Stav. 32•J
V Trst«, v četrta* 37. novembra mv
Letnik »VI
fchals. vsak dan, udi otv^ -r^jab ta praznikih, ajufcraj. — UMntftvo: itllea iv Frančiška Aslške*a	. L uMrap)t — Dopisi na) M pobijajo orad-
fcKtvu. — Nefrankirana p*.^ se n« sprejemajo, rofcopM «e ne vračata —
Izdajatelj In odgovorni aredmu Štefan Godina. — Lastnik konsord) ttsta
Cdinoetl. — Tisk tiskarne t sest. — Naročnina «m«a na mtsec L , pol leta L 18 — in celo !ett» L 36 —. ~ Tcjefa* uredništva In uprava H-57.
Številke v Tr*tu in okolici po 10 jitoinik. — Ogtasi s« računajo v girokosti eae kolone (72 mm). — Ogfesi trgovcev hi obrtnikov mm po 20 stol; onnrtntce, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot. oglasi denarnih ta vodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L K—. Oglase sprejema inseralni oddelek Edinosti. Naročnina *n reklamacije s« poSJffafo »jtclječno n pravi Edinosti. Uprava in laseraini oddeieK se nahajata v Trstu. ul. sv. fraoaška Aa. 2<k
Iz JugoslaviSe.
Beograjska »Politika« o dr. Gregorinu.
BELGRAD 25. »Politika- piše: Poslanci, izvoljeni pred vejno i v Srbiji i v naših novih krajih so tudi sedaj skoraj vsi v Narodnem Predstavništvu, a med njimi so tudi poslanci iz krajev, ki jih e zasedla Italija. Med poslanci iz Slovenije je eden, nesporno prvovrstni borec^^a narodno edinstvo, dolgoletni po-slane<j%z Trsta a potem tudi poslanec v dunajskem parlamentu in goriškem deželnem svetu, ki je tvegal svoje življenje in zbežal pred polomom dvojne monarhije (pred izbruhom italijansko-avstrijske vojne. Pr. ur. Kd.) v Švico, da bi deloval pri ustvarjanju Jugoslavije. Zaradi be^a mu je dunajski parlament uničil mandat, toda Karlova vlada se ni upala razpisati novih volitev za njegovo izpraznjeno mesto, ker je vedela za njegovo veliko priljubljenost v tem kraju.
Jugoslavija se je organizirala s svojim Narodnim Predstavništvom, toda »pozabila« je poklicati tega velikega narodnega borca v svoj parlament in je določila drugega, dočim on še nadaljuje s svojimi lastnimi sredstvi v Parizu delo, na katerem je pričakal sive lase.
Zakaj je država pozabila tega človeka?
Zate ker dr. Gregorin ne pripada nobeni stranki, a parlamentu so potrebni gotovi strank irji a ne gotovi rodoljubi.«
Pogodba med Jugoslavijo in Ogrsko.
BUDIMPEŠTA, 25. »Az Ujsag« javlja: Na podlagi dogovora dobi Madžarska iz Jugoslavije 3000 vagonov žita in moke, 20 vagonov masti in 300 vagonov živine.
Žigosanje denarja.
BELGRAD, 25. Žigosanje bankovcev v celem kraljestvu se začne jutri, dne 26. t. m.
BET GRAD, 25. Finančno ministrstvo javlja: Od danes dalje za ves čas žigosanja je najstrožje prepovedano uvažanje avstroogr-sklh denarnih vrednostnic in sicer nežigosanih ali žigosanih s kakršnimsibodi žigom.
Razmere na Reki-
BAKAR, 25. Ministra za pošto in železnice na Reki Ribinioba so ItaHjanaši na ulici in v njegovem uraru oklofutali. Kot vzrok se na-aja, aa je Ribinich obetal nekaterim Italija-ašem razne službe, da pa svoje obljube ni
žal.
BAKAR, 25. Včeraj se je vršila nujna seja reškega mestnega zastopa, ker so voditelji reškega delavstva radi silne draginje in po-mankanja živil odločno zahtevali, da se izbo! ša gmotno stanje delavstva. Ako mestni zastCD ne bi zadovoljil tej zahtevi, bo 'delavstvo proglasilo splošno stavko.
12 CEKOSLOVA&E.
Monopoliziranje češkoslovaškega nebnega prometa s strani »Cttnard Linie«.
NAUEN, 25. Glasen* praških vesti bo pa-roplovna družba ^Cunard Lirie« otvorila v Prag' obsežno poslovalnico. Cim ure^i Češkoslovaška v Hamburgu lastno pristanišče, postavi družba v češkoslovaško pristanišče največje in najmodernejše parnike, da monopolizira zase češkoslovaški osebni promet Čez Atlantski ocean.
Beneš o položaju Češkoslovaške.
?RAGA, 25. (S.) »Venkov* priobčuje pogovor svojega pariškega poročevalca z ministrom za zunanje zadeve Benešem, ki se nahaja sedaj v Parizu. Minister Je izjavil, da »^pa, da se povrne še pred poletjem v domovino iz Sibirije 54 tisoč češkoslovaških čet, nad 12 tisoč poljskih, 4 tisoč jugoslovanskih in 2 tisoč romunskih. — Glede svoje finančne misije v Parizu je izjavil, da je našel povsod razumevanje za češkoslovaške potrebe in da upa v popoln uskeh svoje misije. Enoglasna odobritev mirovne pogodba s strani češko-i o vaške narodne skupščine da je naredila vtis. Minister je tudi pripomnil, da je i	1, da niso dosegle madžarske agitacije
in ziobne vesti o nezadovoljstvu na Slovaškem zaželjenega uspeha pri ententnih državnikih. Minister je zaključil, da se smatra položaj Češkoslovaške za boljši od položaja vseh drugih sosednih držav.
Trgovicrki promet z inozemstvom.
PJtAGA, 25. (S.) Iz uradne statistike za
prvi semester t. 1. čehoslovaškega trgovinskega prometa z inozemstvom je razvidno, da so znašale izvoznine 1298 miJijonov, ne všievši premoga, a uvoznine 1071 milijonov. Največi trgovinski promet je bil z Avstrijo, to je 355 milijonov uvoznin, a 796 milijonov izvozrin;
za Avstrijo prihaja Nemčija s 144 milijoni iz v ozn in proti 127 milijonom uvoznin, Italija s 37 milijoni izveznin proti 139 milijonom u-voznin (največ tk«nfn), Sv'ca 156 milijonov izvoznin prot' 26 milijonov uvazain, Zed:-njene države z 1 milijonom izvoznin proti 15 milijonom uvoznin, Francija s 13 milijoni proti 27 milifonom, Poljska z 19 milijoni proti 80 milijonom, Madiarska s 70 milijoni proti 93 milijom in končno Danska s 7 milijoni oroti 10 milijonom.
Češki kile iz Indije.
PRAGA, 25 (S.) »Ce&ko Slovo« priobčuje vest, ki prihaja iz Ahmediagra v Indiji, kjer je že pet let interniranih veliko Čehov, ki so ubežali iz ruskega ujetništva. iHterniranci se obračajo na svoje rojake s prošnjo za po-
IZ RUS5J&
Estonsko - letiško - litovinsko - ukrajinska zveza.
NAUEN, 35. fBrezžično.) Iz Helsingforsa poročajo: Na tukajšnji konferenci so sklenile Estonska, Letiška, Litva in Ukrajina vojaško zvezo v obrambo svoje neodvisnosti.
Baltiška zveza.
BEROLIN, 25. (S.) »Deutsche Zeitung- objavlja brzojavko iz Helsingforsa, ki pravi, da se lahko smatra baltiška zveza za končno-veljavno sestavljeno. Zveza zagotavlja vojaško, politično in gospodarsko zedinjenje med Litvinsko in Estonsko. Predsednik estonskega ministrskega sveta je izrazil upanje, da se bodo Poljska, Ukrajinska, Finska in Estonska kmalu pridružile baltiški zvezi. Zveza se bo predvsem bavila z vprašanjem za zaključilev miru z Rusijo. O tem vprašanju se bo razpravljalo po Litvinovem povratku. Sovjetska vlada in baltiška zveza sta se že sporazumeli glede izmenjave vojnih ujetnikov. Po zaslugi neke ententne misije je bil sklenjen dogovor med estonsko vlado in generalom Judeničem. Če bi bila severozapadna vojska prisiljena k umiku, bi se umeknila na Estonsko, ne da bi se prej razorožila.
Umik nemških čet iz baltiških pokrajin,
NAUEN, 25. O položaju nemških čtt ki se vračajo iz baltiških pokrajin prihajajo izredno resne vesti. Obkoljene so po letiških in lit-vinskih četah, ki jih neprenehoma napadajo. Mi-tavo so nemške čete že zapustile. Železniški promet počiva. V Tauroggen je dospela zavezniška komisija,
BASEL, 24. (S.) Iz Helsingforsa se poroča, da so nemške čete v baltiških pokrajinah baje obkoljene od Letišev in Litvincev in da so izjavile, da so pripravljene povrniti se v Nemčijo. Nekateri neruski listi zelo grajajo Noskeja, ki je prepustil Nemce samovoljnosti nasprotnikov.
Vest o premirju med Litvinci in boljševiki neresnična.
BERN, 25. (S.) Lifvinski tiskovna urad priobčuje naslednjo vest: Vest, da sta litvinskt minister Mandel in načelnik litvinkega vrhovnega štaba Hegiel podpisala premirje z boljševiki, je neutemeljena. V Litvi ni znan ne minister Mamdel ne polkovnik Hegiel.
Odstop sibirskega kabineta.
IRKUTSK, 24. (S.) Sibirska vlada je predložila admiralu Kolčaku svojo demisijo, ki jo je leta sprejel. Sestava novega kabineta je bila poverjena ministru za notranje zadeve, Papalajevu, ki namerava sestaviti novo vlado na podlagi narodne zveze.
Litvinov o mirovnih pogajanjih.
KODANJ, 25. (S.) Litvinov je javil v nekem pogovoru, da je odvisen njegov sklep, ali pristane na mirovna pogajanja od azidov pripravljalnih pogajanj; Litvinov predvideva, da bo konferenca trajala 15 dni.
KODANJ, 25. (S.) Uradni list »Politiken« doznava, da je vlada prepovedala Litvino-vemu, da se izkrca s propagandnimi brošurami in boljševiškimi uporniki. Zdi se, da mu je bilo dovoljeno posojilo v neki kodanjski banki.
obdrže kot talci, da se prepreči izročitev madžarskih komunistov sedanji madžarski vladi.
Is Macfiarske.
Clarkovo pismo ministrakemn predsedniku Hosiaijn.
BASEL. 25. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Ministrski predsednik Huszar j« izročil v ponedeljek siru Georgu Clarku noto z listo članov novega koalicijskega kabineta, katerega je on sestavil sporazumno z vsemi strankami. Sir George Clark je odgovoril z naslednjo noto:
Ravno kar rem prejel Vaše uradno poročilo o sestavi novega začasnega koalicijskega kabineta: ker mi je bilo naznanjeno, da je ta vlada sprejela vodstvo državnih poslov, si štejem v čast, da Vam izporočim, da sem pripravljen priznati vlado ▼ imenu pariškega vrhovnega sveta kot začasno vlado, s katero je vrhovni svet razpoložen voditi pogajanja do časa, ko se z izvolitvijo narodne skupščine sestavi vlada, katere podlaga Jbo zakonita volja, izražena od vsega madžarskega naroda. To priznanje je seveda odvisno od dej-
PAIUZ, 25. (S.) Predsednik nemškega mirovnega odposlanstva je poslal generalnemu tajniku mirovne konference Dutasta drugo pismo, datirano 23. novembra 1919, z naslednjim besedilom:
Gospod generalni tajnik. Imam čast prositi Vašo ekscelenco, da blagovolite odgoditi sejo, naznanjeno v pismu od 22. t. m. do povratka ravnatelja vojnega ministrstva Von Samsona in izvedencev, ki ga spremljajo. Blagovolite, gospod generalni tajnik, blagohotno sprejeti izraz mojega visokega spoštovanja. Podpisan — baron Von Lersner.
Iz Francije.
Seja ministrskega sveta*
PARIZ, 25. (S.) Danes se je sestal ministrski svet. Ministri in državni podtajnlki, ki niso bili vnovič izvoljeni v državnozborskih volitvah, so predložili svoje demisije. Odsto-pivši ministri pa ostanejo vendar na svojem mestu, dokler se ne rešijo nujnejša dela.
Clemenccau prevzel začasno vodstvo zunanjih del. PARIZ, 25. (S.) Ker je Pichon nekaj obolel,
j in mora nekoliko dni počivati, je prevzel za stev, da prične vlada brez odlašanja z volit-. gasno Clemenceau vodstvo zunanjih poslov, vami, da vzdrži v deželi mir an red, da ne I
zavzame nikakega ofenzivnega stališča, dal	Lokomotiva na petrolej,
spoštuje začasne meje Madžarske, dokler se ' PARIZ, 35. (S.) Danes zjutraj se je .poskušala med lete končno veljavno ne določijo z -1-----ao^b— P*rrvJem in VtSSR SsArt Oeorre^m nrva
pogodbo, m da jamči vsakemu Madžarju uživanje popolnih civilnih pravic, vkljuSvši svobodo tiska in mnenja ter volilno pravico, ki temelji na demokratskih pravicah.
Madžarska mirovna delegacija.
BUDIMPEŠTA, 25. Madžarska mirovna delegacija se je takole sestavila: Predsednik grof Albert Apponyi, poročevalci Roland Hegeduse. Valter Ullmenn, prošt Leopold Paszar-Szabo, gro! Teleky, grol Bethlen Lo-vaszy, prelat Giesswein.
Karolyjeve dragocenosti zaplenjene.
BUDIMPEŠTA, 25. Budimpeštanska policija je zaplenila grofu Karolyiju rodbinske dragocenosti, vredne nad 100 milijonov kron.
mirovno « Postajama Percvjcm in ViMo Saimt GeorEe.em prva ' lokomotiva, umreta s -petrolejskim plmom. Poizkus se le izvrstno obnese!. Lokomotiva 'ie popolnoma enaika lokomotivam, ki se grejejo s ipre-incsom, samo peč }e izpremonjena, tako da se rabi petrolej namesto plina. Na novi lokomotivi bo ■dosti mt?.nje >d;ela, nego na starih, ker odpade delo z ostaitki ©remcisa. Razam tega izgine dim skoraj popolnoma. Družba >>Pars Lion« bo predelala 200 lokomotiv po novem vzorcu.	•
Iz KemčIJa.
Razprava v kabineta o pariških pogovorih.
BEROLIN, 25. (S.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da se bo kabinet tudi danes bavil s poročili odposlancev o pariških pogovorih. Časnik dostavlja, da so se pojavile nemškim odposlancem pri niihovih razpra vah o dodatnem zapisniku jako velike tež-koče. Pogoji v zapisniku se zde nesprejemljivi za nemško vlado, katera je hotela počakati izide pariških pego /orov, preden zavzame v j tem oziru svoje stališče. Po izjavah V s tov se bo bavil kabinet tudi danes z baltiškimi dogodki.
Simsom v Berolinu.
CURIH, 25. (S.) Iz Berolina poročajo: Seje ministrskega sveta so se udeležili tudi delegati, ki so se povrnili iz Pariza. Vest o nekaki zvezi med Simonovo vrnitvijo v Berolin in delovanjem ameriškega senata se zanika.
Simscn se povrne v kratkem v Pariz.
BEROLIN, 25. (S.) »Berlmer Tageblntt« smatra, da se povrue Simson v kratkem v Pariz; v Berolin je prišel samo zato, da dobi navodila od vlade.
PODLISTEK
Za staro pravdo.
(47)
Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
i>Vaše besede mč mso povsem, dragi oče.«
»Ali nekaj se ti bliska, kaj ne? Čakaj, da ti razsvetlim. Bi-li hotela imeti Tomo za svaka?«
»Mari s So&ko?« je vprašala Marta začudeno.
»S katero pa? Ve zrele ste se pomožile, a Stazika in Katica sta komaj skočili iz zibeli.«
»AJi, kako ste se namerili na Sofiko?«
»Tako kakor se je Sofi k a namerila na Tomo.«
»Ne razumem vas, gospod tast.«
»Oj, modra Marta? Kje ti je pamet, kje so ti oči? Da, res. Ti si omožena, mati si, oslabel ti je očetin vid. Tomo bi zaklal turškega Cesarja, ali ženskega krila se boji kakor miš mačka. In €e ga je kaj prijelo, pregrizil bi si prej jezik, nego da bi črhnil komu. Samo meni oripoveduie vse kot duhovniku pri iz-
Sovjeiska Rusija zaščitnica madžarskih komunistov.
BASEL, 25. (S.) Z Dunaja poročajo: Po neki brzojavki, ki je prišla ministrstvu za zunanje zadeve (brzojavka je nepopolna, ker mankajo nekateri deli), bo podredil ruski ljudski komisar za zunanje zadeve nedoteklji-vost vseh Avstrijcev, ki se nahajajo v Rusiji, nedotekljivosti Bele Kuhna in drugih madžarskih komunistov: Avstrijci v Rusiji se
povedi. In povedal mi je vse. Joj, joj, da si čula te litanije! Spopadlo ga je kot vročica in kar nasmejal sem se mu v mlade brke. Tomo prihaja često v te dvore, tu je tudi Sofija, a ti veš, kako se to dogaja, ko sta se moški in ženska srečala sredi poti, posebno, če je oboje mlado in neumno. Kremen in jeklo, sinaha moja! Kako da bi ne bilo iskre? On, seveda, ni niti črhnil, niti ona ne; ali, Tomo mi pravi, da ga je nekako čudno pogledala in da je hitro obrnila oko od njega, molčala, se zavila in govorila marsikaj brez zmisla. Če je tako, Tomo, sem mu rekel, se je dogodila nesreča, ker sta oba zblaznela in samo duhovnik more vama ozdraviti pameL Začel sem tuda jaz motriti Sofiko od strani. Sinaha moja, veruj mi, tvoja sestra je ribica, ki skače na trnku, pa se veseli, da jo je ribič ujel. Vidiš, draga Marta: ko sem zalotil, to mlado dvojico, kar smejalo se mi je srce, ter sem si rekel: Ako Bog da, imel bo tu duhovnik opravila in ne <bom miroval, dokler ju ne spravim pod eno streho. Reci, Marta, kako ti ugaja Milic, ali bi ga hotela za svaka?«
»Jaz, za-se. bi,« ie odvrnila Marta, > od
Hsrovna konferenca.
Lersnerjevi pismi konferenčnemu tajniku.
PARIZ, 25. (S.) Predsednik nemškega mirovnega odposlanstva je naslovil gospodu Du-tastu, generalnemu tajniku mirovne konference, naslednje pismo:
Gospod generalni tajnik. Ker me ni mogla danes Vaša ekscelenca sprejeti, Vam moram pismeno izporočiti vzroke mojega obiska. Naš včerašnji pogovor je prepričal gospoda Sim-sona, ravnatelja vojnega ministrstva, da se mora predložiti nemški vladi, preden se začne kako nadaljno razpravljanje o udej-
Sestava belgijskega senata.
BRUXELLES, 25. (S.) Volitve v senat so dokončane. Senat je sestavljen od 59 katolikov, 36 liberalcev in 25 socijalistov.
Iz Pag!i s.
Egiptovsko vprašanje.
LONDON, 25. (S.) Dolenja zbornica. Lord Courzon izjavlja, da je v Egiptu prišlo do nemirov vsled draginje. Ti nemiri so se potem izkoristili v politične namene. Vlada vlaga vse sile, da zadovolji delavstvo. Z diMige strani upajo nacijonalisti še vedno na pomoč kake velevlasti, toda Francija in severna Amerika ste priznali angleški protektorat, a Italija je to priznanje obljubila. Lord Curzon je pripomnil, da agitatorji ne vedo, da namerava Milner izdelati ustavo, ki bo zagotovila Egipčanom večje sodelovanje pri egiptovskih zadevah. Pri izdelovanju te ustave bodo imele besedo vse stranke. Politični odnosa ji med Egiptom in Turčijo so stvar minulosti; priznanje angleškega protektorata nad Egiptom bo vključeno v mirovno pogodbo s Turčijo. Lord Curzon je zaključil s pozivom na zmernejše egiptovske elemente, naj pomagajo Angliji v izvrševanju naloge, ki jo je prevzela,	_
Iz ftaSPe.
Tittonijevo pismo Nittija.
RIM, 26. (S.) S kraljevim odlokom od 24. t. m. so bale sprejete demisije čv. Da Coma, ministra za vojaško pomoč in vojne pokojnine, čv. de Daluzza, državmega podtajnika v istem ministrstvu, in čv. Teodolija, držav/nega podtajnika za kolonije. S kraljevim odlokom od 25. t. m. je bila sprejeta demisija čv. Tittonija, ministra za zunanje zadeve a na njegovo mesto je imenovan Čv. prof. odv. Vit-torio Scialoja. Z nastopnim odlokom od 26. t. m. je bilo odpravljeno ministrstvo za vojaško pomoč in vojne pokojnine, a posle tega ministrstva je prevzelo zakladno ministrstvo.
Minister Tittoni je poslal ministrskemu predsedniku Nittiju naslednje pismo: Ministrskemu predsedniku. Rim, 22. nov. 1919. Dragi Nitti. Že nekaj časa sem sem moral ugotoviti, da mi moje zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi posvetil težkemu vodstvu naše med-
stvitvi mirovne pogodbe, tozadevno poročilo,	....
tembolj, ker je za dogovore, ki se bodo skle- j narodne pclitAe vse svoje sile m energijo, nili, potrebna odobritev s strani nemške na- j ^ jo zahteva pcloža,; zaradi te 1a sem se mo-rodne skupščine. Gospod Simson odpotuje \ «1 ^ločiti, .da brez odlaianja predložim svo-jutri zvečer v Berolin. Končno moram nazna- j demisi,o m da te pros m, da prosi* N. V. niti Vaši eksceienci, da protestiram z vso kralja, naj jo sprejme. Z veliko žalostjo za-svojo odločnostjo proti dejstvu, ki podre'a P^am Tebe in tovariše v ministrstvu. Z iznova vprašanje povrnitve nemških vojnih vami sem imel ve no skupne c l.e m od vas ujetnikov in civilnih intemirancev v domovino >e ni nikdar ločilo nit! najmanjše nespora-uveljavlienjn mirovne pogodbe, in razun tega ! zumljenje. „Sedaj se začenja kazati giobok proti dejstvu, da se v teh dneh vztraja pri obris obnovitve italijanske naro:ne zavesti
vprašanju glecle izročitve krivcev. Blagovolite sprejeti itd. itd. Podpisan — Von Lersner.
srca rada, gospod tast, v resnici mora biti zlata vreden. Kakor nalašč ako ga Sofika hoče. Jezim se na nevrednico: sicer mi zaupa vsako najmanjo stvar, ali o tem mi ni prišepnila še niti ene besede; spominjam se celo, kako se je dva- trikrat porogala Mili ću.«
»Tu imaš!« — se je zasmejal Ambrož od srca, to je prava ženska politika, pa da ni res. da je Eva v raju od kače dobila jabolko! Take ste vse!«
Marta ie zardela i« je nadaljevala:
»Ali tu so velike neprilike.«
»Kake, za božjo voljo?«
»Ne vem, kaj poreče «a te gospa mati. Vi jo najbolje poznate, gospod tast. Zelo gospodska je. Ni kruta, ali do kraja ponosna, hoče le velikaikega ali bogataikega sinu za zeta. Tako sem čula od oje stokrat. Tudi trdne volje je in ne bi odnehala, ako bi se imela gora zrušiti nanjo. K temu jo podžiga tudi moja sestra Anka, ki se je ob gospodu Konjskemu izpremenila v veliko velikašico. Tega se bojim.«
fDa^e.)
stvo, da b: v pokrajinah, obsojenih pod tufef £o«f>odstvo, neizogibno nastala misel iredentizma z vsemi njegovimi posleBicaml. Zato nam govori nage uverjenje, da države errtente ne dopuste, da bi prišlo do razpada države SHS.
Vprašanje, ki nam je v mislih, ne spada torej na polje velike mednarodne politike, temveč v notranje življenje države ShS. Od kodi tisti neljubi dogodki? Narod je čul, da si je priboril svobodo. Ali, na nesrečo, mnogi v narodu niso razumeli, oziroma, niso prav tolmačili pojma svobode. Svobodo so si tolmačili tako, da bo vsakdo mogel delati, kar bo hotel. Pred vsem pa, da svoboda 3aje Ie pravice brez vsakih obveznosti, ali dolžnosti!
Naj podamo tu javnosti misli kralja Petra o svobodi! Kralj Peter ni le junak, temveč tudi filozof in pisec. Dokler je živel v pregnanstvu, se je veliko bavil z učenjem in* pisanjem. Med drugim je prevedel z angleškega na francoski jezik delo angleškega filozofa Stuarta Milla »o svobodi« in se je v predgovoru tega svojega prevoda izrazil o svobodi tako-le:
Od vseh načel, ki se pojavljajo v življenju poedinca, naroda, ali vsega člove&aistva, ni nič važnejšega, nego je načelo svobode.
Prirojeni zakon daje pravico vsakemu človeku, da odloča o samem sebi.
Edino le svoboden človek je sposoben, da je svoj gospodar, da razvija svoj prirojeni dar, da pride do delujoče zavesti svojih pravic in svojih dolžnoslil
Edbo svoboden človek more jačiti svojo vol^o, n&piavi boljega samega sebe, da se bori za narod, kateremu pripada, v dnevih sreče in nesreče.
Svoboda naroda te. lelji na poedini svobodi državljanov, ki tvjrijo ta narod.
Svoboda je za naroi in za poedinca izvor vjakega napredka in v a'-e krepc-rti. Pri svobodnem narodu se sposobnosti razvijajo mnogo hitreje, čvrsteje. skladneje, nego pa v podjarmljeneiii narodu.
V svobodnem narodu ni pogreške, ki bi se ne opažala, ni zla, ki bi se ne moglo ozdravili
Telesno in duševno s,r ^oden narod raz-v-ja redno svojo moč in svoje blagostanje; postaja sposoben za sod kovanje z ostalimi naredi ter pospešuje napredek vse^a člove-čarstva v smeri napram višjemu cilju, ki mu je določen.
Vse, kar tvori ponos današnje prosvete, vse, kar dela običaje blažje; vse, kar širi ljubezen in bratstvo na svetu; vse, kar izpopolnjuje materij-alno življenje na zemlji in povzdiga njegovo moralno vrednost — vse to ni nič drugega, nego plod človeške svobode!
S poetično lepimi besedami označuje kralj Peter pojem in vsebino načela svobode: svoboda je po njegovem tolmačenju največi dar bo žji za človeka in narod, je hčerka božja, je začetnica in dovrševateljica sreče, zadovoljstva in blaginje. Le svoboden človek more stremeti po teh idealih, more biti sode-la^en na dosezanju lepega in dobrega. Ali, kralj Peter je napisal tudi besedo doI?no?t. Svoboda je za človeka in za narod dar božji Ie tedaf, če jo prav razume in jo zna prav rabiti. Drugače je nevarnost za njega samega, kakor tudi za skupnost, v kateri živi! Ravno tako, kakor je revama puška za tistega, ki je ne zna rabiti, kakor je ogenj — ta sicer prekoristni in za življenje neizogibni element — nevaren neprevidnemu * otroku. Svoboda ti dovoljuje svobodno gibanje, svobodno delovanje in snovanje: ne dovoljuje pati — razposajenosti, človek, živeč na svobodi, zidaj, a ne podfraj! Čim ljudje ne znajo rabiti svobode, postaja ta nevaren, razdirajoč, destruktiven element. Država SHS ima v svojem ^rirodnem bogastvu vsa jamstva za obstanek in procvit. Ero pa je neizogibno potrebno: če naj se dvignejo ti bogati zakladi in če naj se stavijo v službo blaginje naroda in države, je potrebno, da vsak državljan razumno uživa svobodo in blage volje vrši svoje dolžnosti, da ima zmisla za skupno organizirano in disciplinirano delo! Brez zmisla za skupnost in disciplino ni sreče v državi — pa naj je monarhija, ali republika! Če ji državljani ne da'ejo, jim tudi država ne more dajati, pa če bi bila tudi bolj'eviška. Le pravo razumevanje pravic in dolžnosti tvori resnično — svobodo!
ŽeVm vam vroče, da bi se pod vašim vodstvom mogla razviti brez* pretresljajev in sporov kot izpopolnitev, a ne kot nazadovanje kulture. Stiščem ti roko in ostajam tvoj udani Tommaso Tittoni.
Saotoia!
Po razsulu Avstrije in proglašenju države SHS, je bilo v novem kraljestvu več neljubih, deloma celo precej resnih dogodkov in pojavov, ki so jih nasprotniki še le organizu-joče se države beležili z vidnim zadoščenjem in Škodoželjnostjo. In 5e danes čujemo tupa-tam trditve, da ta država nima žrjljenske zmožnosti in da narod v nji ni državotvoren« da ni dozorel za samosvoje, svobodno življenje, da mora torej ta narod imeti nad seboj železno roko, ki pa mora bii — seveda — tujinskaf Katera? Tega si seveda ne upajo izreči, ker bi to vprašanje moglo dovesti do usodnih sporov med njimi samimi ... .1 Mari naj bi se hrvatske in slovenske pokrajine priključile, recimo, Nemški Avstriji? AH bi šlo v italijanske, francoske in angleške račune, ako bi se na ta način moč nemštva zopet pomnožila?! Mari k Madžarski? Mari k Italiji? V vsakem slučaju bi bila položena kal novim sporom, ljubosumnostim in zavistim med državami. Ne glede na usodno dej-
Dodala vesti.
Sami sebe po zobeh! »Nazione« h pripovedovala v svojem izdanju od nrnu!e sobote, kako a ?.e je nekoč zbrala v uredništvu tedenjega »In-dinendente« veča družba dija-kov iz Da'mncije: I tal ran o v, Srbov, Hrvatov, Albancev. Razgovor se je vrši! v itaHjenskem jeziku. Iz tega dejstva ima »Nazione« na mestu evo} zaključek: ker se je v uredništvu »talijaiisJteKa lista govorilo Jtalf-?anski, je to c'okaiz, da je občevclni jezik itali'an-ski na vsem Jadranu! Z isto pravico bi rekli: ker se je v uredništvih dunajskih listov govorilo nemški, je bil obče valni jezik nemšJti po vsej A v. strijl — tudi v Trstu, tudi ob vsem Jadranu! Kak« se bi jejo sami po zobeh! Zato tudi ni treba daljt odgovarjati na take nezmisednosti. Za take «ar-•gumente« je edini tek: morči »n — smej se mu| — Nekaj pa so vendar zagrešil Hstl srbski in hrva fcski dijaški: ko so se predstavljah, je vsak ozna-čai svoj kraj s hrvatskim krajevnim imenom. N*. stalo }e malo prerekanje. Potem so šli na čašo vina, kjer so napivaii bratstvo med sinovi istega ozemlja. Ali tu že al bilo več prave ta bratstva. Hrvatje ki Srbi so — tako pripoveduje »Nazione« dalje — oporekali Italijanom: »VJ prevajate v*e; Pariz je ParijTi, Wien Vierma itd. Zakaj ne priznavate pravice tudt nam? Za nas južne Slov&ne js Roma Rim. Wlen Beč, Aqui!ea Oglej itd!« Ozirom na to oporekanje pridodaje ^Nazione« pripombo, ki }e zares klasična. Pravi: »Opazka je bila logična. Vsak narod more po svoje dajati ime kakemu kraju. AH. paziti mora, da ne pretirava. Pred vsem mora Sedati, da ne iprevala in izpre-minja imen, v imena malega odlomka prebiva*-
»JMfcUSi« tU*.
lil*
i It**-
£4.

■R
Jtiva.* — Kot tetftod tavajo	StiMr
jezna«, ti le v rabi po »redaStvtti. da ne vaebui«
leg a ime««, Dubrov<rik — i*o4*fco. iaJtUučufe: »Gotovo, ®o4ovo, tod* rtrvelte imajo prattcos do imenujejo Rom«	to ne^nurtao
3resto v rROckrvkji. Att fcdo — ra»* tetarntetjev rega prevoda — med ctvilizir narodi ranome, da je Rim mart Lati nov. srce C4ovečwi«tva? Ceni u kazati se ime^e m odfkszne?!- — Tako lekcijo da ta »Nazkme«, a se nič ne zaveda, kako bile sama sebe po zobeh, karti ravno ona >e, jci dosledno rabi prevode fcraievttfb knen, ki noben človek ne razume v vsemi božjem svetih rfeiun ti stili
—	ca govorimo z -»Nazkme« — W so jih «£inrrili! Lou&dtico. Dnttogliano. Ccsiano, Gomnmiiaflo, CenpegHano itd. itd.! Kdo lih razume, kdo ve zvl kraje wci bš ncsdi toko mse?! fiikdo v »civiliziranem« sveto. niti v ItaKji ne — da: ite rabijo jrb niti.... Tržaiam!! Kcromi pravijo Komen, Sežani Sežana, Logatcu pt* morda.... LoHsoh!! AH te pa morda to brezglavežem pri »Nazione* — ljubše?! Ali jim je prav. da so pr. Rtrsi v svotf geografski nevednosti označali Triesfe * — Triest?! Rečeno bodi -z -Nazione«: kdor izumija Jiuttofcliauo«, te defa smešnega m odijozne«a! Potem pa ie >Naz*onec Se tako predrzna, da preliva hinavske solze radi razpoložen i a med naši-m ljudstvom: nobeno dekle ne kaže prijaznega nasmehljeja. noben Icrašk4 fant noče »srati partije na *aTte! E, yc iako: bedasto prevatanje krajevnih »men in kar je dnicera tem« vzporednega — napravlja svoje učinfce ia ustvarja rttzpolože-.iia-...!! Pa, taako poltena, pravihra, bberalr.a in tolerantna je ta *Na-eione ! Priznava Hrvatom in Srbom »pravico«, ♦oda * rnofo klavzulo: »mali ođooricu imaio sicer pravico, ali izvajati ie ne smelo .marveč jo morajo prepuščati te »velikim«! Kajti, sicer se delajo
—	smešne in odijozne! To se pravi: listu Nazk>-«e« sta zoprni — pravica !n svoboda. Mi pa Ji fz poine duše, brezpogojno in neprikrajšano priznavamo pravico, da še nadatfe biie — samo sebe po eobeh!
Izplačevanja pofcofrdn za oiese* december. Pokojnine. vzRojevaJnine, raiteščine podpore in drugi slični prejemki oseb, stanujoč v Trstu, ki so rojene aH pristojne v ozemlju, zasedenem po kr. vojski, se bodo likvidirali i« »»plačevali za mesec december 1919. v dveh iurnusih in sicer civilni prejemki od I. do 8. in vojaški prejemki od 10. do 13. decembra. Civilni prejemki: 1. decembra za preemmke z začetnimi črkami A—C; 2. dec. D—O; 3. dec. H—L; 4. dec. M-43; 5. ćec. P—R; 6. dec. S—T; S. dec. U—Z. Vojaške pokojnine in podpore: 10. dec. A—F; 11. dec. G—L; 12. dec. M—R; 13. dec. 5—Z. Prejemniki se v lastnem interesu počivajo, da pridejo po »voje prejemke na gori določeni dan, ker bodo drugače morali čakati do 15. decembra 191!). Izplačevalo se bo pri računskem uradu finančnega ravnateljstva, pokojninski odsek, na evangelskem trgu 2, HI. nadstr., soba 131. Pobotnice morajo biti opremljene t vsemi potrebnimi izkazlli. ki so se tudi v prejšnjih mesecrh zahtevata. Drugim osebam se pokojnina ali porpora izplača le tedaj, če so preskrbljene z uradnim pooblastilom. Likvidacija in izplačevanje teh preiemkov na deželi se bosta vršila na isti način pri tozadevnih davčnih uradih.
2enska podr .CMD je z irtartmovbn večerom
dosegla tudi v gospodarskem pogledu najlepši uspeh. Prodane vstopnice, prispevki m izkupiček za pijačo in jedila ji je prinesel skoro 3700 Lir. Ta znesek je kar iznenadil celo odbornice same. ki se s svojim skromno ureVman sporedom gotovo niso nadejale, da bodo žele toliko koristi v prid ubožni dcci in da se -utegne ta večer tako prijetno razviti za cenjene udeležence. Zategadelj se pa odbor s hvaležnostjo spominja vseh velikodušnih oseb, k! so pripo'nogle, da se je Martinov večer cbnesel tako lepo m s tolikim Iraskom. Oa. Julija Ferfolja (doktorjeva), ki ženski podr. CMD predseduje, je lahko ponosna m nad vse zadovoljna za to prvo fetošnjo prireditev, -ki se je izvršila tako uglajeno na potBagi njenega vsestranskega dedovanja. Gospe predsednki gre namreč najlepše priznanje ie zato, ker »o krasno uspele pe\skc točke le njena zasluga. saj je ona skoro dan za dnem neumorno urila in vadila pevce, da je njihova traloga toli izborno izpadla, rlasti v odlomku iz ^Prodane neveste-, *ri katerem se je potrudila tudi v toli,!.o, da e Ml prezali dvospev Czve^en s češkim nagovorom. Izven odbora pa naj prejmejo najiskrenejšo zahvalo dični pevci: g^. Šimenc, Bratož. Mezgec in Požar. Prisrčna, hvala in pohvala brhkima Rusoma: ptes^ki cdč. Slavi «i njenem« divrremu partnerju g. Chisatm kot plesalcu hi plesovodH- Ponovna hvala. prof. Mirku, rodoljubnemu društvu »Viktor Parma*, ki >e v presfedkih nastopalo docela brezplačno, in čislanim igralcem »Dram. društva* v Trstu. — Blgnč.
Oivoritvena predstava v »Marijinem domu«. — Tudi Zveza »Marijin doin* v Trstn je pričela z gledališko sezono 1919-20. Kot otvoritvena predstava >e bila nprfecrjena 21. t. m. v gledališki dvorani * Marijin e*« doma' (Risorta 3) dr. Krekova versko-socijalrra draTRa »Sveta Lucija-. — Preo-braževanje sloven^ega ljuJstva v versko-socijalni "imeri je rodilo zahtevo po primerni ljudski draini. Tu :e veliki politik »n sociolo« dr. Krek vsled pomaifckanja primernih iger zasuvil svoje pero in oam spisal veliko iger. med temi tudi »Sv. Lucijo. Značaji oseb v dr. Krekovi igri. kakor tudi dejanje in osnovna misel rabijo pouku in aabavi. Časovne potrebe, versko-socijaJne reforme, pristni kmetski duli In gorenjsko ozadje — vse to označuje dr. Krekovo »Sv. Lucijo« — Urh je moderen nevernež v pravem pomenu t-e^ede; ta tip je bil prav dobro podan; zlasti nam je ugajal ▼ snmogovoru. ludi njegova ie na v. nasprotnim značajem tram je ugajal le v zadnjem dejanju je pTemalo izražala svojo račost. Prava karikatura pa je bil Kropa r s* svofim bahaškim govorjenjem, kateremu se je p znala povTšnost v znanju t-voje uloge. On kakor tudi veseli godec sta večkrat -izzvala smeh v dvorani. Kmeta-starca z visokim glasom sta bita preživahna, zlasti Gašpar, ki je tako mlad eni ik i skakljal. Izbirno je igrala Gašperieva, kakor tudi Petrova hči. Krasna iHciga -.slepe« Lenke se je igrala bre« čuv^stva in zato ni imela za želje nega uspeha. Pohvalno Beta in Neža. Kot zadnjega ivam je omenit« še berača, ki ie igral temperamentno in kaže igralski talent. K(,nC3vo je treba pohvaliti iepa petje dekliškega cveta v krasnih narodnih nošalt. Kar se tiče izgovarjanja končnih >4*-ov, moramo še povedati, da so moški dosiedno izgovarjali — kar je tudi prav — »n«; ženske pa zoprni »1»! — Dne 23. istega meseca se je ob nabito polni dvorani vr-šHa ponovitev, ki je bila obenem »Poslovilni večer« mgs. škola Kariuia od tržaških Slovencev. Ko je škof po prekrasnem govoru odhajal iz gledališke dvorane, so zaxk>neli glasni »živio«-k!ici v pozdrav. — A. 2.
Slovensko gledališče. Nocoj, točno ob 20 se uprizori prvič v slovenščini pretresljiva ruska drama v štirih dejanjih »Aniisa«. Anfiso Pavlovno igra gdč. Vovkova, Tjodora Ivanoviča Kostoma-rova pa g. Sila, ki obenem vodi režijo. O pisatelju. Leonidu Andrejevem in o vsebini te drame je predaval predsnočnjim g. Iv. Vovfc. ki je to delo preložil na slovenski jezik. Dejane se vrši na Ruskem v poslednji dobi gnilega carskega režima. To delo se je pred kratkim predstavljalo, v Milanu in Torinu, kjer je doseglo velikanski uspeh. Opozarjamo naše občinstvo, da se prične pred-
wvđ to po* iiM—lHt <* 29 * uc o* VH* kAor
«4 io eatn. ker ie Iriia preoof 4oigo ta sriuvv* v ač »apren«e«A. Daive prosimo Mvo. «U si in ^iiCiiu preskrbi vstopnice, <fe ne bo preve^<«e«lt 'terele, pri Wawjnt m ne to treba- vited tega jsavtrči «čettka predstave. — Listki so v predprcda4i danes od 10 do 12 »n od 15 do 17 ure pr; blagajnici ▼ veži >«Nar. dosna*.
Dr. Janez Krek: »Sveta Lučila«. TrfdeioTiko ? petjem ponovi dragic Zveza »Marijin dom« v Trstu, v Hedefjo. dne 30. t. m. db 17 v gledališki dvorani -MarijJiega doma-/ v ulici Rtsoria. štev. 3 (blizu me tuega gradu), — Vstopnice in sedeži se dobe v prodajalni »Kat. tisk. društva* v ulici G. Rossini štev. 26 (pri cerkvi Novega sv. Antona).
Predavanje prol. dr. Ravasiniia. -»Di rezi one dett'Uniooe operaia della Venezia Gjulia« nas naproša, da priobčimo: Nocoj ob 19'45 bo predaval prof. dr. G. Ravashri v veHki dvorani omenjene -zveze (Gorso Garibaldi 8, I.) o predmetu »K sintezi makrokozma«. Vstop prost.
Med zidom in vežo. Cestni pometač Ivan Davide. <tar 49 let. stanujoč v tilici Sette fontane 222, je stopal t>k ob vozu. v katerem je vozil smeti, skozi vežo mestne bolnišnice; konji pa niso peljali voza Tavno po sredi veže in Davide je obtičal med zidom ?n vozom, ki ga je stisnil in precej poškodoval. Zlomilo mu je desno ključnico bi tri spodnja rebra. Prenesli so ga v 4. oddelek.
Tatvina In aretacija. Predsnočnim sta dva možakarja, G*kjo de Golte, star 24 let, stanujoč v ulici Paduina 9. m Roman Cailigaris, star 28 tet( stanujoč v ulici dd-!a Zonta 4, vdrla v skladišče Armanda Censkyja vu3ici Sv. Ivana 5. Prvi je stopil Caiitgarisu na hrbet, razbil okno nad vrati ter .se spravil v skladišče, šz katerega je izmetal na cesto za 20X00 lir koiuhovine. Par ur po izvršen* tatvini so orožniki aretirali oba; CaJbgaris je bil aretiran na svojem stanovanju v postelji.
S konjakom se fe hotel zastrupiti. Leopold Orel!, star 19 let, je imel z kphn dekletom nesrečno ljubezensko razmerje, zaradi katerega se je odločil, da se usmrti. Premišljeval je, na kak način naj izvrši .^amoumor, in se odločit za konjak, s katerim si ie hotel sežgati želodec. In res se ie napil konjaka, kateri m« je pa povzročil tako silne želodčne bolezni, .da je hitel IsJtat pomoči rešilno postajo, kjer mu >e zdravnik iz p ral želodec in ga pošteno ozmerjal.
Porotno sodišče.
Tatvtae v KtfkiiJJaoovcu Wizu Reke.
Včeraj se je vršila razprava (proti trem vešča-nom iz Kukuljanovega blizu Reke, kateri so obtožen: tatvine. Obtoženci so: Dušan Kukul'an, Josip Kukuljan i* Ivan Marot. vsi trije iz Kuk ulja novega. Minulega nrujnika meseca t 1. je izrabila omenjena trojica priliko, ko jie bilo stanovanje sova-Ščana Zoretiča pralno, razbila okno, skozi katero ie stopil Dušan Kukuljan v hišo.; ktnalu nato je vrgel skozi okno v prvem nadstropju hiše vrečo bele in vrečo koruzne moke, v skirpni vrednosti 596 lir, na cesto. Drusa dva tovariša sta pobrala blago in odšla; za njima >e kmalu potem prišel tudi Dušan KubuJjan. Razun te tatvine je poslednji obtožen še druge: nekega večera meseca novembra 191S. se je vtihotapil v odsotnosti Antona Juretiča v njegovo stanovanje ter ukradel iz neke omare 6000 kron m 2 škatlji cigaret, tast Antona Juretiča, in 70 kron, last Jurettčeve soproge Romano. Ko so aretirali Dušana Kukuljsna so našli «ta njegovem stanovanju omenjeni škatlji cigaret.
Ko se je pričelo izpraševanje obtožencev, je bil prvi poklican v dvorano Dušan Kuktrtjan, ki je takoj priznal svojo krivdo. Prve tatvine, je rekel, da so se udeležili vsi trije, tudi Marot, ki trdi. da je nedolžen. Pomagal je bratoma, Josipu in njemu. nositi vrečo, kar tTdi tudi Josip Kukuljan, ki je istotako priznal, da se je udeležil tatvine v škodo Zoretiču. Zadnji je b«! izprašan Marot, ki *e s prva trdil, ni bil v družbi bratov Kukuljanov pri Zoretičevi hiši in da m kradel, pozneje pa priznal, da je kriv. Brata Kukul'ana sta povedala, da je Dušan dai kot odškodnino za trud 100 kron. Marot je trdil, da ie dobil samo 20 kron. Kar se tiče tatvine pri Juretičevih, je izpovedal Dušan Kukuljan, da je izvršil tatvino sam.
Nato je povede! Franc Zoretič, kako so vdrK tatovi v n'*egovo stanovanje in mu ukradli blago, ki mir je bilo deloma povrnjeno, za drugo pa zahteva odškodnino. Anton Juretič je izjavil da je od onih 6070 kron, ki so mu bite ukradene, dobil 4432 kron. katere «o mu povrnili, ko so naredili orožnik; hišno preiskavo pri Kukuljanovih. Na predsednikovo vprašanje, na fcakšnem glasu so obtoženci v vasi, je rekel, da so imeli vaščani pred tatvino najboljše mnenje o njih. sedaj da je se vedi drugače.
Po besedah dVžavnega prevdnUca, ki je zahteval, naj se obtoženci obsodijo, in po govorih ob-toženčevih branitelje v, je sodišče na podlagi po-rotniškega izrekn obsodilo Dušana Kukirfjana na 5 mesecev, njegovega brata Josipa na 6 dni "m Ivana Marota na 4 dni. Kazni so obtoženci že do-sta!i v preiskovalnem zapor«.
Književnost in umetnost.
L coni d Andrejev in njegova drama >An}isa«.
Pod okriljem * Ljudskega odra« se ob precejšnji udeležbi občinstva vršilo v veliki dvorani »Narodnega doma«' predavanje o nedavno umrlem ruskem pisatelju Leonidu Andrejevem in njegovi drami »Anfisi« posebej. Sestavil ga je skrbno g. Iv. Vovk, ki je v priprosti in topli besedi frodal v velikih obrisih splošno karakterizacijo pisateljeve markantne osebnosti, v nekaterih njegovih pripovednih spisih in dramah. Po kratkem uvodu je prešel predavatelj na sintezo Andrejevega duha, ki ga je označil kratko povedano tako-le:
Andrejev je pesnik negacije in razdiranja, spada v vrsto onih duhov, ki so od Gogolja, Tolstega in Dostojevskega pripravljali revolucijo ruskega naroda. Neusmiljeno je brskal po najtemnejših kotih človeške duše, drzno odkrival najskrivnejše misli in davno pozabljene zločine. Slekel je do nagega vso konvencij on aln ost ruske družbe, odeto v filistr-sko tradicijo ruskega družabnega življenja. V njegovih črticah, povestih in dramah odigravajo nesrečneži svoje uloge s pretresljivo realnostjo. Ljubezen in sovraštvo, trpljenje nezmiseinega življenja — vse to je Andrejev tako živo naslikal, da gine pred našim pogledom meja med življenjem in smrtjo. V teh delih odseva življenje, delovanje in nazi-ranje dekadentne ruske družbe zadnjih let Tu že zamoremo zaslediti konolzivne tresljaje bližajočega se razpada ruskega carstva, razumeti današnjo revolucijo in vzroke poloma buržoazije, ki je utonila * nemoralni pro-paiosti »voje duSe, v lastni neodločnosti in v gnili apatiji k vsemu, kar pomeni življenje in dejanje. Leonid Andrejev, sam sin te dobe in družbe, je doživljal v duši vso tragedijo svojega naročil. Snovi svojih umetniških proiz-
vftdov {c m}wmI k —>rt1irntj"!i virov, a o4 provod odseva ojifDto peain. . .leno n Miran je o cvetu, Človeku 1m lidjtaju.
Po taf snbtem karakterizaeiii Andrejeva je prešel predavatelf na nekatere posamezne njegove opise, |un v par potezah označil vsebino, podčrta! v glavnem tipe in njih misli ter iako poeta vil v primerno luč njih duševnega očeta, globofcost njegovih misli, intenzivnost njegovega umetniškega očesa in ekspanzivno«! njefovega vseobjemajočega duha. Vzbudil je v marsikaterem poslušalcu rado-vednosjj) da bo morda segel sain po spisih tega čudovitega umetnika. Naj v informacijo vsem naštejemo dela, katerih se je predavatelj tako le mimogrede dotaknil: »Povest o sedmih obešencih«; »Judež Iškarjot*; »Eie-azar«; ->Kralj Glad«; »K zvezdam«; »Življenje človeka«.
Potem je prešel na glavni del svojega predavanja, k drami »Anlisi«, ki se bo predstavljala v teh dneh na našem odru.
IVsebina je sledeča:
Fjodor Kostomarov, znamenit kazenski zagovornik, nadarjen a častihlepen človek, je poročen z Aleksandro Pavlovno, hčerko obubožanega trgovca Anosova. Saša ljubi svojega moža nad vse. Soprog pa jo vara kjerkoli in kadarkoli. Nekaj časa ga ima v pesteh neka igralka. Saša piše po svojo sestro Anfiso, da bi fi ta pomagala spraviti moža na pot dolžnosti. Anlisa, ki $e ločena od moža, pride v hilo, a Fjodor Jo zasleduje toliko Časa, dokler ne zapelje še nje. V hiši pa je še tretja sestra, mala Ninica, ki se tudi zaljubi v svojega perverznega svaka. Tekmovanje vseh treh aester za Fjodorovo ljubeznijo povzroči med njimi hude duševne boje in zastrupi vse ozračje v hiši. V naslednjem dejanju izpove Anlisa pred svetom, da je njegova ljubica in mu obenem zaluči kozarec v glavo. Fizična moč in brezobzirnost njenega značaja imponirata Fjodoru tako, da postane odslej samo njen. Anfisa pa mu več ne zaupa, temveč ga hoče umoriti. Ko pride naslednjega dne Ninica, najmlajša sestra, k Kostomarovu in mu razkrije svojo ljubezen, se vede tudi ta zaljubljeno. Anfisa, ki je ves prizor opazovala, se odloči. Zastrupi žganje v kozarcu in tako pade Kostomarov kot žrtev svojih in njenih strasti.
\Po navedbi vsebine te drame je predavatelj precej obširno karakteriziral in analiziral duševnost posameznih oseb, glavnih in stranskih, pokazal na raznolikost značajev, ki vodijo do dramatskega konflikta in tako razgrnil pred poslušalci notranjo vrednost Andrejevega dela.
V kratkih besedah se dotaknil tudi tehnične strani, opozoril na nekatere temeljne pojave dramske konstrukcije in zaključil sveje uspelo predavanje z sledečimi besedami: Ustvarjalna umetniška sila Andrejeva v tej drami obstoja največ v tem, ker so esebe žive, obupno žive. Z brezobzirno objektivnostjo je naslikal v njej tipe, ki niso nikaki junaki, ampak so le ljudje svojega časa. Toda način slikanja je tak, da doživljamo vso tragiko njihovega brezmiselnega, nesmotrenega življenja.
Borzna poročila.
Trst, dne 26. novembra 1919. Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericana)	500— 506
Dalmatia (Parobr. dr.)	305— 315
Gerolimich	13C0— 1350
Lloyd	825- 835
Lussino	1400- 1450
Martinoiich	345— 355
Navigazione Libera Trieelina	1380— 1400
Oceania	405- 420
Premuda	550— 560
Tripcovich ■	502 512
Assicurazioni Generali	15500—16000
Riunione Adriatica	2950— 3000
Ampelea	420— 430
Cement Dalmatia	283— 295
Cement Spalato	330— 340
Čistilnica petroleja	2075— 2125
Čistilnica riža	260— 270
Krka	340— 350
Tržaški Tramway	228— 233
Tržaška tvornica olja	825— 850 Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 25. Italija 46.10; Nemčija 13.90;
Avstrija, nove 4.50, stare 4.10.	_
Melanija Grž na Vekoslav Sahar
danes poročena Št. Peter na Krasu
Trst
Brez posebnega obvestila.
Jenda Ureš Meri Ureš roj. Pikel.
poročena
Praga-Karlin 11. XI. 1919 Postojna
MALI OdLJIIi
DOBRO TEHTNICO 10-15 q. rebljeno, kupim takoj. Naslov Plesničar, ul. Giulia št. 29.
SPRETNEGA urarskega pomočnika eprejint takoj uzcćr.i'ml pogoj* Anton Vteda^d, urar. Ai-do vfcSua.	1336
SLUŽKINJO, dekle ati vdovo išče domaČa družina proti dobri hrani in piačifu. Ggfasiti se takoj pri družini Skabar, Piazza S. Cfcovanui #t. 3.
4395
DOBRO vpeljana trgovina jestvin v prometnem kr a jat se proda radi selkvc. Naslov pove inser. odd. Edinosti.	4396
KRASNI baržunasti klobuki, ceire »riake. suknem 15 lir. Sprejemajo se naroiiia m popravila, — Corso Ga r ibaldi 28.	4397
ZAKONSKA brez otrok dasta primerno nagrado tistemu, fc? ima preskrbi stanovanje s 3 do 4 sobami in kuhinjo. Stanovanje se lahko nahaja v Barkovljah, Roja u u, Skorkiji, najbolje pa je, če blizu kolodvora. Ponudbe pod »LojzJta« na ins. odd. Edinosti.	4398
NA PRODAJ imam podedovano žensko obleko in periJo kakor tudi ziniike suknje itd.; pravo sukno. Ul. Boccacio št. 2 ,V. levo.	4399
POHIŠTVO kuhinje in jedilne sobe prodam radi selitve. Via Gitriiani 13, I. levo.	P 317
ISCEM v najem tnanjše ali večje meblirano stanovanje. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4387
PRODA se mak> rabljena železna peč radi po-mankanja prostora. Naslov .pove ins. odd. Edinosti.	2728
ISCEM urarskega pomočnika; plačilo po dogovoru. Ponudbe je poslati na urarjtt Lado Pe-triča v Vipavi.	3339
TOVARNA in pred vojno +udi restavracija, veliko dvorišče, pripravno za vsako večjo industrijo v Gorici. Tržaška cesta št. 24-26 se odda v najem ali se proda.	3340
ZUTARHICA Ctino, TRST
— ftafcaj« m Kmis it. IS (biv . satmrnica G. ZEftKOVITZ & Hg!f9>
V«!:*« feber« «nbrr.1b i* atatifc	verilte tt«
NH DEBELO:
Nogavice, žepni robci, naglavne rute. razne n»aje. česatniki, pisemski papir, pipe, radirke, traki čevlje, vsakovrstni gumbi ia drugo blago.
GIACOMO LEVI, Trst, u<. S. NIcoI6 št. 19
— TVRDKA —
Mlaric® L&nts ehner
v Trsiu, Via Ro na 28 (bišva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. - Telefon 198.
Dvokoiesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
ZNANA (gostilna ^Pri Batjefu*- v Gorici, ul Duomo št. 2 *e odda takoj v najem z vso opravo. . 3340;
KOMPLETNA trgovina z dvokclesi, šivalnimi in raznimi stroji in mehanična delav*ioa se proda v Gorici ul. Duomo št. 4.	3340
MOŠKO ali žensko krojaško moč iščem «a takojšen nastop. Plača po dogovoru in eventue'no hrana v družini. Rojic, krojač, Gorica, uL For- j msca št. 30.	4391
V večjem kraju na Notranjskem ob glavni cesti oddam v najem, eventaelno prodam
prostorno hišo, s staro, dobro vpeljemo trgovino,
z lepimi prostornimi skladišči in kletmi. — Pozicija zelo ugodna! — V hiši je pošta. — Zraven se odda event. tudi posestvo (ca 30 johov) ia gospodarska poslopja. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.
MČEK TRST
Corso 24, I. nadsiropis Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-G pop.
Eraetetao izSineis zox ptoVimiJ in n ustni zo^ie
RESNA gospodična, zmožna slovenskega in nemškega jezika išče primerne službe, aa rajši k otrokom. Ponudbe tx>d »Resna« na lnser. odd. Edinosti.	4390
flLOGflUR IH ZLATfifiIM£ :::!!□]
na veliko izbero »e vdob pri j __ A. PO J ti V T rsiis I j—i
J HG GARIDALOl (UAl^RiEiiA.> 3.1 {S j
PROSTORNO SGBO, s plinom, pečjo in hrano išoe stalen uradnik. Zeli solnčno lego in bii/u tramvaja. Ponudbe s ccno pod »Domačin« na ins. O-d. Edinosti.	4392
Shoj ia in v&zti p:37i u2uš':i uzorci Seidel & Neumann in ,Sinoer4 Gast & Gasser
„	.	..... Tvrdka ustanovljen 1. IA73
S^a^ca^^* FkaSCESCO BEDHAR
popravllanja.	Tlgt u[ (jampande L>
JE n t;
udi obrobkl S
1 VIU EM TUSCHE3!£i£ilsa3l!!J
, TtvSr, ul 3i). okt<jbia (ex Caser uai i u g^l
z in biez čel usti, zlate krone In tudi obrobkl
Ordinira od 9 predp do 6 zvečer.
L-jcrjuarc^a. ■
sySLAVIJA
£a
vzajemna za a ovalna banka
v Pragi ——

zavaruje proti požarju, s reii, na življenje itd. itd.
Rezevni zaklad n td HO mlTOUOV.
Informaclle d:l3 ulsarna zastopstva
v Trstu, uL 30. oKtoUra 12f I.
Generalno ravnateljstvo v PtagL
UIllIlIMl
Ddn. sij/. K 30, »J.O >3, R=«:r/a K S.5J >.<) >0 (•ntnlbi T Ur
mm iii m\n\) i - mu 9
Podružnice: Dubrovnik, Du iaj., C>t)f, Lj ia ljana, Metković, )otti}i Spit. aibe.ii.t ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmč.io str jo spilifs^a pasla
SprejdTia vlaja
na hranilne knjižice pr >ti i'i} , 1 -t t »Ve-stirn v i>an-ogiro-prom(.£u proti 5 ■ 1-tit ;» o-bresti;n l.a odpove 1 navez i >e ziesii sprejema po najugodnejši! pojoji.i. u ia iimjo pogoditi od slučaja Jo slučaja.
v Bajan nnusiai irilili (iiu luuifiil.
^ Blagajna posiuje od 9.30 — -2.3i> in 14.10—16
tmOLćLi- ■ aSMMBMil
Tel 24— 85.
Tel 24-95.
Tvrdka RACE SC- Tr^t Ri/a Gr^i^u'a ft- 2 — Trit
jav^a svojim cenjenim odjema'o m da ji je doš'a velika množina jr^ovr n-g* ca n a-tinsk.g v na (Opolo). — Razun ttga ma v zalogi tudi i t^ka in italijanska vina, virsJ kis, tr^pinovec, vermouth itd. itd.---Za odjemalce na d želi potom rtanziia

Bon «o!sofl mm ia irnm oa!acn;!i srejc.
®
1	KrantarsKo Blaža, firo5ninn, parfumi, mili 1
§	Prodala na deUslo, □ Pronala na fletel?. | I nniMfinnn MRIIKn ft fl
Tunik] PJ1S10HD0 hrlg:a s C
% ZalcS3: Trn, ulico Sen Lazzaro Stav. 13, I.st.
m	in	- Mir	-- — - - -i-I-	Bl rt ^-' ■ S*^ ^r.rtaagđ^frt .
POSESTVO na Opčinah se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4394
■	kupule po najvišjih csnaii
lAS^ert Pcvli, israr, ulica «nn*onl št, 17, ur. 2. pritličje
g >t s-7
HIljM
Umetno - tei?
Slike - povečanje - slike na porcel. ploščah, umetne sKke v velikih oblikah.
Trst — ulica AceuedoKo Itev. 27 — Trst _
Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor! -£251
H—*,». ■ »>• MBJMUi .mili—H.MU: J J«'	1 llp"1