Astronom, alpinist in borec proti alkoholizmu
Malo je takdh, ki bi vse svoje življenje posvetili dvema tako raaličnima dejavnostima, kot je to storil profesor Pavel Kuna-ver: astronorniji in alpinizrnu. Pravzaprav bi lahko rekli, da se je celo 84-letno življenje uk-varjal s tem, samo življenje pa je posvetil mladim. Že v mla-dosti si j e namreč zadal nalogo, da bo vedno mlade usmerjal v ljubezen do narave, ker si le v njej krepijo lahko duha in telo.
Pa ste se res začeli z alpiniz-mom ukvarjati že v zgodnjih letih?
Sem ga že kar podedoval. Oče je ljubil naravo in vanjo je nas otroke odvleikel, kadar je le mogel. Bili smo stari znanci na Pužinah. Tam je tek-la. Ljubljanica, obkrožena z 200 let starinti drevesi. Oče je bil
tanečki sin, dama z Dobrave. ki je poznal okoliške kraje. Ka-dar smo šli na sprehod na Ko-deljevo, nam je kazal Triglav. Kasneje so me v naravo vpe-Ijevali moji starejši bratje. Ho-dili smo na Gmiado, oblezli škofjeloške hribe, moja prva večja pot pa je bila na Stol in na Kamniško sedlo. Seveda sem kasneje šel tudd na Triglav. Ker je bil en brat tudi na Pri-morskem, sem tako spoznal še vse skrivnosti kraških jain.
Menda ste  bili tudi smučar?
Moji prijatelji in jaz smo bi-li prvi ljubljanski smučarji. Ho-dili smo na Krvavec, Veliko planino, spali pa po senikih ali pn kakšnih ljudeh. Takrat sem tudi spoanal, da je alkohol ve-lik sovražnik člo-veka, posebno pozinii.
Kdaj  pa  ste  začeli  delati za mladino?
Na enem takih gorskih po-hodov sem se seznanil z dr. Oerkom. Vodil je skupino mladih in pred meonoj se je ubil. Tako sem jaz prevzel sfcupino in od takrat delam z mladimi. Imel sern veliko več kot 1000 ialetov z mladtoo in skavti. Hotel sem jim vtisniti v srce, da morajo živeti z na-ravo, da jtm bo le v njej dob-ro in da bodo le tam srečni. Nikoli jih nisem na takih izle-tih peljail v gostilne. Kar smo si raorali skuhati, smo si nare-dili zunaj na ognju. Tudi ni-sem pustil nobenemu tugati cvetlic.
Kako pa ste se počutili v ja-mah?
— V jame sem začel hoditi leta 1910. Takrat so ustanovili društvo za raziskovanje jam. Vodstvo je prevzel dr. Cerk. Mi mladi smo se imenovali Drenovci. Spominjam se, da so takrat še sodili, da so jame pekel. Pa je v njih dovolj 6u-dovitih lepot.
Kako pa ste se srečali z astro-nomijo?
Najstarejši brat je kupil še pred prvo vojno debeto nem-
ško knjigo o asbronomiji. Br-steal sem po njej in zanimala me je. Potem je prišel z bra-tom domov iz vojske tudi dalj-nogled z osemnajstkratno po-večavo. Do astronomsfcega dalj-nogleda sem prdšel šele tik pred drugo svetovno vojno. Vse dohodke in prihranke sem porabil za nakup knjige s to tematiko. Svoje znanje sem po-sredoval tudi mladim v šoli. V začetku sem bil pri pouku precej strog, potem sem pa ugotovil, da več dosežeš, če vzbuddš pri mladih zanimanje in ljubezen do predmeta. V zgomji šiški smo imeli v ta namen dalgo na razpolago veli-ko teraso, od koder smo vsi opazovaii nebo.
Se še sedaj    ukvarjate    tako aktivno z astronomijo?
Seveda. Že pred desetletji me je profesor Mohorovičevič iz Zagreba povezal s Zurichom-Tako sem sedaj že trideset let sodelavec državne zvezdame iz ZUricha, kamor pošiljam redna poročila o alttivnosti sonca.
Ste tudi vnet borec proti al-koholu. Pa že dolgo?
Se ko sem bil majhen, sem pri sosedu videl, kaj lahko na-redi iz človeka alkohol. Ko je pred prvo svetovno vojno na-stala »sveta vojska«, sein se vključi] vanjo in tako med rtdadimi propagiral, da bi se vzdržali alkohola. Pri svojih skavtih  in  kasneje  tabonnikih
sem strogo zahiteval, da so se popolnoma vzdrževali alkohola. Tako pa zalitevam tudi od od-raslih, da potein lahko dajejo dober zgled mlajšim. Alkohol je strup, zapeljivec in goljuf, Star grSki pregovor pravi: Naj-prej so prijatelji, potem so le-¦vi dn na koncu svinje.
Nada Gaspir