#   & Jezus je prišel v neko vas in `ena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospo- dovim nogam in poslušala njegove besede, Mar- ta pa je imela s postre`bo veliko dela. Pristo- pila je in rekla: “Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streèi? Reci ji vendar, naj mi pomaga!” Gospod ji je odgovoril: “Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo odvzet.” (Lk 10,38–42). @ena je znala prisluhniti Bo`ji besedi vse od zaèetka - od takrat, ko je Beseda meso postala in s èloveškimi besedami nagovorila èloveka. Sicer ta prva stoletja kršèanske zgodovine, dobo patristike, res poimenujemo po mo`eh, oèetih, iz besede pater oz. patres prihaja naziv patristika, vendar so dejansko vanjo vklju- èene tudi `ene, matere, matres, ame - z ara- mejskim izrazom, ki odgovarja izrazu za oèe- ta, oèka: “aba”. Te`ko je presojati, v kakšni meri je splošno uveljavljeno preprièanje, da je bila `enska v praktièno vseh pogledih po- drejena moškemu, resnièno. Oèetje, ki so utemeljili teološko antropo- logijo, veliki Kapadoèani, in za njimi Maksim Spoznavalec, so oznanili ontološko enotnost èloveštva, mo`a in `ene, v redu stvarjenja. V srèiki njihovega oznanila je mesto v 1 Mz (1,27–28: Bog je ustvaril èloveka po svoji po- dobi, moškega in `ensko je ustvaril) in za- tem mesto v Pismu Galaèanom (3,27–28: Vsi, ki ste bili kršèeni v Kristusa, ste oblekli Kri- stusa ... Ni ne Juda ne Grka, ne su`nja ne svo- bodnjaka, ne moškega ne `enske). Gregor Nazianški je to povzel v 37. go- voru1: “Isti je Stvarnik mo`a in `ene, ista je glina za oba, ista podoba, ista smrt, isto vsta- jenje.” Krst se podeljuje neodvisno od spola, enaka je potrditev Svetega Duha, prav tako obhajanje s Kristusovim telesom in krvjo. Ti veliki oèetje so tudi v `ivljenju in pi- sanju povzdigovali konkretne `enske: svoje matere, sestre. O Makrini npr. njena brata, Bazilij in Gregor iz Nise, govorita kot o svoji uèiteljici. @enska je bila zanje vredna sogo- vornica v pogovorih, njihova tovarišica in celo uèiteljica v duhovni borbi. Za oèete je ta enakost, daleè od tega, da bi jim bila `enska le seksualni objekt, pogojena v eshatološki perspektivi, ko ne bo veè ne moškega ne `en- ske.2 V Kristusu ni ne Juda ne Grka, ni ne moškega ne `enske, v svetu pa so: so Judje, so Grki, so `enske, so moški, so revni, so bo- gati, so oblastniki, so podlo`niki. Vendar pa je skozi vso zgodovino izpri- èano, da je v duhovnem in èustvenem, psi- hiènem in celo fiziènem pogledu lahko `en- ska povsem dosegala moškega in da so ji moš- ki (vèasih?) to tudi priznavali. Lahko je šlo za njeno vlogo v dru`ini, vlo- go `ene, matere, gospodinje - kot na primer vidimo pri Avguštinu, ko opisuje svojo ma- ter Moniko, ki je s svojim duhovnim in etiè- nim zadr`anjem zaslu`ila svetništvo; ona je sprejela svojo - socialno dejansko podrejeno — vlogo. Avguštin v svojih Izpovedih3 na- mreè piše, da ni hodila okrog polna modric kot druge `enske, ker je znala mo`a umiriti s svojo ljubeznijo. (Vendar `al tudi danes hodijo po svetu `ene s podplutbami, pa smo 0;' )      *+  ,   #+ -        & `enske uradno enakopravne moškim. In tudi obratno se dogaja.) In kot je bilo `e reèeno v primeru sv. Ma- krine, ki ji je njen brat, veliki Kapadoèan sv. Gregor iz Nise, izkazal izredno ljubezen in spoštovanje, zlasti zaradi njene duhov- ne višine, in sicer v spisih `ivljenje sv. Ma- krine in Razgovor o duši in vstajenju.4 Mo- litev, ki naj bi jo pred smrtjo izrekla, je po splošnem mnenju literarna stvaritev sv. Gre- gorja, verjetno so njegove tudi mnoge njene misli v Razgovoru, povsod pa je toliko na- vedkov Svetega pisma, da jih Gregor ne bi mogel pripisati svoji sestri (èetudi jih sama ne bi poznala, pa jih po mojem mnenju je), èe ne bi priznaval, da je sestra, `enska, spo- sobna takega poznavanja in razumevanja svetih spisov. Iz prvih stoletij kršèanstva je ohranjenih kar nekaj zbirk apoftegem, izrekov svetih puš- èavnikov; med najbolj znanimi je abecedna zbirka5, kjer so izreki urejeni po abecednem redu imen svetih starcev, a med stodvaintri- desetimi imeni so le tri `enska imen: Teodora, Sara in Sinkletika. Nekaj primerov bom navedla tudi iz naj- pomembnejšega avtorskega dela o zgodnjem meništvu Historia Lausiaca,6 ki je nastalo okrog leta 419 ali 420. Avtor Paladij7 je dolga leta prebival s pušèavniki v samoti ali v sa- mostanih v najrazliènejših krajih v Egiptu in Palestini ter nato opisal `ivljenja teh ‘svetih mo` in `ena’, kot sam pravi. Velike pušèav- nice so bile ‘matere, mame’; aramejski izraz, ki ustreza izrazu aba, oèka, je ama8. Kakšno pa je bilo njihovo poznavanje Sve- tega pisma, kako so ga brale, navajale, raz- lagale, `ivele po njem? Ohranjena so kajpada prièevanja o `enah, ki so izstopale iz povpreè- ja, ampak enako velja tudi za mo`e. Ohranjeni citati nam prièajo, da so Bo`jo besedo uporabljale za pomoè sebi, sestram - in bratom - pri `ivljenju, polnem odpovedi, da je bila Beseda ka`ipot, oprimek na poti `ivljenja, tola`ba -, kar je tudi nam danes (po- leg tega, da nam je razodela Boga, seveda). Torej, izreki ka`ejo, da so kar precej poznale in navajale Sveto pismo,9 kar ka`e tudi na izo- brazbo `ena. @ene, ki so se podale v pušèavo, so se za- vedale podrejene socialne vloge `ensk. Oèitno so prevzele moški naèin `ivljenja in so bile tudi dele`ne priznanja v takem smislu: “Po naèinu `ivljenja je moški!”. Tudi same so se izrazile tako, kot ka`ejo npr. izreki ame Sare, èeprav je dokazala, da so dejansko `enske ena- kovredne moškim tako v duhovnem pogledu kot tudi v prenašanju telesnih in duševnih naporov. O ami Sari ne vemo kaj veè kot to, kar nam povedo njeni izreki, vendar je morala biti slavna, èe so k njej hodili celo oèetje iz pušèave Sketis, znane po tem, da so tamkajš- nji menihi izvajali najstro`jo askezo. @ive- la je šestdeset let na istem kraju, verjetno v Nilovi delti med Sketsko pušèavo in Pelu- zijem. K njej sta prišla dva starca, velika pušèav- nika iz peluzijskih krajev, in ob prihodu sta rekla drug drugemu: “Poni`ajva to starko!” Njej pa sta rekla: “Pazi, da ti ne bo prišlo na misel, da bi rekla: ‘Glej, pušèavnika sta prišla k meni, ki sem `enska.’” Ama Sara jima reèe: “Po naravi sem `enska, ne pa po mišljenju.” Spet drugim bratom pušèavnikom je re- kla: “Jaz sem moški, vi pa ste `enske.”10 Znamenita je tudi ama Sinkletika. @ivela je v èetrtem stoletju in izvirala iz plemeni- te in bogate dru`ine, kar razodeva `e ime: ‘sygkletikós’ v gršèini pomeni ‘senatorskega rodu ali polo`aja’, latinsko bi se reklo ‘sena- torius’. Z dru`ino se je naselila v Aleksandriji in po smrti staršev je s slepo sestro odšla v samoto, kjer se je predala postu in molitvi.11 Njeni izreki ka`ejo duhovno zrelost in do- bro poznavanje Svetega pisma, ki ga je tudi razlagala. Njena slava je spodbudila mnoge mladenke, da so ji `elele slediti, èemur se je $ # najprej zaradi ljubezni do samote upirala, nato pa jih je sprejela in jih vzgajala bolj s tišino in solzami, vendar so potrebovale tudi besedo. Rekla jim je: “Tukaj ne smemo biti brez- skrbni. Sveto pismo namreè pravi: ‘Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade!’ (1 Kor 10,12). Po neznanem plujemo. Saj psalmist imenu- je naše ̀ ivljenje morje (prim. Ps 18,17). V mor- ju pa so ponekod èeri, drugod zveri, a tudi mirna gladina. Zdi se torej, da mi plujemo po mirnem morju, pogani pa po besneèem va- lovju. In mi plujemo podnevi (prim. Rim 13,13), ker nas vodi sonce praviènosti. Vendar pa je dostikrat mo`no, da se poganu v nevihti in temi posreèi rešiti svoj èolniè, ker je bil bu- den, da pa se mi zaradi malomarnosti poto- pimo, èeprav smo na mirnem morju, ker smo izpustili veslo praviènosti.” “Molitev, zdru`ena s postom (prim. Mr 9,29), pre`ene zle misli. ‘Duša, ki je sita hra- ne, tepta èisto strd’ (prim. Prg 27,7).” Rekla je tudi: “Mnogotera so hudièeva za- lezovanja. Èe duše ne more odvrniti od Boga z uboštvom, privede za vabo bogastvo. Z `a- litvami in sramotenjem ni zmogel: ponuja hvalo in slavo. Èe je pora`en s pomoèjo zdravja, naredi telo bolno. Èe ne more pre- slepiti s po`elenji, poskuša doseèi preobrat z neprostovoljnimi boleèinami. Privede ne- katere zelo te`ke bolezni, da bi zaradi njih postali malodušni in bi tako zatemnili svojo ljubezen do Boga. Potem telo unièujejo moè- ni napadi vroèine in ga muèi neznosna `e- ja. Èe moraš, grešnik, to prestajati, se spomni na prihodnjo kazen in na veèni ogenj ter muke, ki jih nalo`i sodnik, in ne bodi ma- lodušen zaradi sedanjosti. Vesêli se, da te je Bog preizkusil, na jeziku pa imej sledeèe bla- goglasne besede: ‘Gospod me je kruto karal, toda ni me izroèil smrti’ (Ps 118,18). Bil si kot `elezo, toda z ognjem odstraniš rjo. Èe si pra- vièen èlovek in zboliš, boš napredoval od ve- likega k veèjemu. Iz zlata si, vendar boš skozi ogenj postal bolj preizkušen. Satanov sel ti je bil dan v meso (2 Kor 12,7). Vesêli se! Glej, komu si postal podoben: postal si vreden de- le`a svetega Pavla. Si preizkušan z vroèino, kaznovan z mrazom? Sveto pismo vendar go- vori: ‘Šli smo skozi ogenj in vodo, in ti si nas vodil k osve`itvi’ (Ps 66,12). Si dosegel prvo? Prièakuj tudi drugo! Glasno klièi besede psal- mista. Pravi namreè: ‘Nesreèen sem in pre- našam boleèine’ (Ps 69,30). Postal boš po- poln v tej dvojni stiski. Kajti reèeno je: ‘V stiski si mi razširil prostor’ (Ps 4,2).” Rekla je tudi: “Posnemaj cestninarja, da ne boš sojen skupaj s farizejem (prim. Lk 18,10), in izberi Mojzesovo poni`nost (prim. 4 Mz 12,3), da svoje srce, ki je kot ostra èer, spremeniš v izvire voda” (Ps 114,8). “Pisano je: ‘Bodite preudarni kakor kaèe in nepokvarjeni kakor golobje’ (Mt 10,16). Postati kakor kaèa pomeni, da nam hudièevi vzgibi in zvijaèe ne ostanejo prikriti. Kajti podobno najla`e spoznavamo s podobnim. Nepokvarjenost goloba pa pomeni èistost ravnanja.”12 Ena od velikih `ena-asketinj pušèave je bila ama Teodora. Èeprav je njeno `ivljenje zelo verjetno v veèji meri legendarno, je vse- kakor del izroèila, ki dokazuje, da `enske lah- ko dose`ejo prav tako stopnjo popolnosti kot moški. Izroèilo torej pove, da je bila Teodora poroèena, vendar je zapustila mo`a, da bi `i- vela meniško `ivljenje, in ker se je bala, da bi jo mo` našel v `enskem samostanu, se je preoblekla v moškega in `ivela v moškem sa- mostanu v kraju Oktokaidekaton, osemnajst milj od Aleksandrije. La`no so jo obdol`ili, da je oèe nekega nezakonskega otroka, in so jo s tem otrokom izgnali; `ivela je z njim v pušèavi, po sedmih letih pa se je vrnila v sa- mostan, kjer so se po njej zaèela dogajati oz- dravljenja in razna znamenja. Predstojnik sa- mostana je imel videnje lepe `enske, ki so jo angeli spremljali k Nebeškemu `eninu. Otro- kov jok jim je odkril, da je umrla, in tedaj so šele spoznali, da je `enska.   &   ( V njenih izrekih je kar precej navedkov iz Svetega pisma. Rekla je npr.: “Bojujte se, da boste vstopili skozi ozka vrata (prim. Mt 7,13). Kakor je pri drevesih: èe ne prestanejo neurja in nalivov, ne obrodijo sadu, tako je tudi za nas ta svet neurje. Samo prek mno- gih stisk in skušnjav bomo lahko postali de- dièi nebeškega kraljestva!” (prim. Jak 2,5). Nekdo od starcev je vprašal amo Teodo- ro: “Kako bomo obujeni ob vstajenju mrtvih?” Ona pa je rekla: “Imamo jamstvo in zgled in prvenca, tistega, ki je za nas umrl in bil obujen, Kristusa, našega Boga.” (prim. 1 Kor 15,20)13. Pa tudi sama je spraševala o mestih, ki ji niso bila razumljiva. Škofa Teofila je recimo vprašala o nekem izreku apostola Pavla, in sicer, kaj pomeni “izrabljati èas” (Ef 5,16; Kol 4,5). On ji je rekel: “To pomeni dobièek. Èe te na primer prizadene `alitev, s poni`nostjo in prizanesljivostjo izrabi ta èas izgube in si pridobi dobièek. Èas krivice? Z vdanostjo izrabi ta èas in imej dobièek. Èe te zadene la`na obto`ba, si jo obrni v prid s potrpe`- ljivostjo in upanjem. In vse, kar je sovra`no, nam lahko, èe hoèemo, postane dobièek.”14 Zanimivo je, da se je vèasih razvil nekak- šen razkorak med besedami Svetega pisma in pušèavniško askezo. Evangelist Janez poroèa, da je Jezus de- jal: “Kdor se je skopal, mu ni treba druge- ga, kakor da si umije noge; ves je namreè èist” (Jn 13,10). Èeprav so bile te besede mišlje- ne simbolièno, Jezus te judovske navade umi- vanja ne graja. Pušèavniki pa se niso umivali   & Christoph Steidl Porenta: Kelih Drevo `ivljenja (detajl). Fotografija: Andrej Blatnik.  # - v suhem, vroèem pušèavskem podnebju in prahu je to res morala biti pokora -, vendar kdaj se je umivanje zaèutilo kot nekaj nepri- mernega, pomehku`enega? Rimski imperij je poznal in tudi spoštoval naèin `ivljenja kiniških in stoiških filozofov, egiptovskih sveèenikov in - vsaj po slovesu - budistiènih modrecev. Strogost, odpoved vsakemu udobju je bila znamenje samoob- vladovanja in odliènega znaèaja, v kršèans- tvu pa je bil dodan še moment pokore, za- tajevanja, trpljenja kot soudele`enosti v Kri- stusovem trpljenju. Znamenita duhovna mati je bila Mela- nija Starejša, ki jo imenujemo tako, da jo raz- likujemo od njene vnukinje, tudi Melanije, ki se jo je - razumljivo - oprijel vzdevek Mlaj- ša, obe pa sta razglašeni za svetnici. Melanija Starejša15 sledi asketski praksi, ko oèita, celo posmehuje se mladenièu, ki se je po naporni poti po hudi vroèini umil s hladno vodo. Tako mu je rekla: “Kako si upaš v tej mla- dosti, ko tvoja kri še vre, tako razvajati svoje telesce, ne da bi se zavedal škodljivih posledic, ki se rojevajo iz tega. Zaupaj, zaupaj, kajti šestdeseto leto `e `ivim in razen koncev rok se niso ne moja noga ne obraz niti eden mojih udov dotaknili vode.” (Konce rok, prste, pa so si umivali, ker so prejemali obhajilo - kot pravimo - na roko.) O tej Melaniji nam po- roèa Paladij v svojem delu Historia Lausia- ca (= HL). Ko govori o njej (HL 9,1), jo ime- nuje ‘trikrat bla`ena Melanija, Bo`ji èlovek’; uporabi izraz ‘èlovek’, ánthropos, in ne `ena. Ob koncu njej posveèenega poglavja v HL zapiše: “Postala je nadvse izobra`ena in v lju- bezni do Besede je spremenila noèi v dneve ter šla skozi vse pisanje starih komentator- jev: med drugim tristo mirijad vrstic Origena, ter petindvajset mirijad vrstic Gregorja (iz Nise ali verjetneje iz Nazianza) in Bazilija in nekaterih drugih najodliènejših. Ni prebirala površno niti, kar je paè naneslo, temveè s tru- dom sedemkrat ali osemkrat vsako knjigo. Zato se je tudi mogla osvoboditi spoznanja, ki se la`no tako imenuje (prim. 1 Tim 6,20), in je zahvaljujoè tem spisom postala duhovna ptica, ki je poletela h Kristusu.” Njena vnukinja Valerija Melanija, ime- novana Melanija Mlajša (njen god praznu- jemo 31. decembra), je kot njena babica iz- hajala iz starega rimskega plemiškega rodu Valerijcev, ki so imeli velikanska posestva v Rimu in drugod po Italiji ter v Španiji, Bri- taniji, Galiji in Severni Afriki. Bila je prisi- ljena v poroko `e s trinajstimi leti, dva otroka sta ji umrla in pri drugem porodu je sama tako zbolela, da je mo` Pinijan, ki je gore- èe molil za njeno ozdravljenje, na njeno `eljo pristal na zaobljubo popolne vzdr`nosti ter asketskega `ivljenja. (Mimogrede - kot v vseh èasih je lahko tudi takrat imela `ena nad mo- `em moè, da je dosegla svoje.) Melanija je zaèela razprodajati ogromna posestva. Nato se je z mo`em in materjo umikala pred na- vali germanskih plemen na Sicilijo, nato v Severno Afriko, v Tagasto, rojstni kraj sv. Av- guština; v teh pokrajinah je obdr`ala neka- tera posestva in na njih ustanavljala samo- stane; konèno pa so se odpravili v Palestino, v Betlehem in v Jeruzalem. Po smrti mate- re in mo`a je ustanovila še en samostan, kjer je bilo devetdeset sester, ni pa hotela biti nji- hova prednica. Skušala se je èimbolj umikati v samoto, pomagala je le pri oskrbi romar- jev in bolnikov, z nasveti pa je bodrila sosestre pri njihovem `ivljenju, polnem odpovedi. Nekoè najbogatejša `ena Rimskega cesars- tva je bila ob smrti skoraj popolnoma brez premo`enja, tako da je uresnièila, kar naroèa Sveto pismo in kar je izroèeno tudi kot njen izrek. Rekla je: “Meni so zelo pogosto veè- jo muko kot sovra`nik povzroèili ljudje, ki so si nadeli opravo svetih; ko so me videli, kako si resnièno prizadevam izvršiti Gospo- dov glas, ki je govoril bogatašu: ‘Èe hoèeš biti popoln, prodaj, kar imaš, in daj ubogim ter vzemi svoj kri` in hodi za menoj!’ (prim. Mt   &   + 19,21; 16,24), so mi govorili: ‘Seveda je po- trebna revšèina in askeza zaradi Gospoda, vendar zmerna.’ Jaz pa sem premišljevala o tistih, ki se vojskujejo za minljive oblastni- ke tega sveta, kako se podajajo v nevarnost, ko stremijo po vedno veèjih èasteh. Èe se to- rej oni zaradi svetne slave tako muèijo, ko- liko bolj si moram jaz prizadevati, da dose- `em veèjo èast v nebesih.” Dobro je znala latinsko in grško, prepi- sovala je rokopise in prebirala Sveto pismo. “Ker nas je Sveto pismo pouèilo o prist- ni ljubezni do sebe in med seboj, si mora- mo z vso vnemo prizadevati, da jo ohranja- mo, ker vemo, da je brez ljubezni vsaka as- keza in vsaka krepost prazna. Hudiè namreè lahko posnema vsak nravni dose`ek, za ka- terega si domišljamo, da ga lahko storimo, ljubezen in poni`nost pa ga resnièno pre- magata. Tako vam povem: me se postimo, on popolnoma nièesar ne jé; bedimo, on sploh ne spi. Mrzimo torej prevzetnost, kajti zaradi nje je on odpadel iz nebes in po njej nas skuša potegniti navzdol k sebi. Be`imo pred prazno slavo tega veka, ki mine kakor cvetlica na polju (prim. Iz 40,6–7). Predvsem pa stanovitno ohranjajmo sveto in pravo vero, ki je osnova in temelj vsega našega `iv- ljenja v Gospodu, ljubímo pa posveèenost duše in telesa, kajti brez nje ne bo nihèe vi- del Gospoda” (prim. Heb 12,14). Zelo pogosto je sestre tudi vabila k po- koršèini po Bo`ji volji: “Pokoršèina je to, da storiš, èesar noèeš, da zadostiš tistemu, kar ti je nalo`eno, in samo sebe prisiliš v skla- du z izrekom: ‘Nebeško kraljestvo si s silo uti- ra pot in moèni ga osvajajo’ (Mt 11,12).”16 !!! Ob branju takih izrekov se seveda postav- ljajo vprašanja: Kaj bi danes s temi izreki, z duhovno izkušnjo pušèavnikov, mo` in `e- na? Kaj je bilo tisto, kar jih je gnalo v tako skrajne oblike askeze? Kaj je ‘napolnilo’ puš- èave? Kaj je nagnilo `ene, da so se uprle svoji naravi, odrekle materinstvu? Ali je danes drugaèe? Odgovarjamo najbr` vsak po svoje, vsak po svoje si `eli doseèi ‘sreèno zadnjo uro’. @ivljenje ni enostavna reè. Skrbi in vznemirja nas mnogo stvari, a le eno je potrebno, tako beremo v evangeliju. Pa vendar se vznemirjamo in si naposled - spodbujeni morda tudi z evangeljskimi po- roèili o èloveških slabostih samih apostolov - reèemo: Samo ljudje smo - tako moški kot `enske. Kljub temu pa globoko v sebi vemo, da je za nas kristjane resnièno potrebno le eno: vztrajati v Bo`ji ljubezni, v hoji za Kri- stusom, tudi za ceno odpovedi in `rtve. Vsem nam govori: “Èe hoèe kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj kri` ter hodi za menoj” (Lk 9,23). 1. (37, 6). 2. “Samostansko `ivljenje anticipira to eshatološko polnost. V svojem okviru se ta alternativna dru`ba, ki predstavlja temeljno enakost spolov in ki jo izra`a antropologija Kapadoèanov, najla`e, èeprav ne ekskluzivno, uresnièuje. Ta patristièna doba sovpada z razvojem `enskega diakonata: slu`ba `ena, posveèena specifiènim potrebam dru`be, toda teološko zasnovana/ utemeljena in presenetljivo popolna, z liturgiènimi, katehetskimi in èlovekoljubnimi vidiki, in podeljena z dejanskim posveèenjem. Tudi ob kanonizaciji novih svetnikov ni manjkalo `ensk. Vendar pa se je ta odnos paradoksalno mešal z raznimi tabuji, ki so izhajali iz mizoginiènega branja Levitika in so kasneje postali tarèa zahodnih feministk, predvsem z ozirom na latinsko tradicijo od Avguština do Toma`a in Bonaventure (tudi mnogo vzhodnih, zlasti sodobnejših pravoslavnih mislecev se pridru`uje tem oèitkom)” (Elisabeth Bern-Segal, v: The Blackwell Dictionary of Eastern Christianity, Oxford-Malden, 2002, s. v. Women). 3. Prev. A. Sovre/K. Gantar, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1991, knj. 9, 9, str. 183. 4. Deli imamo tudi v slovenskem prevodu Gorazda Kocijanèièa na osnovi neobjavljenega prevoda F. Jereta in Silva Novaka, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1996.   &  # 5. Z naslovom Gerontik ali Apoftegme svetih starcev (grško Tò gerontikón etoi Apophthégmata hagíon gerónton, slovenski prevod je izšel pri Mohorjevi dru`bi leta 2002. Apoftegma (apóphthegma) je ‘izrek, beseda’, vendar je izraz tu rabljen v širšem pomenu, dejansko ne gre le za besede, temveè tudi za dejanja pušèavskih oèetov in mater; izraz je pravzaprav postal oznaka za literarno zvrst. (V gršèini je beseda srednjega spola, v slovenšèini pa je zaradi konènice ‘a’ postala `enskega spola.) Med letoma 1990 in 1993 je Demétrios G. Tsámes izdal štiri knjige z naslovom Meterikón (Thessaloníke, Adelphóteta “Hágia Makrína”, 1990), v katerih so zapisane pripovedi in popisana `ivljenja ‘svetih mater pušèave, asketinj in svetih `ena ortodoksne Cerkve’, tudi poznejših; v drugi knjigi je izšlo tudi nekaj izrekov, od katerih je pribli`no polovica uvršèena tudi v abecedno zbirko. 6. Tj. Zgodovina/Pripoved, posveèena Lavzu. 7. Zgodovinar, verjetno iz Galatije, ok. 364–420/ 430, škof v Helenopolisu v Bitiniji v Mali Aziji, uèenec Evagrija in prijatelj Krizostoma, zato je moral v izgnanstvo l. 406, vrnil se je v Malo Azijo ok. 413 in kasneje postal škof v kraju Aspouma v Galatiji. Delo je posvetil Lavzu (Laûsos), velikemu komorniku Teodozija II, po katerem se delo tudi najpogosteje imenuje Historia Lausiaca ali Lausiakón. 8. Ama (grško ammâs, ali tudi razlièica ammá), ki za `ene ustreza izrazu za pušèavnika ‘aba’ (grško abbâs iz aramejskega abbá), ‘oèe, oèka’. Kot reèeno, so bile pušèavnice v veliki manjšini, in verjetno res zaradi socialne podrejenosti moškemu, tako da celo - kot v primeru Teodore - naletimo na pušèavnika, za katerega se je šele po smrti izkazalo, da je `enska, ker je le tako lahko bivala kot asketinja v samoti. Pa vendar so `enskam priznavali enako duhovno višino in svetost, èeprav je v takem primeru veljalo, da je ‘po mišljenju moški’, kot se je sama izrazila ama Sara. @enske so se lahko dovolj enakovredno posveèale meniškemu `ivljenju v samostanih - zlasti ustanoviteljica in voditeljica samostana je u`ivala veliko spoštovanje. Seveda pa ne gre posploševati, kajti mlado dekle je bilo lahko poslano v samostan, da ni bilo treba skrbeti za njeno   & pre`ivljanje. To lahko vidimo celo v primeru sv. Antona, ki je po smrti staršev oddal sestro v samostan, èeprav je bil njegov namen brez dvoma najboljši - šlo mu je prav gotovo v prvi vrsti za sestrino odrešenje. Zgodilo pa se je seveda, kot se dogaja v vseh èasih, da so se tudi `enske med sabo zanièevale in same kateri svojega spola povzroèale zlo. Paladij npr. poroèa (HL 34,1): V nekem samostanu je bilo tudi dekle, ki je hlinilo norost in obsedenost z demonom. In tako se je gnusila ostalim, da niti jedle niso z njo, in to si je sama izbrala. Zaprta v kuhinjo je bila slu`kinja za vsakovrstna dela in je bila, kot se reèe, goba samostana, dejansko je izpolnjevala, kot je pisano: “Èe kdo od nas misli, da je moder v tem veku, naj postane nor, da postane moder.” Tu seveda ni ona tista, ki bi navedla Sveto pismo, ampak je njen naèin `ivljenja navedel Paladija, da je prepoznal apostolove besed iz 1 Kor 3,18. 9. Ohranjeni navedki so v glavnem iz grškega prevoda Septuaginte (naši navedki ustrezajo Slovenskemu standardnemu prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov, 2., pregledana izdaja, Ljubljana, Svetopisemska dru`ba, 1997). 10. Meterikon 2, str. 208: Sara 4, uvršèen tudi v Gerontik, Abecedna zbirka, št. 4. 11. Umrla je pri štiriinosemdesetih letih po veè letih hude bolezni in trpljenja. Njen sodobnik, imenovan Psevdo-Atanazij (po nekaterih virih pa naj bi šlo za asketa z imenom Polikarp), je napisal njen `ivljenjepis (Bíos Sygkletikês = @S, PG 28, 1487–1558), omenja pa jo tudi Nikefor Kalist iz štirinajstega stoletja (HE VIII, 40) v istem poglavju kot Antona Velikega in Pavla Preprostega. Njen spomin praznujemo 4. januarja. 12. @S 28. 13. Meterikon 2, str. 196; Guy, Recherches, str. 22–23. 14. Prevod iz Meterika po izdaji: Demétrios G. Tsámes, Meterikón. Tomos B’. 15. Besedilo v HL je tu nekoliko nejasno: zaradi uporabe samo osebnega zaimka bi lahko šlo tudi za Silvanijo, ki je spremljala Melanijo, vendar je to manj verjetno. 16. Meterikon 2, str. 198–204.