali delavci — komunisti, pomenkujoč se, kaj naj počno v novo nastali situ- aciji.« Ob tej priliki se je Josip Broz srečal z Dragutinom Veselijem, ključavničarskim delavcem, ki je bil tisti čas sindikalni funk- cionar. Veseli pripoveduje o tem srečanju: »Nekega dne aprila ali maja 1921 smo na nekem sestanku v prostorih sindikata stavbincev razprax'ljali o zbiranju pomoči žrtvam lakote v Rusiji. Sredi sestanka je neki človek potrkal na vrata in stopil v sobo. Na vprašanje navzočih, kdo je in kaj hoče, je rekel: »Jaz sem Josip Broz, strojni kljiičavničar, pri- šel sem IZ province, delam v Velikem Trojstvu in potrebujem neke informacije o delu sindi- kata. Radi bi tam iz\'edli neko akcijo.« V teh časih je bilo polno raznih vohunov in pro- vokatorjev, ki so stikali v sin- dikatih. zato so ga nekateri iz- med navzočih, ki ga niso po- znali, gledali z nezaupanj ern. Ko je Broz v svojem nadalj- njem razgovoru povedal, da je; minulo leto prišel iz Sovjetske^ zveze in da bi bilo treba pri- četi 2 organiziranjem kovinskih in drugih delavcev v Bjelovaru in okolici in da išče za to zvezo s svojim sindikatom, sem mu dejal, da je sindikat kovinar- jev zdaj v rokah socialpatriotov in mu obljubil, da ga bom po- vezal z bivšimi člani tega sin- dikata, ki so živeli legalno. Ta aestanek je bil določen za isti večer in Broz se je povezal z legalnima članoma pokrajin- skega sindikalnega sveta za Hrvaško, ki sta delala legalno, Ivanom Krndeljem ter Mijorn Mlinaričem Med tem pa je bil kmalu iz- dan Zakon o zaščiti države, v Zagrebu so bile velike aretaci- je, tako da se je ta zveza pre- trgala. Mi j a Mlinariča so vrgli v zapor. V začetku leta 1923 je nadaljevala Partija z legalnim delom pi-eko Neodvisne delav- ske partije. Broz in tovariši so se sredi marca 1923 povezali s partijsko organizacijo. Brozu se je posrečilo najti potrebno zve- zo, iskaje jo po nekem članku, ki je bil objavljen ,v lokalnein listu »Nezavisnost« ob priliki parlamentarnih volitev leta 1923. Neodvisna delavska partija Je sklenila udeležiti se parla- mentarnih volitev, ki so bile razpisane za 18 marec 1923 V vseh okrajih Jugoslavije so po- skušali delavci postaviti svoje kandidate. O tem pripoveduje Josip Dužanec: »Prva akcija našega komiteja ; je bila postavitev partijske liste Za parlamentarne volitve leta 1923 Volilni material je bil ti- skan v Križevcih. Tedanji šef policije v Križevcih, zloglasni Josip Zeissberger, je konfisci- ral ves tiskani material. Ponoči je bil v največji tajnosti na- tisnjen drug material in naskri- vaj odpravljen v Bjelovar, da bi bil izročen sodišču v potrdi- j tev. Toda sodišče je o prihodu naše delegacije obvestilo poli- cijo in le-ta je pri vratih sod- nega stola (Okrožnega sodišča) prijela vse naše tovariše dele-j gate: Djura Boščaka, ivann Pavišiča, Antuna Turkoviča- Prugoviča, Djura Zegoviča in Tomo Kovačiča. Tako nam je policija onemogočila postaviti svojo listo.« Djuro Segovič takole popisu- je, kako sta sodišče in policija onemogočila bjelov^arskim de-' lavcem postaviti njihovo listo za volitve: »Nekoč, mislim, da leta 1923, nam je bilo sporočeno, da se naše partijsko delo nadaljuje pod imenom Neodvisna delav- ska partija. To je bilo nekako tik pred parlamentarnimi vo- litvami. Jaz sem po direktivi svoje organizacije odšel v Kri- ževce v zvez' z volilnimi pri- pravami in kandidaturami v vsem tem kraju. Mene so tova- riši kandidirali Za okraj Cazmo. Ko sem z drugimi tovariši pri- ' šel na sodišče, da bi predložil kandidatno listo v potrditev, me je sodnik, neki Curič, spre- jel z vzklikom: »Kaj pa hočete vi? Vi ste komunisti!« Ml smo mu odgovorili: »Mi smo delavci in smo pri- pravili svojo listo za volitve.« Sodnik je našel v naši pri-! javi vrsto formalnih nedosstat- kov (nekatere podpise je imel za nečitljive, pri nekaterih pod- pisih baje ni bil označen polni naslov in podobne stvari) ter nam sporočil, da lahko gremo, ne da bi nam potrdil listo. Iz druge sobe pa je že po telefonu obvestil polocijo o našem pri- hodu na sodišče. Ko smo odšli, je pred poslopjem Okrožnega sodišča že čakala policija, da nam vsem petim, ki smo prišli z listo vzame svobodo. Njihov poglavitni namen je bil. da nam preprečijo postavitev liste, v čemer so s sodelovanjem sodi- šča tudi uspeli Ko sem bil s tovariši izpuščen iz zapora, sem odšel k advokatu Gottlicbu in ga prosil nasveta, kako naj na- pišemo novo prijavo za predlo- žitev kandidatne liste sodišču, da bi se ognili raznih napak pri sestavi in predložitvi liste. Od- vetnik mj je odgovoril, da je že pozno za to, a da je bil to po njegovem nezakonit in nasilen akt ter nas je prosil, da mu damo podrobne podatke, kako se je stvar odigrala in da bo pi- ; sil o tem v listu »Nezavisnost«, i ki je tedaj izhajal v Bjelovaru. ■ To je v resnici tudi storil V . »Nezavisilosti« je objavil, kako so bili predstavniki Neodvisne delavske partije aretirani in kako je bilo stranki onemogo- čeno iti na volitve »Nezavisnost« je bila organ Hrvatske stranke prava (fran- kovci) za m.esta Bjelovar, Kri- ževci in okolico. Ko je priobčila vest, da neodvisna delavska partija ni mogla postaviti svojih kandidatov, je imela »Neza- visnost« svoje račune. Slo je za delavske glasove, ki jih je ho- tela dobiti za Hrvat.sko stranko prava. Polno besedilo tega član- ka se glasi: (Besedilo članka razpravlja o volilnih izgledih HRSS, HSP ter Neodvisne delavske parti- je) Ta članek sta prebrala Josip Broz in Stevo Sabič, Iz njega sta videla, da so delavci v Bje- lovaru poskusili postaviti svojo kandidatno listo, a da pri tem niso uspeli Treba je bilo priti v stik s temi delavci. Zaradi tega sta Josip Broz in Stjepan Sabič odšla v redakcijo »Neza- visnosti«, da bi zvedela kaj na- tančnejšega o vsej zadevi. V uredništvu pa jima niso hoteli dati podrobnejših obvestil, mar- več so rekli samo. da je članek napisal advokat Gottlieb. Broz in Sabič sta odšla nato k odvet- niku, ki jima je dejal, da se eden od aretiranih delavcev piše Djuro Segovič. ključavni- čarski mojster v Bjelovaru (Nadaljevanje prihodnjič.) Str^n i PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 14. avgrusta 1953 IVro nedeljo v Šilu шж morju Prva nedelja v Silu na Krku je za otroke iz ptujskega okra- ja. ki so odpotovali v sredo, 5 avgusta 1953 iz Ptu.ia, polna smeha, užitka pri kopanju, na morju in iger na zelenem igri- šču zraven kopališča za otroke. Pri tej prijetni zaposlitvi so se popolnoma \'ž:veli v novo oko- lje. Morje, sivo skalovje, oqra- ja iz kamenja, iz kamenja gra- jene okusne hišice, motorni čolni, čolnj z veslači In potni- ške ladje so jim poetale doma- če. Prejšnje predstave o vsem tem je izpolnil resnični pogled na vse te novosti. Tukajšnje ljudi še težko razumejo, ker go- vorijo v svojem narečju, obču- dujejo pa njihovo prijaznovSt in poštenje. Lahko so se navadili па spanje v šotorih, nekateri, skodelice okusno pripravljenih jedi. Ob tem pogledu bi se raz- veselila marsikatera mamica, ki je prej nadlegovala sina ali hčerko s 'prigovarjanjem, naj jé. Okusno pripravljena jed gre v slast, ker je ap'Jtit po ko- panju vedno večji. Njihovi obrazki postajajo vedno tem- nejši, zlasti pa njihova pleča, roke in noge. V kopalnih obleki- cah jih je težlco razpoznati, kdo je doma iz mesta in kdo iz po- deželja. Pri vseh so izginile razlike, saj so vsi enako vese- li, razigrani in nasmejani. Kaj, danes je nedelja, so me vpraševali, ko sem jim to ome- nil. Pozabili so šteti dneve, ne mislijo Гха dan, kdaj so prišli niti na onega, kdaj bo treba zopet vzeti kovček in se vrniti domov. Na vse je ras lahko pozabiti ob užitku, ko se kopa- jo v toplem morju in se igrajo z majhnimi valovi, ki jih je napihal rahli vetrič. V. J. predvsem majhni otroci pa v sobah, in na dne\Tîi red koloni- je. Veselje jih je gledati, kako veseli so med čebljanjem, v toplem mirnem morju. Skačejo iz čolna na glavo, na noge, pia- vajo, se v vodi lovijo, igrajo sc z malim čolnom in smejejo dečliiu, ki je prevrnil čoln in hiti plavati. V par dneh skupnega življe- nja v koloniji so s, ik)stali med seboj čisto domači, zaupni in navajeni. Ni prepiranja mod njimi, kateii bo prvi pri jedi, v vodi in drugod. Disciplinira- no sledijo navodilom upravni- ka ali vodiča. Sarai se znajo varovati pred morskimi ježi, neplavalci pred globino, med spanjem na tišino in pri jedi si brez opozorila medsebojrio že- lijo dober tek. Lepo jih je vi- deti, s Icakšno slastjo praznijo Ladja je male Ptujčane prcpcl jala na otok Otroci pri kopanja Otroci pred domom ZöKAV^TVlEMi MOTlíCliEK Sredstva zooer nespečnost Marsikdo se pritožuje zaradi nespečnosti ponoči. Mnogi iz- med teh bodo morali priznati, da ne spe samo zaradi tega, ker preveč premišljujejo, ko ležejo v posteljo. Povedali vam bomo nekaj preprostih sredstev, ki so vam lahko nenavadno dobra pomoč, da osvobodile v postelji svoje misli vseh skrbi, vznemirjenja in strahu 1er da zaspite. Nič ni lažjega, kakor opona- šati počasno, globoko in mirno dihanje človeka, ki spi. Delajte to premišljeno in kritično. Po- slušajte pazljivo glasove, ki pri- hajajo iz vas in v tem poizku- šanju in poslušanju bo nekaj pomirjujočega. Spoznali boste, da to pomaga pri odganjanju vsiljivih misli, ki vas motijo. Verjetno je celo, da vas bo kmalu prevzel občutek miru in zadovoljnosti in ritem navidez- nega spanja bo postal mirno di- hanje pravega spanja. Imamo še druga sredstva. Skoraj vsak že ve, kaj lahko dosežemo s kopanjem. Dokazano je celo: kolikor bolj vam je ko- panje neprijetno, toliko bolj bla- godejno deluje. Toda ne smete se kopati v vreli vodi in tudi preveč gibati se ne smete. Voda v kadi naj bo le malo mlačna, tako da vas bo zazeblo, ko pri- dete iz nje. Potem se obrišite samo toliko, da boste čutili, da ste vlažni in da vam je nekoliko hladno. Nato pa naravnost in hitro v posteljo in ugasnite luč! Ta občutek ne bo prijeten in zoprno vam bo, da boste same- ga sebe sovražili. Toda kmalu vam ne bo več hladno in objel vas bo prijeten občutek toplote in čedalje bolj prijetno vam bo. Nastal bo blažeu prehod, ki bo trajal okoli 20 minut in tedaj boste imeli dosti upanja, da za- spite. Istega načela se lahko poslu- žite, kadar se ponoči zbudite in ne morete spati. Razkrijte se in ležite tako dolgo razgaljeni, da vam bo postalo neprijetno hlad- no. Potem se pokrijte in zaspali boste, ko se ogrejete. Druga pomoč je branje v po- stelji. Toda v tem primeru mo- rate imeti primerne blazine — ne mehkih in napolnjenih s per- jem, ampak trde, žimnate, ki telo udobno dvignejo, da se pri branju ne utrujajo oči. In kadar berete, da bi zaspali, berite tež- ko literaturo in ne razburljivih romanov in detektivskih pove- sti. Namen branja je, da privede misli v zagato in toliko napne možgane, da jih utrudi, i'otem morate na vsak način zaspati. Ljudje, ki trpe na nespečnosti. Pa se nikoli niso poslužili tega načina, bodo presenečeni, ko bodo videli, kako hitro jim bo misel podlegla. Pogosto tudi slišimo, kako se ljudje pritožujejo, da hitro za- spe, da Pa se kmalu zbudijo in ne morejo več zaspati. Tem pri- poročamo dobro preizkušeno metodo: nikoli ne odprite oči, kadar se prezgodaj vzdramite'. Svetloba, ki udari na mrežnico, lahko prežene spanje, da se več ne vrne. Seveda je tudi mogoče, da vas noben izmed teh primerov re bo takoj zadovoljil, ker je mar- sikaj odvisno od človeka Sci- mega. Načine je treba pač pre- izkusiti in če boste po vrsti pre- izkušali tega ali onega, boste videli, kateri je za vas najpri- mernejši. Načinom dajte pri- ložnost, da delujejo, to se pravi, pomagajte jim s svojo voljo in nagrajeni boste bolj, kaiior pri- čakujete. Te besede je napisal ameriški psiholog in zdravnik Frederick Bigelow. V ameriškem svetu so vzbudile mnogo šuma in med zdra^Tiiki mnogo polemik. Na- zadnje pa je priznala večina zdravnikov, ki so delali poizku- se na svojih bolnikih, da so do- bri in učinkoviti v najtrdovrat- nejših primerih nespečnosti, celo tam, kjer je bilo telo od uspa- valnih sredstev že docela iz- črpano. iCaf 1ш©Г€|о w'tam'iii Znano je, da so vitamini snovi, ki se nahajajo do neke mere skoraj v vseh jcstvinah. Niso sicer hranilne snovi, ali za zdravje .telesa neobhodno po- trebne. Vrsta učinkov vitami- nov odnosno obolenj, če vita- mini v hrani primanjkujejo, je prav tako obče znanih, kakor vitamini sami. Je pa še nekaj zanimivih učinkov vitaminov, ki jih mnogi še ne poznajo. Vitamin A Па primer omili in odpravi zdravstvene motnje ob- čutljivih žensk pred mesečnim perilom. Pri poskusih so s pre- senetljivim uspehom dajalj skozi dva tedna pred prihodnjim perilom dnevno določene ko- ličine vitamina A ženskam, ki so sicer tožile za bolečine v prsih, nespečnost, prekomerno utrujenost in So bile venomer nerazpoložene. Vitamin B, je zlasti potreben otrokom že za časa nosečnosti matere in preko nje ko doji, kakor tudi v predšolski in šol- ski dobi, ker pospešuje spretnost in dviga duševne sposobnosti za učenje s tem, da poziti\Tio vpli- va na razvoj mladega živčevja. Vitamin C pospešuje zdrav- ljenje želodčnih čirov, dočim pomanjkanje tega vitamina po- spešuje njih nastajanje in raz- širjenje. Večina smrtnih prime- rov zaradi želodčnih čirov gre prav na račun pomankanja vi- tamina C. Vitamin K zavira premočno krvavenje. To je zlasti važno za ljudi, ki imajo jetrne bolezni ali ki sicer pri vsaki malenkost- ni rani (n. pr. po izpuljenju zo- ba) radi močno kr\'avijp. Ce taki ljudje dva dni pred kako operacijo dobijo nekoliko vita- mina K, jim krvavenje ne bo postalo nevarno. Končno je še neki vitamin, ki ga imenujejo T-Geetsch in ki je v stanu napraviti iz otrok — slabih jedcev — take, ki bodo imeli kar najboljši tek. Potreb- no jim je dajati skozi nesaj tednov le nekaj kapljic na dan. Pa tudi motnje v rasti in zastoj v raz\'oju otroka se dajo s tem vitaminom zelo uspešno premo- stiti. Praktični Ш sveti Lesk na krilu in hlačah boš odstranila, če boš mesta, ki se svetijo, zdrgnila s krpo, namo- čeno v mešanici alkohola, sal- mijakovca in vode (vsakega enako količino) iji potem hlače ali krilo podržala nad vodno so- paro. Cmo volneno obleko lepo očistiš s tobakovo vedo. V treh litrih vode skuhaj 6 dkg na- vadnega tobaika za pipo. Nato telcoCino preceai, poancuvcij -t-«- njo precej trdo krtačo in z njo obleko očisti. Pred tem seveda obleko prav dobro izpraši. S to- bakovo vodo očiščeno oblačilo obesi v senco. Ko je že skoraj suho, ga zlikaj s pomočjo debele krpo. Obleka bo spet lepe čme barve. Umazane volneîM> obleke, zla- sti moške hlače in ovratnike suknjičev, temeljito očistimo s tole tekočino: v pol litra vode damo osminko litra kisa in dve žlici salmi jaka. Obleko nato še vlažno zlikamo. Baržunasie ovratnike suknjir čev lepo osnažimo mastnih in drugih madežev, če jih drgne- mo s prerezano čebulo v na, sprotni smeri vlaken. Ko se po- suše, jih zl&amo. Tudi z meša- nico vode in salmijaka jih dobro očistimo. Sipe Saže snažiš, če dodaš vo- di nekoliko soli. Pletene stole snaži po mož- nosti na prostem. Najprej s krpo odstrani prah, nato jih drgni z mehko ščetlco, namočeno v gorki milnici, k; si ji prime- šala nekoliko salmijaka. Stole oplakni s čisto vodo in jih hitp posuši. Pletene stole, ki so že orumeneli, zdrgni z vodo, ki si ji dodala nekoliko vodikovega prekisa. Kavče, divane in zimnico lahko temeljito očistimo tudi v stanovanju. Kos tanl