dab »vljenje letnik 29 DELAVCEV TOVARNE v nemogočih razmerah je težko oskrbovati proizvodnjo Razmere na področju nabave zgornjega usnja so se v Zadnjem času, v primerjavi z lanskim letom, bistveno spre-^lenile. Vsi naši napori so sedaj preusmerjeni na nabavo z (domačega trga. V to nas je prisilila predvsem visoka cena ^eviz. Na ljubljanski borzi se oblikujejo evidenčne devizne Pozicije. Preusmeritev na domače ^žišče pa ima seveda tudi svojo ceno, saj je razvoj na-•■avnih materialov v domačih V.^njarnah, v primerjavi s tu-jino (Italijo), neznaten. Tako sifto primorani povzorčevati ^vožene materiale v doma-usnjarnah (uvožen vzo-materiala naročiti v do-%ači usnjarni). To je velikokrat dvorezen meč; doma bi 'korali kupiti tisto kar imajo, pa iskati nekaj kar ni. "se to potem vpliva tudi na samo kvaliteto naših izdelkov. Drug velik problem v do-IJiačih usnjarnah je destvo, ®a se proizvajalci prav tako Srečujejo s problemi oskrbe ^hodnih materialov oziroma Nihovim pomanjkanjem, pač ni denarja. Tako je ^pmači trg izredno nezanesljiv, kar zadeva pravočasno aobavo materiala v našo hi- šo. Trenutni največji problem, ki iz tega izhaja je oskrba govejega velurja — cepljenca. Gre za 25.000 m^ tega materiala, katerega do- Robert Bogataj organizira nabavo zgornjega usnja ŽIRI, JUNIJ 1991 S ® nekaj trenutkov in obutev bo na poti bave ne morejo zagotavljati v roku, ki ga mi zahtevamo, prav zaradi pomanjkanja surovih kož. Vse to nas sili v občasne intervencije, torej reševanje z uvozom iz Italije. Kako zagotoviti tekoče plačevanje na domačem tržišču? je veliko vprašanje. Kljub temu, da so se plačilni roki podaljšali, je zagotavljanje kratkoročne oziroma dnevne likvidnosti velik problem, ne samo pri nas, ampak povsod. Sedaj bo najteže dobiti denar za plačilo zgornjega usnja (naravni material za domače tržišče za kolekcijo jesen-zima 91/92), ker je okrog 90 % teh materialov naročenih na domačem trgu. Trenutne zamude plačil pri zgornjem usnju zaenkrat še niso imele neposrednega vpliva na zastoje v proizvodnji, verjetno pa se bo to strahovito odrazilo v naslednjih mesecih. Večji problemi nastopajo pri plačevanju blaga iz uvoza, saj je nezaupanje tujine do Jugoslavije iz dneva v dan večje, tako da pri direktnih poslih Alpina — tuji partner, poslujemo samo še z ustreznimi bančnimi garancijami, katere pa je danes težko dobiti. Drugače pa se pri uvozu poslužujemo še zunanjih virov financiranja, ki jih tujina upošteva (kooperacija Rockport, kooperacija Pami-so — Olital, kredit Fimeksa in začasni uvoz (Fimeks). Glavni problem pri oskrbovanju materialov so še vedno kratki dobavni roki; kako v tako kratkem času zagotoviti vse, od ustreznega materiala do plačil, je res vprašanje. Upamo na boljše čase, ki pa jih v bližnji prihodnosti verjento še ne bo. Robert Bogataj Privatizacija da ali ne?! To je verjetno vprašanje, s katerim se danes ukvarja marsikateri menedžer. Pa še to: na kakšen način in kdaj? Zaliaj sploh privatizacija? Zato, ker je motiv zasebnikov visok; ker za zasebnim kapitalom običajno stoji vse premoženje, interes in znanje cele družine. Ker je tveganje veliko, je tudi odnos do firme povsem drugače odgovoren kot v naših družbenih podjetjih. Drugo plat je seveda treba iskati v konkretnih težavah, ki jih imajo naše tovarne tukaj in zdaj. Na kratko: v položaju, ko so razmere tako v državi kot na trgu izredno težavne, se naše firme otepajo s kronično nelikvidnostjo, kar že blokira normalne poslovne tokove. Poleg tega pa so ravno sedaj, ko bi morale veliko investirati v razvoj, da bi (p)ostale konkurenčne, ostale brez denarja. To je logika Zahoda, ki ne bo pri nas nič drugačna. Zato je sedaj predvsem treba iskati poti do denarja za poslovanje danes in za razvoj. Vemo, da banke nimajo dovolj denarja, podjetja tudi ne; če pa ga že imajo, je zelo drag. Od tu naprej nam, če hočemo ali ne, preostane predvsem preobrazba podjetij v metona podjetja ali delniške družbe, z vsemi organizacijskimi in statusnimi spremembami vred. Ko se tega zavemo, bo uresničevanje zakona o privatizaciji lažje: od načelnih sklepov — do sprememb v vseh odnosih, ki vladajo v takih podjetjih. N. P. DOCOYARJAfflO St ■ DOGOVORIH ffflO SC IMS 91V Pirmasensu zanimiv tudi za nas Letošnji sejem je pokazal, da proizvajalci strojev prav tako težko prodajajo, kot proizvajalci obutve, saj smo v logični povezavi. Prikazano je bilo izredno veliko opreme, toda novih, že uporabnih velikih novosti je bilo malo. Večina proizvajalcev je Izboljšala že obstoječe sisteme In stroje, novosti se še neizrazito kažejo in v precejšnji meri upoštevajo usmeritve v svetu za ekološko čiste proizvode in tudi tako tehnologijo. Ce že ni pomembnejših novosti v Izdelavi, pa prizvajalci ponujajo oz. propagirajo novosti v organizacijskih povezavah, kot so Ring-sistem, Quick response itd. ter temu primemo postavijo v organizacijsko shemo svojo tehnologijo ali posamezne stroje. Proizvajalci CAD/CAM/CIM tehnologije izboljšujejo svoje obstoječe produkte Microdyna-mics (katerega sposobnosti smo tudi že spoznali), je kot novost predstavil paket PDM (Product Data Management), ki vsebuje podatke o modelu, posamezne podrobnosti pri izdelavi, izračunu stroškov in shemo vseh prodajnih kombinacij materialov in barvnih kombinacij. Ponujajo tudi vrsto povezav (interfaces) za različne rezalnike, šivalne avtomate in stružnice. Poleg tega se je predstavila francoska firma >SGN«, ki se ukvarja z računalniškim rezanjem usnja. Njihov predstavnik je povedal, da tak sistem že deluje v neki francoski tovarni, kjer proizvajajo otroško obutev in to že eno leto. Stroj z vodnim curkom »Water jet« izreže okrog 900 parov v osmih urah in trdijo, da prihranijo 5% materiala, ko polagajo računalniško. Firma Lectra Systems je prikazala klasični rezalnik za tekstilne materiale (zanimivo, ker odpadejo sekalni noži, primerno za manjše serije, seveda tudi za večje; podatke pa dobimo iz CAD/CAM sistema). Vsi proizvajalci CAD/CAM opreme so prikazali tudi 3D sisteme, ki pa, po mojem mnenju, niso še dodelani oz. so za naše razmere predragi. Pri vseh teh sistemih je problem pri prehodu iz 3D v 2D in obratno, če je sploh mogoče. 3D sistemi bodo zanimivi, ko bomo lahko sami kreirali kopita, imeli standardne oblike zadnjih delov in bomo kopita lahko sami izdelali oz. ustrezno datoteko nesli v kopitarno, kjer nam bodo izdelali celo serijo. Prav tako še niso razviti stroji za navlačenje in spodnje obdelave, ki bi bili povezani s tem 3D sistemom. Zato se je v tem času primernejše poglabljati v 2D aplikacije in njihove možnosti uporabe v CAM. Eden od teh sistemov je prav gotovo ORISOL šivalni avtomat. Njegov princip je, da dela s paleto ali brez oz. uporablja samo pripravo. Točnost šivanja je popolna, saj posebna kamera sl^i robu in šiva v oddaljenosti, ki smo jo prej določili. Šivalno (SEW) datoteko naredimo lahko s CAD/CAM sistemom, možno pa je tudi programiranje kar na stroju. Stroj šiva skoraj nepretrgoma, saj delavec zgornje dele samo vlaga in pobira s palet oz. priprave, stroj pa sam pobira in odnaša palete oz. priprave. Stroj je primeren za manjše serije, ker ni obvezno imeti palete, točnost pa ostane prav tako stoodstotna. Pri sekanju so novosti v tem, da so stroji prirejeni za človeka; od človeka zahtevajo manj naporov in nepotrebnih gibov (so ergonomični). Novosti so tudi pri številčenju, kjer se uporablja princip računalniških tiskalnikov in so stroji brez folij. Precejšnje novosti so pri operacijah pred šivanjem (priprave). Uveljavljeno je lateksno lepilo, pojavlja se kontaktno lepilo, ki lepi še po večkratnem odle-pljanju. Več firm je prikazalo stroje za gumiranje ter sestavo delov. Šivalni stroji so prav tako izboljšani v podrobnostih. Te so že izboljšane serije Pfaff 1490; program prenašamo z disketo s stroja na stroj. Lažje je šivati notranjke za direktno brizgano obutev (odpade operacija ubira-nja). Stroji za navlačenje so v iz- boljšanih verzijah; vsi imajo dvostopenjsko navlačenje, stroji za kosmatenje in gumiranje so izpopolnjeni. Pomembne novosti so pri sušilnicah, ki so raznih oblik, saj pri »ring sistemu« nastaja problem odprtega časa lepila. Pojavljajo se tudi hladilniki, ki naj bi pred izkopitenjem stabilizirali aktivirane materiale, da čevlji pri transportu ne bi bili podvrženi deformacijam. Precejšen problem pri teh strojih je, ker ima vsak svojo programsko opremo; mislim, da bo na tem področju v bodočnosti prišlo še do korenitih sprememb. Kot prototip je bilo predstavljeno tudi lepilo za podplate brez topil. To je seveda še v fazi razvoja, toda v prihodnje lahko pričakujemo taka lepila, ki zdravju in naravi ne bodo tako škodljiva, pa tudi problem odprtih časov ne bo več tako aktualen. Za povzetek bi lahko rekel, da Alpina ni slalw opremljena; lahko bi dejal, da ravno obratno. Seveda pa je nekaj lukenj. Verjetno je pri nas velik problem kako izdelati (v organizacijskem smislu), še večji pa, kakšen proizvodni program bomo imeli jutri. Ni vseeno kakšna je struktura proizvodnje (ali je pol proizvodnje škornjev ali sandal). In naše rezerve so prav v teh vprašanjih. Tomo ERŽEN Tomi Eržen sodi med naše najmlajše tehnične strokovnjake Kakovost je zastonj Sodelovanje Sodelovanje v delovni skupini človeku ni prirojeno, ampak se ga nauči. Eden naših civilizacijskih dosežkov je, da v sodelovanju z drugimi uresničujemo kakšno nalogo. To je tudi ena najbolj produktivnih značilnosti vodilnega delavca, ki ima stil. Celota je resnično večja od vsote njenih delov. Sodelovati še ne pomeni, da morate opustiti katerokoli svojih osebnih meril. Prepričajte se, da vas je skupina vredna, enako kot morate biti vi vredni skupine. Pričakujete samo najboljše. Ne zadovoljite se z manj. Učinek uspešnega sodelovanja se zanesljivo pokaže tako, da se uspešna skupina spremeni v zmagovalno skupino. Zberite ljudi skupaj; vrnite se k osnovam; usmerjajte; vodite. Ista načela uporabljajte v razmerjih s posamezniki. Tisti, ki so zani po tem, da delajo skupaj z drugimi za skupni cilj, postanejo znani kot zaupanja vredni ljudje. Zaupanja vredni ljudje ne pridobijo hujših nasprotnikov med svojim delom. To je velika prednost. Vendar je najpomembnejše, da niste proti sodelovanju. Ce boste, vas bodo zagotovo ignorirali. Vodilni delavci, ki jih nihče ne upošteva, ne morejo sodelovati z nikomer. Pomoč in sodelovanje nista isto. Pomoč pomeni, da daješ, ne da bi neposredno pričakoval takojšnje povračilo. To pomeni, da pustiš nekomu, da se nasloni nate, ne da bi se sam naslonil nanj. Pri sodelovanju se oba skupaj podpirata na skupni osnovi. V življenju korporacije pomoč pomeni, da gladite pot za druge, pa če le ti v^o za vaše početje ali ne. To pomeni, da je nekdo na razpolago, če ga drugi potrebuje; to pomeni, da MS ta vi te dobro besedo za nekoga, ki to zasluži; to pomeni, da ne očrnite koga, ki to zasluži. To pomeni, da nekomu poveste neprijetno resnico, npr. da mu smrdi iz ust. To pomeni, da komu diskretno ponudite osebno posojilo, ne da bi to javno razglašali. Ce hočete pomagati na pozitiven način, se morate iskreno zanimati za ljudi in rezultate. Glede tega se ne morete pretvarjati, tudi ie bi poskušali, kajti resnična pomoč je resnično nesebična. Potrpežljivo morate seveda čakati, dokler posameznik ali posameznica ne prizna, da res potrebuje pomoč. Sicer lahko povzročite dosti več škode kot koristi. Pomoč mora biti skrbno premišljena. Zanimiv primer zgrešene pomoči je način, kako dolga leta alkoholikom »pomagajo« njihove družine. S tem, da jih podpirajo in prikrivajo njihove izpade ter dovoljujejo »še enkrat zadnje priložnosti«, družine potiskajo žrtve vse bolj v odvisnost od opoja in dejansko prispevajo k njihovemu propadu. V primeru alkoholizma ali druge zasvojenosti so pomoč tisti ukrepi, ki prisilijo človeka, da se sooči z resničnostjo. V poslovnem življenju je težko pokazati svojim prijateljem, da uvajajo neproduktivne sisteme. Težko jim je povedati, da so na napačni poti. Ce niste pripravljeni ponuditi pomoči na primeren način, lahko hitro zdrknete na raven »vmešavanja«. Vendar, če ste prepričani, da vaša prizadevanja za pomoč temeljijo na iskreni skrbi za ljudi in ne pomagate zato, da bi dosegli svoje lastne koristi, potem bodo vašo pomoč sprejeli. KAKO UfTVnRJAfflO Pred junijskim sestankom _ Smo v pripravljalni fazi, z namenom, da zagotovimo po-ivanje naših zmogljivosti za čim daljše obdobje. Upošteva-tudi naše možnosti za distribucijo izdelane obutve na tr-•scu doma in v tujini. Temu prilagajamo tudi naše progra-Težimo k temu, da razvijamo take proizvode, ki jih obkladamo, tako da ni večjih sprememb v tehnologiji, temveč ®/"anjše prilagajanje. Delamo tako, da ni potrebno kakš-"in večjih investicij. . Nosilni program je zimsko športna obutev (pancerji, tekaški), s tem da računamo Razširiti našo ponudbo tudi z |*rsalkami. Tako bomo pokri-naše zmogljivosti na brizganju in v montaži. Seveda oomo pri izdelavi tega artikla kupili spodnji kovinski GGl, z delom pod podplatom, Sami pa bomo izdelali zgor-del drsalk in notranji čevelj. Osnovni artikel v zimsko-?Portnem programu Alpine J6 še vedno pancer, kjer se Pojavlja vprašanje količin Pod imenom Alpina. Kot ka-^6, distributerji ne morejo negotovi ti zadostne prodaje Pod našo blagovno znamko, Zato razmišljamo, da bi del fiaše obutve ponudili tudi Pod drugimi blagovnimi ^oamkami. Kar zadeva samo izdelavo (kot že rečeno), kakšnih večjih tehnoloških novosti ne ?0- Nadgradili bomo razširjeni projekt Omega — s tre-modeli nižje (cenovno) od kot smo jih letos predsta-vili (3—4 zaklopke). To naj nadomestilo manj uspešne modele z vstopom zadaj. ^ovod za ta korak je tudi ^Gnd na tržišču, ki se vrača klasično izvedbo ali na ta- ko imenovane hibride, kjer Je izvedba kombinirana. Kar zadeva tekaško obu-čakamo na res pravo zi-da se bomo začeli vrača-" k nekdanjim količinam. Vedeti pa moramo, da je naš delež v svetovni proiz-^°^nji večji kot je bil (kljub ^^njšim količinam); torej ne ^'^enio biti nezadovoljni. Posebno razveseljivo je dej-Swo, da smo uspeli tudi v vi^em cenovnem razredu. S pomočjo ožje skupine distributerjev, ki pomagajo pri azvoju, bomo konec junija predstavili osnovne usmeri-® zimske kolekcije, ki jo bomo potem definirali septembra. Na junijskem sestanku pa nameravamo definirati tre-king kolekcijo, kar je prav tako pomebna naloga. Tudi tu ne bomo, glede na manjša naročila, razvijali neko novo kolekcijo, temveč bomo staro dopolnjevali in popestrili z aktualnimi barvami. Vse to in še drugo, kar je treba napraviti na našem področju, je zahtevna in obsežna naloga; priprave na junijski sestanek zato nekoliko kasnijo; upam pa, da nam bo uspelo vse pripraviti pravočasno. Kar zadeva letni športni program velja omeniti nogometne čevlje, tenis in jogging program. Imamo tudi apreski za domače tržišče, s kolekcijo, ki jo lahko brez sramu (zlasti nekatere modele) ponudimo tudi na srednjeevropskem tržišču. Gre namreč za že na pol klasično obutev (65.000 parov dokončnih naročil). Za junijski sestanek pripravljamo tudi nov izdelek — enovrstne kotalke. Tuje (v varianti) možna celo zamenjava, ko kolesca zamenjujejo drsalke in obratno, (kot alternativa se pojavlja tako imenovana linijska rol-ka). Programov je tako dovolj; dela v zvezi s tem pa seveda tudi. Naša naloga je sedaj, da vse to pravočasno in kvalitetno pripravimo in obdelamo. Ideje je treba izčistiti, potem pa pri razvoju doseči natančno izvajanje zasnov. Vse to pa zahteva sodelovanje ne samo razvojnih delavcev, temveč tudi drugih. Zahteva dovolj prilagodljivo (fleksibilno) nabavo, proizvodnjo in tudi samo distribucijo. Tone KAVCiC Kako predstaviti našo obutev kupcem? Aranžiranje je prav gotovo pomembna oblika komuniciranja med prodajalci in kupci. Le to so naši prodajalci spoznavali na posebnem seminarju Slabo plačevanje že povzroča težave Nabava za modni program Alpine obsega nabavo vseh sestavnih delov (razen usnja) za žensko modno obutev, moško obutev ter Colorado brizgano obutev, poleg tega pa še nabavo vseh sredstev za vzdrževanje in rezervne dele. Ob tako široki paleti artiklov, ki jih moramo nabavljati, se srečujemo z najrazličnejšimi težavami. Ponudba materialov je na domačem tržišču dokaj dobra. To seveda velja za določene artikle, medtem ko moramo še vedno mnogo materialov uvažati, ker doma ni ustreznih nadomestkov, ali pa so ti mnogo predragi. V zadnjem času prihaja do vse večjih teženj po zviševanju cen. To se je najprej pokazalo po zalivski krizi, še bolj pa po devalvaciji dinarja. Z najvažnejšimi dobavitelji imamo sklenjene pogodbe o plačevanju, vendar od dogovorjenih rokov s plačili mudimo od 30 do 60 dni. Zato se moramo s posameznimi dobavitelji stalno dogovarjati, da nam zaradi zakasnitev ne bi ustvarili dobav materialov. Nekateri dobavitelji celo zahtevajo plačila vnaprej (po predračunu). Ti so v glavnem občasni dobavitelji rezervnih delov ali pa monopolne delovne organizacije. Kar zadeva nabave v tujini smo doslej nakupe iz Nemčije in Avstrije plačevali preko kreditne linije (avstrijske Fimex), nabave iz Italije pa po italijanski kreditni liniji; dobav brez zagotovljenega plačila pa iz tu-jine skoraj ni več, zlasti še po zaostrovanju naših političnih razmer. Mnogi dobavitelji začno s proizvodnjo za nas šele, ko dobe predplačilo. Doslej nam je še nekako uspevalo zagotavljati dokaj redno oskrbo z materiali, upamo, da bo tako še naprej. Bojimo se sprememb predpisov v našo škodo. Prav tako upamo, da prilivi iz prodajaln, kot iz tujine, ne bodo usahnili; to je namreč osnova tudi za redno preskrbo z materiali za nemoteno proizvodnjo. Anica GOVEKAR иАко umnninfflo Kdaj bomo brez zalog »v glavnem so ta čas iz skladišča že pobrali vse blago za MPM, za sezono pomlad—poletje ... Tu in tam pošljemo še kakšno naročilo, medtem ko je bilo aprila čisto drugače. Takrat smo imeli dela čez glavo,« je trenutni položaj v skladišču končnih Izdelkov ocenjeval vodja Milan Dragovan. »Blago za Sovjetsko zvezo imamo še vedno v skladišču, kar 114.000 parov, kar nam povzroča velike težave, saj skladišča ni možno urediti kot bi bilo treba. Vemo, da v Subotici čaka še okoli 30.000 parov prav tako za Sovjetsko zvezo. Skupnih zalog je trenutno v skladišču 315.000 parov; če ne bi bilo »Rusa« bi bila zaloga nižja kot lansko leto. Za primerjavo navedimo, da imajo letos v skladišču 24.000 parov več moške visoke obutve, moških nizkih 68.000 parov več, ženskih nizkih 23.000 parov več; tudi otroške je več. Zaloge ostale obutve pa so nižje kot lani; moških smučarskih je manj 16.000 parov, ženskih smučarskih 7000 parov, deških smučarskih 3500 parov manj. Prav tako imamo na zalogi manj ženske modne obutve (7000 parov) in 9000 parov ženskih sandal. Vse zaloge so sedaj vodene računalniško in sproti — v povezavi z vsemi tokovi distribucije. Servisiramo lastno mrežo, grosi-stično prodajo, zasebne trgovce in sev^a vse druge tuje kupce — v povezavi s politiko komercial. »Zaradi takih količin je v samem skladišču precejšnja nepreglednost. Tako moramo za novo obutev, ki prihaja iz proizvodnje, neprestano pripravljati prostor. Paletni sistem trenutno ne pride v poštev; tudi predpaki-ranje (v kartone), ki bi ga naj leže opravili v montaži, je ob neurejenih dobavah materiala in proizvodnji, nemogoče. Kar zadeva odpremo na tuja tržišča pa stvari niso odvisne od nas; predvsem imajo tu svojo vlogo komerciale. Precej blaga smo že prodali; sedaj so na vrsti prekomorski kupci. Omenil bi še uvoz obutve za potrebe naše maloprodajne mreže; pri tem mi v skladišču sortiramo blago in ga odpošiljamo. Omenil bi tudi, da je vseh naših dobaviteljev strah, kako bo s plačili v teh nemogočih razmerah. Delo v skladišču je sedaj organizirano v dveh skupinah, v katerih so skladiščnik, pomočnik in urejevalci skladišča. Poleg tega imamo tu še pakiranje in nakladanje pošiljk. Ena skupina dela v pritličju, kjer je vskladi-ščena v glavnem športna obutev, druga pa v nadstropju. Skupaj z administracijo, distribucijo in vodnjem je v skladišču zaposlenih 24 ljudi, ker ja četrtina manj ^ -M Ш:., Preden pošljemo blago naprej, je treba pogosto kaj popraviti kot lani. Pa še od teh niso vsi primerno sposobni za delo v skladišču. Pri prevzemu in kontroli blaga, ki prihaja v skladišče, se pojavlja kopica stvari, ki izvirajo iz že prej omenjene neredne proizvodnje: tu je treba komple-tirati pošiljke, marsikaj prepaki-rati, prelepiti z drugimi nalepkami, vstaviti notranjke. Včasih pa obutev tudi vrnemo montaži, če tu ne moremo odpraviti pomanjkljivosti.« Po ogledu skladišča se človeku utrne marsikatera misel o sodobnem skladiščenju. Toda ob tem tudi, kaj bi bilo treba za to napraviti v načinu dela in poslovanja tovarne v celoti; človek postane kar malodušen, ko spozna, kako daleč smo še od tega. Pa kljub temu delavci v skladišču ne obupajo ... Skladišča so zatrpana z obutvijo, ki je namenjeno za Sovjetsko zvezo Nejko Podobnik Zaloge spremljajo z računalnikom Naša anketa- Ste zadovoljni s plačami? Miran Mravlje: Glede na draginjo — so plače prenizke. Sicer vsak v tovarni po svoje zasluži ta denar; je pa res premalo. Ivo Sparovec: — Bodi pameten; vei da ne! Posebno na našem traku so plače prenizke. Stroški so vedno večji, plače pa nižje ... Mirko Burjek; — Previsoke že niso — posebno glede na življenjske stroške. Ce pa to primeiiamo z vrednostjo marke (lani po 7 din), letos pa jih kupimo po 18 din, so plače precej nižje. Jože Bogataj (plastika): — Plače bi se morale res malo popraviti, saj se vse tako draži. Razlik med plačami pa ne poznam. Djurdjica Rupnik: — Seveda nisem zadovoljna, ko gredo cene navzgor. Za plače drugih bi rekla takole: nekateri jih zaslužijo, drugi pa tudi ne. VIII Mlinar: — Plače so lahko boljše le z boljšim delom, kvaliteto in poslovanjem. Prav bi bilo, da bi na plače vplivalo to, če človek dobro dosega normo ali če se zanima za delo. Uredništvo KAKO UmORJnfflO Bi bili radi zamorci? Vsaka uspešna organi-^cija ima tri glavne stranske cilje: profit, rast in preživetje. Preživetje je P®goj za profit, rast pa je Splošen način za povečanje profita. Dolgoročno doseganje profita je osnovi cilj, ki ga določajo naslednji dejavniki: stanje na trgu, inovacije, produktivnost, fizični in finan-®ni viri, uspešnost, prilagodljivost in razvoj ma-^agerjev ter tudi zavest delavcev. Vsaka organizacija po-2na vzpone in padce, zato ''•ora z največjo skrbjo 'n^no spremljati življenjske cikle svojih proizvodov in storitev. Njena rast ®e ustavi, če z različnimi dkrepi ne sproži ustrez-4ih razvojnih aktivnosti v ^sameznih poslovnih ^nkcijah. Z razvojnimi projekti, ki nastanejo na P^lagi ugotovitev o stranskem razvoju (torej strategije) organizacije, ki jih sprožimo v ustreznem trenutku, lahko podaljšujemo fazo rasti podjetja. Iz tega sledi, da je zelo pomembno, kako bomo določili naloge in cilje posameznih dejavnosti — tudi razvoja. Razvoj mora biti močno povezan z ostalimi poslovnimi funkcijami. Iz njih mora dobivati predloge za svoje nadaljnje delo, hkrati pa jih mora dajati tudi sam. Ker je od razvojne dejavnosti odvisna tudi rast podjetja, je ne bi smeli zanemarjati. Ko ne bomo imeli več svojih izdelkov, v katerih bodo naše ideje in naše znanje, potem nam bodo ostali le še Ion posli. Rast podjetja se bo ustavila, mi pa bomo poceni delovna sila (ali v žargonu — zamorci) za vse tiste, ki bodo pametnejši od nas. Bogo FILIPiC Organizacija: Če rišemo kvadratke v organizacijskih shemah sektorjev, ne da bi upoštevali strateške cilje podjetja, je to tako kot da bi se šofer odpravil na pot, kjer ni ceste. Organizacija: Organizatorji večji del plače dobijo za organizacijske ukrepe in ravnanje in ne za specialne strokovne naloge. Tako lažje ugotovijo svojo lastno uspešnost ali neuspešnost. Kadri: Za katero delo bi bil lahko nekdo najbolj koristen za podjetje? — je osnoimo vprašanje kadrovske politike. Kadri: Največ se naučimo, če pomislimo, zakaj pri delu nisem uspešen: zaradi neznanja, nemotivacije, slabega sodelovanja z drugimi, lenobe...? Denar: Ko poskušamo z lastnimi silami vzpostaviti denarno stabilnost — pozabljamo, zakaj po svetu kapital °olj združujejo, čeprav so sicer bolj egoistični. Denar: Ni težko izračunati, koliko nam bo prineslo varčevanje; mnogo težje je izračunati, koliko nam lahko prinese (koristno) zapravljanje. Uredniški odbor Natančen pregled pred pakiranjem Važen je predvsem posel Pogovarjamo se z vodjo MPM Alešem Dolencem Delo-življenje: Prejšnji mesec ste imeli turnejo po naših prodajalnah; kakšen je bil namen teh obiskov? Aleš Dolenc: Da, z vodjo rajona Bojanom Končanom sva obiskala sedem prodajaln ob Jadranu in nekatere v Bosni in Hercegovini. Vemo, da je dobro imeti neprestane stike s prodajalnami na terenu, kar je po telefonu sigurno premalo. Ob obisku v prodajalni pa je prilika, da se s sodelavci pogovorimo o vseh težavah, ki jih tarejo. Izkoristila sva tudi priliko in ob tem obiskala štiri prodajalne, ki ta čas praznujejo svoje jubileje — Zadar, Split in Dubrovnik, ki poslujejo že trideset let in Mostar, ki deluje dvajset let. Ob tem delavcem teh kolektivov še enkrat čestitam in jim želim veliko uspehov. Poleg že omenjenih prodajaln smo obiskali še prodajalne v Ši-beniku. Reki in Zenici. Delo-življenje: Kakšne pa so vaše osnovne ugotovitve s teh obiskov? Aleš Dolenc: Povsod v Dalmaciji je čutiti posledice sedanjih dogodkov v Jugoslaviji. Turistov praktično ni, domačini pa tudi nimajo denarja, tako da se vse skupaj zelo pozna pri prometu v prodajalnah. Za planom najbolj zaostajajo v Zadru in Sibeniku, kjer nekaj dni tudi niso delali. V večjih mestih, kot sta Reka in Split so zaenkrat posledice za promet nekoliko manj občutne. Delo-življenje: Verjetno ste govorili tudi o samih delovnih pogojih, v katerih delajo v prodajalnah? Aleš Dolenc: Seveda, vse sva si tudi natančno ogledala. Moram reči, da sta prodajalni na Reki in v Splitu precej zastareli. Zlasti v Splitu bo potrebna zelo premišljena prenova, da bi postala prodajalna bolj funkcionalna; sedanja v treh etažah ne ustreza. V Dubrovniku upamo, da bomo dobili ugodnejšo lokacijo, saj je sedanja prodajalna premajhna. V Sibeniku je prodajalna majhna, v Zadru pa smo ocenili, da je kar v redu. V Mostar ju pa imamo po obnovi eno najlepših prodajaln, medtem ko bo v Zenici potrebna adaptacija. Delo-življenje: Kaj bi lahko rekli za zaključek ocene teh obiskov? Aleš Dolenc: Mislim, da naši delavci delajo povečini dobro in upam, da bo še naprej tako. Čutiti je pripadnost Alpini in zelo pomembno je, da se pogovarjamo predvsem o delu in poslu, ne pa o po-litiki. V tem smislu smo se pogovarjali tudi v prodajalnah. Se bolj kot doslej pa računamo na stalno sodelovanje prodajaln z vodstvom mreže. Nejko Podobnik HUMOR Pred desetletji, ko so čevljarji še uganjali dreto, so za to potrebovali smolo. Tone je bil glavni nabiralec smole po gozdovih, zato se je nanj obrnil tudi mladi gostilničarjev sin Dušan, ki mu je bilo nerodno ponuditi smolo čevljarjem, ki jo je nabral mimogrede v domačem gozdu. Tone, ne bodi len, stopi do bližnjega mojstra, hitro proda smolo in jo jadrno odkuri v gostilno, kamor ga je ponavadi vleklo — in zapije prodano smolo. Čez nekaj časa ga sreča Dušan; »Tone, kje pa je denar od smole?« vpraša. »O fant«, odvrne Tone, »si imel pa res smolo«. RAZGOVOR Zn UREDfllKOYO fflIZO RAZGOVOR ZA UREDNIKOVO MIZO V razgovoru so sodelovali: dr. Dušan Sedej, predsednik gradbenega odbora, ing. Mana Veble-Grum z zavoda za družbeni razvoj, Vincencij Demšar, predsednilt izvršnega sveta SO Skofja Loka in Marija Kastelec iz Alpine. Razgovor je vodil Nejko Podobnik, zapiske pa pripravila Anuška Kavčič. Delo-življenje: Ali bi lahko povedali nekaj o samem projektu zdravstvene postaje v Zireh, povezano s potrebami, ki se pojavljajo, in drugimi okoliščinami za gradnjo zdravstvene postaje. Dušan Sedej: Najprej bi začel z zgodovino in opisal, kako so stvari potekale. Ob koncu sedemdesetih let je bila prekinjena skupna gradnja lekarne in zdravstvene postaje — zgrajena je bila lekarniška postaja — za nadaljevanje pa ni bilo zadosti finančnih sredstev, čeprav so bile potrebe že tedaj. V občini je potem tekel šolski program in vsa sredstva, ki so se zbirala tudi s samoprispevkom, so bila namenjena za šolstvo. V januarju 1989 je bil v zdravstvenem domu napravljen strokovni pregled prostorov, opreme in vsega ostalega, ker so postali pogoji za delo neznosni. Komisija je tedaj ocenila, da so prostorske in delovne razmere zelo slabe (prostori, mikrokli-matske rezmere, oprema, ogrevanje ...). Vemo, da sedanji prostori niso bili namenjeni za to dejavnost, oprema pa je enaka od vsega začetka, odkar je zdravstveni dom. Komisija je zato dala pobudo za ustanovitev skupine oz. gradbenega odbora, da bi začeli z akcijami za začetek gradnje zdravstvene postaje. Ker s projektantom, ki je projektiral lekarniško postajo in tudi ZD v Gorenji vasi, nismo našli skupnih interesov, smo na podlagi razpisa izbrali drugega projektanta, s katerim smo proučili vse možne variante in prišli do sprejemljivega projekta. Lahko povem, da je bila, glede na prejšnji projekt, narejena precejšnja racionalizacija (zmanjšanje kvadrature, sprememba prostorov itd). Lahko rečem, da bomo krajani s tem izredno veliko pridobili, saj bo kakovost dela lahko na višji ravni, za kar zdaj nimamo možnosti. Ko se odločamo o gradnji zdravstvene postaje, naletimo še na nek problem, ki ga bo v zdravstvu potrebno rešiti, podobno kot je to rešeno v šolstvu. To je problem normativov, ki jih v zdravstvu nimamo. To pomeni normative potrebne dejavnosti glede na število pacientov, in velikost prostorov, ki bi bili potrebni za opravljanje te dejavnosti. Lahko povem, da (poleg krajanov Žirov) naše usluge opravljamo tudi za druge krajevne skupnosti, ki mejijo na naš kraj, na primer: Fužine, Trebija, Sovo-denj ter z logaškega in idrijskega konca. Tako imamo ob 4700 prebivalcih okrog 4500 aktivnih kartonov. Delo-življenje: Prosimo, če nekoliko podrobneje opišete projekt zdravstvene postaje? Mana Veble-Grum: Za razliko od gradnje cest, zahteva gradnja zdravstvenega doma, ki sodi med negospodarske investicije, v skladu z zakonom, zaključeno finančno konstrukcijo in izločena finančna sredstva že pred začetkom gradnje. Lahko rečem, da je projekt izdelan na dovolj visoki kakovostni ravni, zlasti v prostorskem pogledu, kakor tudi uporabe materiala, arhitekture, izdelave detajlov, itd. Se pa bojim, če bomo vsem tem stvarem lahko kos; oz. če na to gledamo z zasebnega stališča — ali lahko tak projekt tudi zagovarjamo. Sigurno so vse načrtovane stvari tudi res potrebne, vprašanje pa je,'če vse to lahko tudi sfinanciramo. Kar zadeva projekt pa naslednje; projekti so narejeni, izdano je lokacijsko dovoljenje, dan je bil razpis za nadzor, pripravlja se elaborat za izvedbo javnega natečaja za izbiro izvajalca. Računamo, da bi do jeseni pridobili tudi gradbeno dovoljenje in pričeli z gradnjo. Delo-življenje: Kako se bo ta projekt vključil v kompleks z lelwrno? Mana Veble-Grum: Gradilo se bo v sklopu lekarniške postaje, s tem, da bo zamenjana streha lekarne, da bo dosežen enoten koncept. Ostaja še precej operativnih stvari, ki jih bomo na gradbenem odboru natanko proučili in sproti reševali. Omenila bi tudi problem, ki ga je nakazal že dr. Sedej, to je, da nimamo postavljenih normativov: kakšni kraji, s kakšno dejavnostjo in kakšnimi prostori in opremo, da bi bili primerni. To pogrešamo tudi projektanti. Lahko rečem, da smo pri načrtovanju precej upoštevali izkušnje iz Gorenje vasi zavedali smo se, da moramo biti racionalni, ne samo ob gradnji, temveč tudi za kasneje pri vzdrževanju. Delo-življenje: Kako je torej s sredstvi? Vincencij Demšar; Že pred volitvami je bilo jasno, da je po ureditvi razmer v šolstvu zdaj na vrsti zdravstvo in da je, glede na razmere, prvi na vrsti zdravstveni dom v Ži-reh. Tega ni nihče spremenil in vsi smo soglasni, da je treba v prvi vrsti pomagati zdravstvu v Zireh. Predvideno je, da bi približno tretjino sredstev zagotovili iz proračuna in to je bilo tudi sprejeto na seji občinske skupščine. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je možno, da bi zdravstvo v Zireh organizirali tako, kot naj bi bilo organizirano v tx>-dočnosti, z velikim poudarkom na privatni praksi. Kljub temu, da je denar zagotovljen iz proračuna, pa je nastalo vprašanje, kdo bo zagotovil celotno finančno konstrukcijo. Ker izvršni svet ni bil pripravljen dati te garancije, se je o tem odločalo na majski skupščini in tam so sprejeli sklep, da je treba zagotoviti sredstva in vse potrebno, da se z gradnjo prične. Ko smo začeli računati, smo ugotovili, da bi že za letošnje leto rabili najmanj 45 milijonov dinarjev, če pa računam marko po tržni vrednosti, je to še več. Ce računam še dalje, bo treba drugo leto zagotoviti 50 milj. din; pri tem pa se nam upravičeno postavlja vprašanje, če bo obči- na v teh časih, ko je gospodarstvo na tleh in denarja vedno manj, to še zmogla. Že vnaprej pa vemo, da o kakšnem rebalansu proračuna pred koncem leta, ni govora. Toda, če so poslanci to sprejeli in se skupščina zavezuje, da zagotovi vsa potrebna sredstva za realizacijo te investicije do leta 1993, to za izvršni svet pomeni, da bo moral to upoštevati pri pripravi proračuna za naslednje leto. Kljub temu, da je glede gradnje in tudi projekta vse več ali manj razčiščeno, se vseeno pojavlja pomislek, če ni ta projekt nekoliko preobsežen in predrag. To se bo pokazalo predvsem potem, ko se bodo pojavili bodoči investitorji oz. najemniki teh prostorov, ki bi želeli opravljati svoje storitve in bo najemnina za prostore zanje previsoka. Kljub prioriteti se je treba vprašati, če je to dovolj racionalno, kajti iz preteklosti na tem področju nimamo najboljših izkušenj (prevelik ZD v Gorenji vasi, lekarna Žiri...). Tudi v Sloveniji je položaj tak, da so marsikje zdravstvene kapacitete prevelike, glede na naše sposobnosti. To ne pomeni, da teh kapacitet ne bi potrebovali, vendar jih ne zmoremo vzdrževati in financirati. To so dejstva, ki jih moramo upoštevati in razumeti. Dušan Sedej: Ko se pogovarjamo o problemu racionalizacije zdravstva v republiki, lahko rečem, da je gorenjska regija po vseh merilih med naj varčnejšimi, zato razmer ne smemo posploševati. Vse premalo se namreč poudarja, da smo v Sloveniji tudi taki, ki smo desetletja varčevali, tudi na račun pacientov; s to izgradnjo bi naše razmere nekako odgovarjale slovenski ravni. Mana Veble-Grum: Za izgradnjo postaje bo vsekakor, poleg proračunskih, potrebno pridobiti še druge vire, mogoče tudi tiste, ki se bodo oblikovali v nekem fondu zasebne iniciative, in s pomočjo teh virov sfi-nancirati projekt. Ob vseh družbenih spremembah, ki se dogajajo, ne bomo mogli več razmišljati, kako zvišati prispevno stopnjo, da bomo pridobili dodatna sredstva, temveč sredstva zagotoviti iz omenjenih virov. Bilo pa bi zelo nekorektno, da bi z družbenim denarjem gradili postajo, potem pa bi zdravniki svojo privatno prakso opravljali v nekih drugih, svojih prostorih; tudi zato, ker bi bila najemnina v takem zdravstvenem domu previsoka. Delo-življenje: Menimo, da je preventiva najcenejša. Se posebej kar zadeva Gradnja zdravstvene postaje v Žireh KAKO UITVnRinfflO zobozdravstvo, lahko rečemo, da so žirovske delovne organizacije imele izreden posluh in Omogočile delo posebni ekipi, ker so bile potrebe po teh storitvah vedno večje od možnosti. Zdravstvena postaja je namenjena ljudem, ki so že ves čas denar tudi zbirali. Kakšna stališča do tega vprašanja prevladujejo v krajevni skupnosti, oz. delovnih organizacijah? Marija Kastelec: Vsi krajani si želimo dobro zdravstveno varstvo. To pa ne zavisi samo od zdravstvenega Osebja, temveč tudi od pogojev, v katerih se to odvija. V Zireh Smo vse doslej čakali in vlagali sredstva predvsem v centre (Jesenice, Golnik, klinični center); in seveda koristili tudi te usluge. Imeli pa smo smolo, da smo vedno, ko smo prišli na vrsto, izpadli tako v regijskem programu, od koder so se dejavnosti prenesla na občine, v občini pa je imel tedaj prednost referendumski program za izgradnjo šol, ki ga je bilo treba dokončati in to smo razumeli tudi v Žireh. Pri tem pa smo imeli tudi pomisleke in na raznih sestankih sem na to pogosto opozarjala, da je postaja v Gorenji vasi predimenzionirana. Kmalu se je pokazalo, da rudnik ne bo dolgo obratoval in zato tudi posebnih raziskav, ki so bile tedaj, ko so dom gradili, predvidene, tu ne bodo opora-vljali. Vodstvo zdravstvenega doma sem večkrat opozorila, da bi bilo pametneje hkrati rešiti tudi težave v Žireh, kar bi takrat stalo mogoče le malo več, problem pa bi rešili na dveh lokacijah. Ko bomo šli v gradnjo v Žireh, pričakujem od zdravstvenih delavcev, da ta načrt racionalizirajo, da bo vzdrževanje pa tudi najemnina v tej postaji, sprejemljiva za zdravnike, ki bi želeli Opravljati zasebno prakso. Dušan Sede j: V ZD smo ugotovili, da tako ne moremo več delati in bo nujno treba nekaj storiti. Pri načrtovanju za naprej smo izhajali iz zbranih podatkov in dosedanjih izkušenj in prišli do projekta in (e bi tega še bolj oklestili, potem zadeva ne bi bila več racionalna in bi se prav kmalu spet srečali z istimi problemi, kot jih imamo že sedaj. Edino pripombo, kar zadeva projekt, bi omenil gradnjo v nadstropja zaradi talnice, kar strokovnjaki zagovarjajo. Vincencij Demšar: Ponovno bi izpostavil problem, ki tare naše zdravstvo; to So normativi, ki jih ne bomo 'nieli toliko časa, dokler bo družba dajala denar, nikogar pa ne bo posebno zanimalo, koliko bodo ljudje ali oprema tudi izkoriščeni. Tudi to bi bilo v privatni praksi lahko precej bolje rešeno in to bo treba začeti podpirati. Tisti, ki bo prvi začel bo imel neko prednost, vendar bo tudi največ tvegal. Sam osebno bom take odločitve zagovarjal in podpiral. Mana Veble-Grum; Najem prostorov in najemnine bodo v bodoče prav gotovo problem, s katerim se bo moral marsikdo ukvarjati. Razumljivo je, da je obratovanje cenejše v starih objektih, to pa zato, ker ni nikoli nihče plačeval prave amortizacije in jo vračunal v svoje stroške. Ker pa v preteklosti nismo plačevali amortizacije za nobene družbene objekte, tudi nismo ustvarili fonda za obnovo in zidavo novih objektov. Če bi to bilo in bi se sredstva realno združevala, potem ne bi rabili nobenih povečanih stopenj ali drugih sredstev za normalno dograjevanje in obnavljanje objektov. Najemnine bodo sčasoma vključene v stroške storitve, vendar bo to v začetku dokaj kruto za porabnike. V zvezi z zdravstveno postajo pa bi rekla še tole: program in projekt je bil delan glede na potre!^ in vedenje, ki trenutno obstaja, in je realen. Gradbeni odbor bo skušal zagotoviti tudi dodatne vire financiranja in reševanja zasebnih ambulant znotraj tega objekta in upoštevati vse racionalizacije, da bi bila uporaba tega objekta čimbolj smotrna. Marija Kastelec; Krajani torej pričakujemo dobre zdravstvene usluge, ki so nam čim bližje in jih lahko opravimo v prostem času, ker smo še vseeno precej oddaljeni od centrov in ostaja precej uslug, ki jih moramo poiskati izven kraja. Zato želimo, da bi v bodoče delali tako, da bi zdravstvene storitve ljudem bolj približali s kvalitetnimi uslugami in ustrezno opremo tudi v kraju, če je to racionalno. To bo prineslo tudi tržne odnose na tem področju, ko bodo prizadevanja še vidnejša. Tudi to bi moralo biti vključeno v projekt zdravstvene postaje. Dušan Sede j: Pri tem ko govorimo o racionalizaciji in privatizaciji v zdravstvu vse preveč mislimo, da se bodo stvari potem bistveno pocenile. Opozoril bi na to, da se lahko zgodi ravno obratno. Zaradi bistveno večje cene dela in storitev, ki so zdaj na minimumu, bo cena narasla. Delo-življenje: Kaj bo torej treba napraviti, da se bo gradnja začela in da bo v redu potekala? Dušan Sedej: Gradbeni odbor bo delal naprej, tako kot je doslej, ker je dobro začeto. Upamo, da se bo gradnja tudi dobro končala. Seveda so pomisleki, ki smo jih povedali danes, upravičeni, posebno še v današnjih težkih časih. Opozoril bi še na nekaj: Ko smo govorili o privatizaciji zdravstva, si bo marsikdo mislil, da bo potem, ki bo zdravnik postal zasebnik, tudi razmerje med pacinetom in zdravnikom drugačno, predvem kar zadeva plačevanje teh storitev. To ne bo držalo, ker bo še naprej ostal sistem zavarovanj in razmerje zdravnik-pacient bo ostalo nespremenjeno. Tudi participacija zaradi tega ne bo višja. Vincencij Demšar; Dejstvo je, da Žiri rabijo drugačne prostore za boljše zdrav- stvene storitve svojih krajanom in ne glede na to, kdo bo v izvršnem svetu, obstaja obveza, da to zadevo v Žireh izpeljemo tako kot je bilo sklenjeno na majski skupščini. Če pa bodo Žirovci medtem našli še kakšno boljšo rešitev, je to še toliko bolje tako za občino kot tudi za Žiri. Mana Veble-Grum: Pridružujem se mnenju predsednika IS, še posebej zato, ker na omenjeni skupščini s strani nobenega delegata ni bilo čutiti dvoma ali je to v Žireh potrebno ali ne, torej je problem dovolj jasen. Zato menimo, da je treba s temi stvarmi, ki so začete tudi resno nadaljevati in se prilagajati, z ozirom na sredstva, ki bodo na razpolago. Končni znesek investicije pa je odvisen od dinamike zagotavljanja sredstev, torej s kakšnim obsegom sredstev bomo lahko kos podražitvam. Operativne stvari pa bomo reševali seveda v teku gradnje. Zaključek: Torej, gradili bomo; to je ne samo nujnost zaradi sedanjih pogojev; obveza zaradi sklepa skupščine, temveč tudi moralna obveza, saj smo Žirovci za vse objekte na Gorenjskem in v občini doslej pridno plačevali, pa vedno ostali zadnji. Že vseh zadnjih petnajst let. To pa seveda ne pomeni, da gradbeni odbor ne bi ponovno preveril, če se da morda kaj prihraniti pri sami gradnji ali za kasneje, ko bo zdravstveno postajo treba vzdrževati. kodrov/ke' novi