73. številka. V Trstu, v sredo II. septembra 1889. Tečaj XIV. fij ..E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako srede in sobote ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto 6.— ; izven Avut. tt.— za polu leta „ 8.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 B Posamično številko «e dobivajo v pro-dajftinicnh tobaka r TntU po & nov.. v Gotici in v Ajdovščini po « nov. Na narocbe torez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOS V»i dopiHi »e pošiljaj') urudrnitvu v ulici Curintia nt. 2H. Vnako pismo niora biti Irankovano, kor nefrankoviina ne no «pre-jemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Oglasi in oznanila *e račune po H nov. vrstim v petitu ; za naslove r. debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi pa olmeglo navadnih vrntio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in innerate prejema upravništvo v ulici l'arintia 28. Odprte reklamacije soVomiste poiinino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V #Jmd»t i« oft«. Nikar obupavati! Uže večkrat smo povdarjali na tem mestu, da emo mi Slovenci preskromni v vsakem obziru, da nami sebe ne poznamo in da zato nemamo pravega zaupanja v svojo moč in tudi ne one trdne vere v boljšo bodočnost, ki bi nam bila potrebna, da si to priborimo. Vse to so grdo po-mankljivosi v našem narodnem značaju, katerih se moramo čim preje znebiti. Slovenski narod je res da dolgo, dolgo hlapčeval tujcem in deloma jim služi Še dandt-nes, To je slabo uplivalo na iisš značaj, vzelo nam je samostalnost v mi* slih in dejanjih in nas navdalo z ono omahljivostjo in bojaznijo, ki nas šo dan-denes pači. Od nekdaj navajeni od tujcev dobivati povelja, nauke in svarila, povpra-iujemo se kaj radi še dandenes, prodne se lotimo kakega narodnega dela: kaj po* reko k temu naši nasprotniki! Kakor bi mi ne smeli po svoje misliti in po svoje delati in gledati pred VBein na svojo korist, brez ozira, ali je to tujcu prav ali ne. Marsikomu se bode zdelo to pretirano, a vender je tako. Le poglejmo se malo od bližje. Kadar je v našej družbi kak tujec, mi smo vedno tako „uljudni", da govorimo vsi zaradi enega njegov jezik, dočim se nam mej tujci še nikdar ni kaj tacega pripetilo. A ne samo to, da govorimo s tujcem v njegovem jeziku, naša nespametna uljudnost sega tudi tako daleč, da si prav ne upamo mu naravnost, v obraz povedati svoje menenje, ter ga zavrniti dostojno a odločno ako se loti kritiko-vati naše stauje, smešiti naša podjetja -obsojati naše težnje ter govoriti o stvareh, o katerih no ve prav nič, ter je zajel vso svojo modrost iz kakega laškega ali nemškega lista. Kolikokrat so pripeti, da nam taki arogantni ljudje, katere smo prav gostoljubno sprejeli v svojo sredo, začnejo očitati vsemogočo grehe ter nas poučevati o našem uboštvu in neznatnosti, ne da bi ni kedo upal posvetiti jim ka kor zaslužijo. Koliko je ljudi, ki so prištevajo slovenskemu razumništvu ter menijo, da so užo nekaj skusili na svetu ki so pa vendar tako babji, da jih je sram pred tujci govoriti svoj jezik ttr se rajše davijo z nemščino ali laščino, santo da bledolična gospodična, ki gre za njimi, ali goepodič, ki sedi pred njimi ne izve, da so Slovenci. Koliko je takih ljudi mej našo inteligenco, ki bi lahko opravljala to uli ono narodno delo, ki se pa vsemu odteguje s praznim izgovorom, da je v službi pri tem ali pri onem, ki je naš nasprotnik, da zahaja v družbo teli in onih, od katerih bi lahko slišal neljube opazke, ako izvedo, da je prevzel Uk po* sel. Kako babji, kako smešni so taki izgovori! In vender, koliko ljudi se prav pod temi nedostojnimi pretvezami odteguje narodnemu delu. Mnogo je pa tudi takih mlačnežev, ki svojo lenobo izgovarjajo s tem, da ni treba, da bi bili tudi oni povsod zraven, da neso sposobni za to in za ono in da bodo mesto njih drugi delali in Bog ve kaj vse. Vsi taki ljudje se mi zde prav tako modri, kakor nek premožen gospod, ki mi je nekdaj, dobivši eno številko ne* kega slovenskega lista na ogled, tožil, da imamo Slovenci preveč novin, zato je poslal tudi dotično številko nazaj in se ni naroČil sploh na noben slovensk list, ampak na nemške in laške. Taka mlačnost je neizmerno škodljiva in vsak zaveden Slovenec jo mora pobijati in preganjati, kjer jo dobi. Koliko je takih ljudi, ki po cele popoludneve presedajo po kavarnah ter bc vlačijo kakor megle brez vetra iz ene ulice v drugo in ne vedo kaj početi od samega dolzega časa, mesto da bi se malo pomudili doma v družini ter se potrudili nekoliko, da svojo laško ali nemško žono nauče malo slovenski in da tudi na otroke toliko uplivajo, da bodo vedeli iu čutili, da so slovenskega očeta otroci. Taki gospodje se hudujejo morda, ako PODLISTEK. Žrtva ljubezni. tipitml Dušan. Cerkvena ura odbila je polnoč. Nad vasjo kraljuje vesoljni mir. Vse tiho, vse spava, nikjer ni slišati najmanjšega človeškega glasu. Le sem ter tja so začuje ka-cega „kosraatina", ki predramši se iz svojih bogsigavedi kakšnih sanj, zalaja glasno, češ: le dotaknite se moje in gospodarjevo lasti pa pokusili bodete ostrino mojih zob. Izza nebnih višin gleda bleda nočna potnica ter razliva Bvojo čarobno svetlobo nad mirno v globoko spanje vtoplj^no Bolovasko vasico. Ali čuj! Kaj pomeni ta ropot ? Kaj to škripanje vrat P Vrši se morda i v tem mirnem kraju kako temno delo, ali celo morda kak zločin? O ti nemirna domišljija, česa si ne predstavljaš v svojej razburjenosti, česa no misliš, česa ne slišiš! Povsod vlada nočna tišina in vendar tu, iz tega prijaznega bivališča je prišel oni ropot. Leži morda kdo bolan in drugi ga skrbno čuvajo? Ne, ker jo povsod vse temno. Ali morda jo veter zapihal skozi prozore iu prevrgel kako reč ? Tudi krivo, ker le mala sapica veje in nemogoče jej je izvršiti takih hudomušnosti. — ltešena je uganjka. Vrata zalega vrtiča se odpro in na pragu so pokaže - vitka ženska podoba. Boječo je obrnila pogled naokrog in urno kreuila proti bližnjemu gozdiču. Dospela je na tratico pred gozdom. Bleda luna razliva vso svojo svetlobo na mlado devo ter pušča prost pogled v njeno krasno obličje. Ni bilo še toli miline združene s toliko krasoto in divnostjo. Zlatorumeni lasci jej kljubovalno sezajo na visoko čelo, ok o liki modra spominčica se žari kot bi plamen v njem gorel, rudeče ustnice so krčevito stisnjene in krasno obličje kri jo smrtna bledost. V rokah ima zavojček, katerega stiska k srcu. Kam greš samotna potnica v tako poznoj uri? Kam to pelje nežna, hitra nožica? O ni prijetna tvoja pot, ker divja žalost pretresa mlado tvojo srce, kruta bol se zrcali na tvojem obličju. Zakaj nesi ostala pod svojem mirnem, prijaznem krovom ? Zakaj si zapustila dom ter se napotila sama, samcata v samotni, tihi gozd? Bleda podoba odgovora no da ! Naglo stopi v gozd ter hitro jim očitaš to zanikernost: kaj, ves dan naj delam, potem pa naj grem šo otroke in žbiio učit, kado more kaj tacega zahtevati od men« ? Mi bi pa dotične gospode vprašali, zakaj so se prav za prav oženili, ako se v družini dolgočasijo in ako se jim zdi odgoja otrok „babje" delo?! — Koliko je tudi takih ljudi, ki kritikujejo vsa narodna podjetja, vsa družtva, vse novine, vse politične boje, ki pretresajo osebne razmere vseh za to ali ono narodno stvar ^ zaslužnih mož, ki pa sami ne ganejo ni z mezincem, ki ne žrtvujejo za narod ni novčiča, ki neso člani nobenega narodnega' družtva, naročniki nobenega slovenskega lista. In naj ti tak gospod pride h kaki veselici, (kolika čast za dotični odbor, da se je tak gospod toliko ponižal) poslušaj ga, kako kritikuje točko za točko. Zdi ho, da bi bil moral biti »ostavljen program, k.ikor se njemu vidi, njemu in samo njemu v zabavo, ki pride vsako svete čase enkrat k slovenskej veselici. In tak gospod navadno glasno zabavlja, da ga čujejo daleč okrog. Pri tein pa misli, da je duhovit iu naroden in da je za narod Bog ve koliko žrtvoval. Ne pomisli pa, da jo z glasnim zabavljanjem mnogo drugih omah-Ijivccv pohujšal in spravil na slabo pot in tako narodni stvari mnogo več škodil nego je plačal vstopnine. Takih in podobnih mlačnežev je mej našo inteligenco mnogo in premnogo. Ti ljudje so videli nekdaj nekaj tujega, čitali so tuje novine, poslušali tuje ali potujčene tepce govoriti o naših razmerah in to jim je zmedelo painet, da ne morejo več trezno soditi o slovenskih razmerah ter mislijo, da nosi vse. kar je slovensko užo saino zaradi tega znak slabosti na sebi in da je uže zato treba obsojati in smešiti. Govori mu o tem ali onem narodnem podjetju, vprašal te bodo najprej: „kedo se je lotil tega?" Iu komaj si mu povedal ime, ko se ti za-ničljivo posmejo ter ti začne naštevati to in te slabosti dotičnika, ne da bi ni z be- sedico omenil stvari same. Ta prokleti greh je mej nami jako razširjen in ukoreninjen. Pri nas je vsakdo vajen vprašati: K e d o je rekel in ne kaj je rekel. Vse to -slabosti treba iztrebiti iz na-štga značaja. (Jas je, da se iskreno oklenemo svojega naroda ter delamo zanj z vsemi svojimi silami. Vrzimo raz sebo obupnost, otresimo se pesimizma in bojazni ter glejmo zaupno v bodočnost. Narod, ki se je toliko stoletij branil tujstvu, narod iz katerega se je porodilo uže toliko slavnih mož in duševnih velikanov, katerih imena se blišče mej prvimi evropskimi učenjaki, ta narod ima dovolj životne sile v sebi in se ne sme bati propasti. Se živimo in hočemo živeti. Naši očetje zidali so ona mesta, v katerih se sedaj šopirijo nemški in laški gospodje; mi potomci slavnih očetov hočemo zopet zlomiti to tujo moč ter zavrniti tujca v njegove naravne meje. Da pa to dosežemo, treba da se po-primemo dela vsi; kdor uže druzega ne more, otrese naj se vsaj nepotrebne črnogledosti ter naj zaupa v bodočnost. Brez zaupanja v samega sebe ni navdušenja ni odločnosti in dokler tega ni, ne more biti pravega uspeha. To nas uči zgodovina. Glejmo uprav naše nasprot like Italijane. Na čem sloni zjedinjena Italija? Na slavnih bitkah ? na zmagah ? Nikakor ne, na samih porazih ! Lahi so bili povsod tepeni in vender so se zjedinili. Kedo jim je po-tnogelP Ideja; vsi so bili prepričani o avojej dobrej stvari in ideja ki je mogočnejša nego topovi in bajoneti, zmagala je. Ideja je dozorela, in vse naše vojske neso mogle zaprečiti njih zjedinenja! So ve da, ako bi bili Lahi ponižni in pohlevni, ako bi si ne upali imeti o sebi in svojej moči malo boljšega menenja, nego je bilo drugim ljubo, potem bi se ve da, še dan danes ne bili edini. Zato se moramo tudi mi otresti tega pesimizma; mi ne rujemo proti državi, mi se ne puntamo, hočemo se pa otresti tujega upliva ter hočemo zavije na stransko stezo. Vidi so, da je bleda deva vajena to poti, ker krepko stopa njena nožica dalje in dalje. Prišla je do samotnega, neprijaznega kraja. Visoka skala dviguje se v nebo, Gosto g'-mofjo in ostro trnje jo obdajajo krog in krog. Je-li tu cilj tvojega nočnega potovanja ? — — — Deklica malo postiji, a krenivši v grmovje, koraka naprej. Noga užo utrujena zadeno zdaj ob kamen, zdaj ob grm; pla-poleča obleka se prijema ostrega trnja, a deklica ne čuti iu ne vidi ničesar, kot edino le zavoj, kojega strastno objema. Pot je čedalje slabši. Drevesa in grmovje so vedno gostejša in pričajo, da tu ne kruljuje marljiva roka, ker zapuščena rasto in stegujejo svoje vejo v divjem neredu. O vrni se domov, deva mlada! Uže dolgo u>*o stopaš tako samotna in še nesi prišla h cilju. Ne vidiš-li one sive skale, kako so ti grozi, kakor bi se hotela zgruditi uprav na te ? Vrni se, vrni, dekletce mlado, doma te pričakuje skrbna mati. Morda je uže opazila tvoj beg in morda je uže v skrbeh radi tebe! Tako samoten, pust, odljuden je ta kraj! VstraSil bi se ga v tej uri celo pogumen mož — kaj pa mlada deva! A vso zaman. Lo naprej in naprej | drvi jo neka silna moč. — Steza postaje zmeraj ožja in deklica še komaj gre skozi gosto zaraščeno gimovje. Dospela je h koncu — i/vestno jo tam globok prepad. O deva, postoj in vrni se ! A glej, čudo. No varajo li oči? Ne, ni prepad, kar se razprostira tu spodaj. Diven, idilično divji kraj jo to. Mala dolinica z gostim drevjem obraščcua so Širi v znožju prostega kraja. Illaden virček veselo žubori brez miru in počitka. Gosta travica iu zelen mah pokrivajo tla. Deklica je obstala. Težak vzdih izšel jej je iz tesnih prs. Presenečeno zre okrog sebe in nekaj premišlja. Konečno obrne pogled na zavoj in tesneje stisnivši ga k sebi, spusti so tekoč v dolinico. Tam v onem skrivnem kotičku, poleg žuborečega potočka stoji majhen z mahom obraščen klop. Vpehana prisopiha deklica do njega in spustivši zavoj na klopico, vsede se poleg njega. Nema, ne-občutna tu sodi, kakor bi ničesar ne videla, ničesar no čutila. V/drami se. Trudno oko zre radovedno in s Čudnim pogledom okrog — slednjič spozna ta kraj, uvidi ta prostor. biti naposled vendar gospodarji na s v o j e j zemlji. To idi'jo moramo širiti mej narodom, unemati ljudstvo za njo, dokler jo naposled izvedemo v dejanje! Tržaška okolica v letih 1840 do 1889. V. Nedavno se je zbrala v sv. Križu družba prijateljev. Bilo je tudi nekoliko gospodov iz mesta ter proseški in nekaj harkovljanskih pevcev. Najpredje zavzela ta domača družba prostore v nekej krčmi; ker je bilo v notranjih prostorih krčme jako tesno, šli so dotični gostje pred krčmo, ter tam poseli krog nastavljenih miz. Pričujoči pevci jeli so peti naše narodne zbore, in kmalu je prišlo v imenovano kremo lepo število domačincev Križanov, kateri so pevcem burno ploskali in so pokazali sploh poštene okoličane. Nekateri navzoči gospodje, videč to bratsko vzajemnost mej temi okoličanskimi in mestnimi pa prekrasna, ženska okoličanska narodna goBti, spregovorili so nekoliko o naših oko- noša, ki bode pričala o nukdanjej za ved-; ličanskih razmerah ter priporočali okoli- nosti oaoličanov. Po petdesetih lotili ne čanom kako se imajo vesti pri volitvah, bode menda v predmestjih več nobenega Omenil se je tudi novopečen italijanski posestva v lasti okoličanov, kajti mestni razred, rekoč, da je pač boljšo, da Kri- Ijahi širijo se /mirom v predmestja, kjer žani svojo otroke pošiljajo v slovenske so uže pokupili mnogo „mandrij" spreme-razrede čemur so navzoči pritrjevali. Enako nivši jih v letovišča ali „ville\ lagi, kjer se še ni ukoreninil tuji, nam nasprotni živelj. — Vzgled drugim selom okolice je menda le Proaek, oziroma Kon-tovelj. Tu najdeš po krčmah, prodajalnicah i drugod slovenske, in tdovensko-italijan-ske napise, česar drugod ne nahajaš. „Stari okoličanski duh se je se dobro ohranil na Opčinah. v Bazovici, Ketnari in v Trebčah; to pa menda zato ker bo one vasi nekoliko bolj od Trsta oddaljene. Sv. Ivana nisem dosedaj imenoval. Čeprav pa ne-rnajo še Svetoivanci na svojej soli italijanskega razreda, vendar so mora reči, da se je tuji živelj tam jako ukoreninil ! Razvidno jo pač v vsakem obziru, da propada povsod po okolici vseobče starodavni tukajšnji živelj, in po njej se širi italijanizetu in izdajstvo. Iz navedenega! lehko vsakdo razvidi koliko se je spre-j menila okolica v dobi od leta 184(1 do 1889. Ako bodemo št d alje tako napre- i dovali, ter opuščali kar je nam lastnega, — koncem diuzuga polustoletja se bode kazala uiožka narodna obleka v kakem tr-! žaškein muzeju! — Mesto uiozke ostane (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Presvitli cesar se nahaja sedaj pri so je uže mnogokrat govorilo v raznih , krčmah, in govorilo se bode še. Povdar-jala so je tudi zvestoba Slovencev do pre-1 svitle cesarske hiše, spominjali se blagi čini presvitlega našega cesarja ter se sploh izrekalo starodavno našo geslo: „Vse za vero, dom in cesarja" I Slednjič pri odhodu iz imenovane krčme pridružilo seje prisotnim še lepo število družili Križanov,' vojaških ,ajall nft Gaiiškem in Češkem, in vsi so zapeli vkupe razoglavi in stoječ Ljudstvo ga povsod sprejema s presrčno nav-cesarsko himno. Vladala je tu iskrena nav- dušenostjo. Časopisi izjavljajo ljubljenemu dušenost za Avstrijo. — A vsega tega bi viatlarj(l futi|a „danosti in zvestobe, tu ne omenjali, da se ni potem dotičnim Deželnim glavarjem na Kranj-govoruikom poročalo, da so toženi pri c. kr. fikeiI1 je jmenovan dež. in drž. poslanec dežel noj sodniji radi prestopka Bog si ga dr. Poklnkar in njegovim namestnikom' vedi katerega §. kaznenoga zakonika. Pri- v voditeljstvu deželnega zbora baron Ab-čakuje se sedaj izid te tožbe in, kakor sli- falte rn. širno, bodejo protestovali govorniki proti Poslancem v spodnje avstrijsko de-1 tej neutemeljenej tožbi, in zahtevali zado- želno zbornico je izvoljen profesor Suess ščenja. Omenili smo ta dogodek radi tega, z 0gr0mn0 večino glasov. Zmagala so! ker je popolnoma v soglasju s sedanjimi tci(]aj liberalna načela. tržaškimi razmerami, koje so sad politike ( Zadnji ča3 goyori 8e mnogo po rftZnjh ' v „dobi zadnjega polustoletja !« Ista na- časopisih o snovanju novega j u g o s 1 o-1 pačna politika je edini uzrok žalostnim vanskega kluba. Prva jo to vest' našim sedanjim razmeram. — V raznih prinesla židovska „Neue Fr. Pr.tt in za' selih okolice italijanski živelj veselo pro- nj0 drugi takozvani „liberalni" časopisi.' dira. Omenil bodem sedaj še ona sela, Ko se je minoli teden mudil v Trst« po ' katera stoje na trdnejši narodni pod- opravkih dalmatinski deželni poslanec' —Biankini, prinesel je „Indipendente" ko j Da, tu je bilo, uprav danes leto. novopečeno novico, da je prišel sem pogo-' Brezskrbno dekletce je nabiralo cvetice, varjat se s tukajšnjimi slovanskimi prvaki j da si ozaljša širokokrili klobuk. Prepevala o tem klubu. V ta klub naj bi stopili vsi je pesuice ter lehno skakala sem ter tja, južnoslovanski državnozborški poslanci, ki poslušaje žvrgolenje drobnih tičic. Tam so sedaj v Hohenwartovem klubu. Pro-' uprav v onem grmičku prepeval jej je na gram moral bi mu biti odločno naroden, vejici milodoneče pesnice divni slavček. Ljubljanski „Slovenec" poroča iz zane-' Ni se zbal dekletca, saj bil ga je vajen sljivega vira, da je to le židovska raca. ; in vedel je, da tnu ne stori žalega. Na-' Deželni namestnik na Češkem ; gajivo ga je takrat deklica posnemala ter baron Kram je bil na lastno prošnjo radi se vrtela in sukala liki majhna tica. In pešajočega zdravja od daljnega službovanja 1 kako bi ne bila vesela! Bilo jej je &e-le odpuščen. Na njegovo mesto je imenovan! 1») let. Imela je skrbno mamico, ki jo je grof Fr. Thun-IIohenstein. „lila« naroda" j ljubila bolj kot bunčico svojega očesa. 1 piše: „Namestnik baron Kraus sije prizadele jej je rano umrl, v četrtem letu val z vsemi sredstvi biti pravičen obem na-njene dobe. Spominjala se ga ni nič. No- rodnostim. Navzlic temu mu je bila bena žalost, noben nemir ni prišel kalit nemška stranka jako nasprotna ter ga silno zorne njene mladosti. Njena hišica, njen 1 napadala. Zaupanje cesarjevo jo sedaj po-vrtič, njena mamica in stara Jasika so verjeno možu energičnemu in političnemu bila za njo ves svet. I značajnežu, ki iz lastne skušnje natančno Vaščani so jo vsi visoko čislali in' poznava žalostne odnošajn češkega prebi-radi imeli. Saj je bila njena mamica, udova valatva". „Politik" pa poroča, da novi pokojnega stotnika Obradoviča, dobra pri-j namestnik ni popolnoma vešč češčini, jateljica vsem in kdor je trkal na njih • pri vsem tem pa se bode držal, pri sedanjih duri, dobil je i/vestno pomoči. Mala Zve- glavnih prašanjih gledo zgodovinskega prava zdana bila je pa poseben Ijubček vseh. Vse jo je hotelo blizu, vsi so jo božkali in poljubljali na rožnata usteca. In ona je bila vsakemu prijazna in dobra, bogatinu, kakor revežu. (Dalje prih.) in narodne ravnopravnosti, stališča češkega naroda. Slednjič inu priporoča to glasilo Staro-Čehov, da kolikor možno zajezi radikal ne elemente. Mi menimo, da bode nov namestnik slabo zadel v tem svojem poslu. Narodni prepiri na Češk em bndo utilmoli naravnem potem. Ako jih bode kdo za-ježeval, trosil bode sam nemir in ostril duhove. Sicer pa se nemški časopisi nič kaj ugodno ne izražajo o novem namestniku. Permanentni odbor za nov kazneni zakonik se anide koncem t. m. zopet na posvetovanje. Pretresovanje novega zakonika bode v prihodnjem zasedanju državnega zbora. Avstrijski veleposlanik v B e-rolinu grof Szecheny bode neki nadomeščen po sedanjem generalu v Gradcu feldcajgmajstru grofu Schonfeldu. Njih Velič. cesar se jo neki navzlic oporekanju ministra in Tisze izreklo za nadaljevanje Taaffejeve spravljive politike, kajti presv. cesar sam spoznava, da „prevladanje panslavizma (?) v avstrijskih pokrajinah jo posledica nezmožnosti njenih uradnikov vzdržati narodno gibanje v pravem avstrijsko, dinastičnem tiru". Tako trdi vsaj „Hami. Courier". V kratkem se bodo vršila v B u d a-poštu važna sodna obravnava, ki preti postati pravi politični škandal. Zatožen je neki Kokan, pisarniški vodja pri trgovinskem ministerstvu, radi izneverjenja znatnih svot denarja. Kokan je sain izpovedal, da je od izneverjene svote sam porabil 25.000 gld., družili 15.000 gld. pa jo porabil s privoljenjem svojih predstojnikov. Istotako je tudi vzel iz blagajne 2000 gl. za pogreb ministra Treforta. V ministerstvih na Ogerskem se jako marljivo sestavlja proračun za leto 1800. Doseglo se bodo v njem nekda ravnotežje. (?) V Kijevu in Čarkovu je policija zaprla več dijakov, ki so bili v zvezi s tajnimi družtvi. — Vnanje dežele. Mej nemškimi krogi je nastala bojazen, da se r u s k i prestolonaslednik res pokaže v Pariz ter bode tam slovesno sprejet. Dohod je neki polu-uradno uže določen in v Parizu mu gotovo priredijo slovesen uradni sprejem. Simpatije francoskega naroda do Kusov so znane. Odnošaji mej temi velovlastmi so, kakor je videti, najboljši in brez dvojbe bodo francoski sinovi z radostjo sprejeli severnega sokola. Razni časopisi opozarjajo uže na nedostojnost zvezo ruskega monarhizma in francosko ljudovlado ter kvasijo razne napačne nazore o svobodi na Ruskem primerjajo jo francosk. j. Tudi govoričijo o nekej zvezi, ki so ima osnovati mej tema državama in neizogibnej vojni ter mešajo v te stvari staro strašilo Bisrnarka, ki bode vedel s svojo „železno roko" vse to odvrnitij! Kaj si pač časnikarji ne izmislijo v „pasjih dnevih !a Shod belgradskih radikal-c e v, ki se je obdržaval dne 5. t. m, glede izbranja in potrjenja kandidatov v prihodnjo skupščino, bit jo dobro obiskan, kajti navzočih je bilo do 1000 oseb. Predsednikom je bil izvoljen Nikolaj Pašič. Na to je govoril Milanovič o važnosti sedanjih volitev in o novemu načinu volitev po listah. Radikalci bodo ustanovili na Srbskem novo parlamentarično dobo. Zbor je potrdil stavljene kandidate in se razšel brez nikacih neredov. — Kraljica Natalija slednjič vendar pride na Srbsko, dne 14. t. m. Kraljica pride kot zasebnica ter se nastani pri gospej Vučetič. Mesto jej pri vsem tem napravi slovesen sprejem. — Finančni minister srbski se jo odpeljal v Pariz, da sklene z Comptoir d' Esoompte novo drž. posojilo. Brzojav iz Aten poroča, da je Salisbury priporočil Sultanu, da K r e č a n o m stori nekatere koncesije. Turške čete so spre-jemane na Kreti po ondašnjih kristijanih prijateljski in upa se, da se gibanje kmalu pomiri. Na Francoskem vladajo zmirom iste homatije mej raznimi strankami. B o u 1 a n-g e r je pisal predsedniku Tirardu tirjajoč, da se ga predstavi vojskinemu sodu ali pa parižkemu prizivnomu sodišču, da se opraviči zatožeb, tedaj se bode koj povrnil na Francosko. To pismo smatrajo vsi kot slab izgovor Boulangerja,, da opraviči svojo odsotnost iz Francoske. Ako bi se povrnil v domovino, koristil bi mnogo svojim somišljenikom, kojih kandidati so neznatni proti kandidatom bonapartistev in monar-histev. — Škof iz Seeza je odposlal pravosodnemu ministru pritožno pismo proti okrožnici, tičoči se mešanja duhovščine v volilne boje. Ta okrožnica žali duhovščino v njenem dostojanstvu in domoljubju. Duhovniki so francoski občani in zahtevajo svoja prava. Na Angložkem delalci še vedno štraj-kajo. Zadnja poročila sama sebi oporekajo. Dosedaj je uže kacih 200.000 delalcev brez dela. Burns, glava vsemu gibanju, se še vedno nočo udati. DOPISI. Iz IV. okraja v okolici, 3. sept. Iz našega okraja imam poročati nekaj veselih vesti. Najprvo je pa vredno omeniti, da napravi v kratkem naša domača podružnica na Greti ali v Rojanu slovenski otroški vrt. Kakor čujemo, na Greti ni bilo mogočo vdobiti primernih prostorov in za to se bode napravil v Rojanu dotični otroški vrt, kar je tem boljše, kajti uprav iz Rojana zahaja dobro število otrok v laški vrt na Greto. Imam pa radi tega neko opomnjo do Rojančanov. „Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti" štojb mej svojimi udi tri ustanovnike, inej katerimi še nobenega iz Rojana. Ker jo ta podružnica osnovana za ves IV. okraj, toraj za Greto, Barkovljo in Rojan, zato bi m o ral r delovati vsi rodoljubi tega okraja skupne v prospeh podružnice. Imenovana podružnica bi štela prav lehko vsaj deset usta-novnikov. Rodoljubi na delo tedaj ! Ni zadosti, da nekateri le kriče o narodu, morajo so tudi pokazati narodnjake. Ob-žalovnti je tudi, da nema imenovana podružnica nijednega uda pokrovitelja. V vsem IV. okraju bi se pač našel kdo, kateri bi mogel žrtvovati enkrat za vselej 100 gld. v korist domovine ! — Upam da ne ostanejo mojo besede brez uspeha, ter da se vpiše v kratkem času v podružnico vsaj še kak ustanovnik. Minole dni je bil nek odb. namestnik pevskega družtva „Adrijeu iz Barkovelj mej družbo pevcev italijanskega (?) pevskega zbora na Greti. Gretarski italijanski pevci so rekli o tej priliki omenjenemu udu „Adrijea, da menijo, da so on in vsi udje „Adrijo" jezni na Gre^arske ital. pevce. Imenovani ud „Adrije", priprost barkovljanski mladenič, jim je odgovoril to posnemanja vredne besede : „Toliko se čutim uže olikanega, da vas ne sovražim radi tega, drugači pa jo pela moja mati v slovenskem jeziku pri zibelki, najprvo me je slovenski govoriti naučila in radi tega pojem in bodem vedno pel tudi jaz slovenski !" Omeniti mi je, da sta vodila letošnji semenj v Barkovljah dva odbornika družtva „Adrije". Vsestransko se pripoznava, da se ni 6e nikoli nobeden somenj (šagra) v vsakem obziru tako dobro obnesol. Nikoli ni menda vihrala tako velika slovenska tro-bojnica na semnju na srednjem glavnem drogu kakor letos. Na plesišču pod milim nebom peli so pevci „Adrije" narodne zbore tako, da so vdušili vsak tuji duh in posnemali so jih še drugi Barkovljani, kateri so navadno imenujejo Jtalijnne", Iz Sežan&čine, 9. septembra. Naše veleslavno ces. kr. kmetijsko družtvo za Goriško zboruje v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri predpoludno v kraSkej metropoli v v Sežani, z naslednjim dnevnim redom : 1. Predsedništvena poročila. 2. Poročilo o sedanjem stanju pogozdovanja Krasa; 3. Poročilo o razširjenju in razvoju Peronospore vitionie (trtno strupene rose) v zadnjih letih in ob vspehu proti njej porabljenih sredstvih ; 4. Morebitni predlogi družtve-nikov. — To je prav lep dnevni red, koji bode našim kmetovalcem jako dobro d<»šel v teh zelo kritičnih časih glede splošnega io posebe vinskega pridelka. Prav ima slavno predsedništvo e,. kr. kmet. družtva, da zboruje tudi izven Gorice, ker s tem se prebivalci — posebno Kraški, veliko lažje vdeležijo tako potrebnega pouka. Naše kmetijsko družtvo posluje za deželo v obče jako blagovoljno; da se mi Kraševci, jako malo zanimamo za prekoristno to napravo, smo sami največ krivi. To krivico moramo v prvej vr9ti sedaj ob nudenej nam priliki saini tudi popraviti: kako bi pa to storili P To gotovo ni težko ! Družtveniki slavnoga ces. kr. kmet. družtva Goriškega plačujejo na leto 4 gl. družtvenine vsled pravil, kar so ne da na mah odpraviti. Ta družtvenina je pa za Kraševca, (ki je uže tako od vseh strani stiskan) nekoliko previsoka in za to si tudi nijeden rodoljub in družtvenik na Krasu ni upal izpodbujati k pristopu tega družtva. Ako bi slavno družtvo v poštev vzelo ponižno menenje družtvenika Kraševca, da bi se družtvenina c. kr. kmet. družtva Goriškega blagovolila znižati od 4 gld. na dva goldinarja, sem porok, da na Krasu imamo v kratkem času družtveno podružnico broječo najmanj 100 članov, to bi bilo gotovo slavnemu družtvu v obče na čast in Kraševcem posebe na korist. Družtvu bi bilo na čast, ker do sedaj nema na vsem Krasu 20 članov in Kra-ievcem pa na korist, ker „Gospodarski list" bi lehko vzbujal veselje do racijo-nelnega kmetijstva in pridnega gospodarstva. — Te male besede menim, da bode slavno ces. kr. kmetijsko družtvo v prvoj vrsti v poštev jemalo in v drugej vrsti sem prepričan, da Kraševci kot zavedni slovenski kmetovalci in gospodarji pridejo v nedeljo 15. t. m. v jako obilem Številu počastit si. c. kr. kmet. družtvo, koje prvikrat zboruje na Kraških tleh v Sežani, ter ob enem so poklonit nj. eksc. prevzv. grofu Fr. Coroniniju, našemu deželnemu glavarju in predsedniku c. kr. kmetijskega družtva. Do vidova v nedeljo ! Družtvenik. iz Brd. Št. 70. „Edinosti" priporoča v dopisu z „Vipavskega" za deželni zbor dr. A. Gregorčiča. Tudi v Brdih vsak pravi narodnjak želi imenovanega gospoda videti na tein častnem mestu. Žal, da nekateri roerodajni gospodje menda ne mislijo tako. Gosp. vit. Tonkli je bil uže lani namaknil svojega brata Nikolaja na svoje mesto; poslal ga jo takorekoč v šolo, kjer no pa menda učenec ni posebno obnese). Znani „amoro fraterno" so v vitezu tudi letos ni So toliko ohladil, da bi delal nepristranski, ker pravijo, da hoče tudi zdaj brata si spraviti med odbornike. Mi se ne štejemo med osobne nasprotnike dr. „Mi-kla vžau, reči pa moramo vendar, da v deželnem odboru ga ne maramo. Kako zasluge pa ima g. Tonkli mlajši ? Pač malo in le malih ! Kjer jo treba narodnega delavca, je moža redko videti. Ako gro v družbo, zaide najraje med — Lahe, — v pisarni pa odločnim narodnjakom sestavlja italijanska pisma! Glasovi za takega narodnjaka bi se ne dali opravičiti. Glede zmožnosti no sega gospoda dr. A. Gregorčiču niti do pasa, glede delavnosti in rodoljubja pa iu najdemo niti primere nikjer. Po vsem Goriškem gre skoro le en glas, du Tonklija mlajšega niti v zboru ni treba, kamo li pa v odboru t Uverjeni smo torej, da so gospodje poslanci pri glasovanji ne bodo dali zavesti. Z glasovanjem za dr. Tonklija ml. delala bi se krivica ne le zasluženejši in vrednejši osebi, marveč stvari sami. Videant consules ! Narodni shod v Divači. (Konec.) Pri obedu vrstili so se govori in napi tnice. Prvi je spregovoril starosta ljublj. „Sokola* g, Hribar, spominjal se denašnje slavnosri ter se pohvalno izrazil o Na-kelskem županstvu. Sprejem izletnikov od strani vrlih kraških rodoljubov nam priča o zavednosti Slovencev obAdriji; trda so kraška tla, a trda in neomahljiva jo zavednost v srcih tukajšnjega prebivalstva. Po napitnici kraškim rodoljubom zapoje 1 zbor „ Del. pod p. družtva". Tržaški in okoli-\ Čanski Slovenci morajo biti silno borbo za I svoj obstanek ; na slabšem narodnem sta-I liftču od nas so pa ubogi korotanski Slo-j venci. Delovanje trž. Slovencev je pa res 1 krepko nasproti vsem tujčevim silam, dokaz temu je denašnja slavnost, katere se je vdeležilo obilo tržaških in okoličanskih Slovencev. Slovenci smo v Trstu doma, in ni nas še podrla tujčeva sila. Nadalje se je govornik jako laskavo izrazil o na-vzočnem tako mnogobrojno zastopanem nežnem spolu iz Trsta, ter napil vrlim tržaškim Slovenkam. (Gromoviti „živio" in „slava"-klici.) Na to vstane g.ena D. Gr. ter dekla-mujo prekrasno Gregorčičevo „Združeno Slovenijo", ki je vzbudila občno veselje in navdušenost. Pevci „Del. podp. družtva" so zapeli „Hrvaticam". Starosta tržaškega Sokola, gosp. K. omenja velikih zaslug ljubljanskega Sokola za probudo našega naroda; pohvalno omenja slavnosti petin-dva jsetletnice ljublj. Sokola, ter imenuje ljublj. Sokola, „očeta slovenskih sokolskih družtev". Govornik predobro pozna skupne sovražnike našega naroda, a slabši nasprotniki nego so „nemškutarji", ne nahajajo se nikjer. Ljubljana je sedaj očiščena nemškutarstva, tam ukazujejo narodni naši možje in za vse to ima velikih zaslug uprav ljublj. Sokol! Mi Slovenci se oziramo sedaj na narodno središče — belo Ljubljano. Sokolska družtva se gotovo mnogo trudijo v probudo naroda; ljublj. Sokol bodi tržaškemu v vzgled; upanje jo pa, da se i tržaški Sokol ojači ter da bode mogel uspešnejše delovati v korist naroda. Govornik je žel občno odobravanje. Na to se oglasi inženir g. M. Živic, ter omenja naše mladine, na katero se zanašamo, da bode okrepila in ojačila naš narod v Trstu. Trst je bil in bo slovensko mesto, čeprav so naši odnosaji v Trstu slabi ; zmaga bode naša, krepko se mo-j ramo oprijeti našega življa, rodu in jezika, kojega so moramo zmirom posluževati! Pevci so zapeli „Slovenec sem". ć. g. prof. Mandič, nazdravi g. starosti ljubljanskega Sokola, ter se mu zahvaljuje na njega laskavem izraženju o tržaških družtvih. Govori hrvatski, koji jezik ume vsak omikan Slovenec. Omenja posebno neki članek o sokolstvu v prvem našem glasilu; on protestira proti onemu članku v katerem se trdi, da naši Sokoli le figurirajo pri raznih narodnih svečano-stih; glejmo krepko delovanje pražkega Sokola, kateri si je zadnjič pridobil slave v Parizu! Nadalje omenja zadnjega narodnega razpora, razlike mej Staro- in Mladoslovenci, kar izvira zgolj od osebnostih! Kranjske brate vabi, da nam pomorejo, da se rešimo tujega jarma! Omenja vrlih Sokolcev, ki brez dvojbe oživljajo in hrabri nas narod ter napije skupnim našim rodoljubom. Govoril jo še g. starosta ljublj. Sokola, ter moj drugim povdarjal uspehov narodnega delovanja gosp. prof. Mandiča, kateri jo duša vsem narodnim družtvom v Trstu. Gromoviti „živio in „slava"-klici po dvorani ; Sokoli pa so prijeli imenovanega slavljenca ter ga trijumfalno nosili po dvorani, a pevci so zapeli „Slava mu !" Bil je to res ganljiv prizor! Na tej časti se je gosp. Iklandić iskreno zahvalil, ter omenjal v svojem daljšem govoru naših teženj in zadnjih vspehov na Kranjskem. Po kon-I čanem obedu podala so se vsa družtva, na Čelu teh zastave in veteranska godba proti Divaški jami. Pred jamo so se razvrstili Sokoli, in g. Šeber je fot>gra-foval to prekrasno skupino. Na to smo se podali v jamo o katerej ne bodetu tu natančnejše poročal, ker v to bi trebalo mnogo strani našega lista. Omeniti mi je le, daje bila jama ra/.svitljena z preko 1500 svečami, mnogimi magnezijevimi žicami in gorečimi baklami. Krasoto njeno in vtis, ki ga naredi to božje čudo na obiskovalca, so nepozabljivi. Občinstvo je v jami glasno prepevalo in hvalilo Stvarnika, koji daje našoj domovini tako krasna naravina čuda. Po razgledu jame stopila so družtva in mnogobrojno občinstvo zopet v vrsto v prejšnjem redu ter korakala nazaj v Divačo, — Ob 4. uri se je zbralo na travniku g. Divaškega župana brezštevilnega občinstva ; peli so tu vsi navzoči pevski zbori in : sicer : Skedenjski pevei, družtvo „llajdrih" iz Prošeka, Raz d rs k i pevci, pevci „Delal, j podp. družtva* in dr. Zatem so telovadili Sokoli, največ pohvale so želi bratje Vernik in Seber iz Ljubljane. P-ed odhodom smo se zbrali na vrtu g. Obersnela; vse dvorišče in vrt se je bliščalo umeteljnih ognjev in lampijonov. Govorili so i tu nekateri gospodje iu g. starosto ljublj. Sokola so vzdignili tržaški ! Sokoli in nosili med zbranim občinstvom. Prehitro je prišel čas za odhod. Odšli so najprvo Ljubljančani in Notranjci med gromovitimi „na zdar"- „živio"- in „slava"-klici ter prižiganjem umeteljnih ognjev. A tudi mi Tržačani smo stopili slednjič v žel. vozove ter se ločili od mesta, katero nam ostane dolgo dolgo minu. v dobrem s „X" V Rojanu se odprfe kakor doznaj^mo še v tem letu „slovenski otroški Našli so se uže dotični prostori v prav prijetnem kraju pred cerkvo in ne s<'daj skrbi, da se vdobi višje potrdilo. Mi opozarjamo uže sedaj ondašnjo slovensko občinstvo na to veselo vest. Svojo deee naj ne vpisujejo brezmiselno in neumno v lahonski otroški vrt rudeče „Pro patrie* na Greti, v kojem se slovenska deca zgolj kvari in odtujujo slovenskemu narodu, temveč naj počakajo, dokler se ustanovi tamkaj slovensko zabavišče.JOndašnjim rodoljubom pa stavljamo na srce, da se pri veselih prilikah spominjajo mile slovenske deee ter da nabirajo radovoljne doneske v i a blag namen. Vsak najmanjši dar v ta namen se bode sprejel hvaležnim srcem ter bodo prinesel stoteren sad slovenskim starišem in njihovim otrokom. Dopolnilna volitev za pazinsko mesto vršila se bode jutri. Mi na srce polagamo vrlim našim sorojakom, da skupno in enoglasno oddajo svoj glas za narodnega hrvatskega kandidata S i me Defa r a, načelnika v Tinjanu ter očitno pokažejo našim sovražnikom, da Istra ni laška zemlja, kakor bi jo oni radi razklicali. Složno tedaj volite za — Širne De far a! Osnovni shod pevskega druž. „Zarja*. Nekateri rodoljubi v Rojnnu namisiili ho zbrati v tem ovečjem predmestju vrlo mladino in staro pevce ter osnovati tamkaj pevsko družtvo. Minolo nedeljo se jih je zbralo večje število v gostilni pri g. Bo-letu na posvetovanje. Korist in potreba pevskih družtev jo občo znana ; važna so ta družtva osobito tu pri Trstu, kjer so P°" nam je boriti proti vedno silnejšemu so- Domače vesti. vražniku našega jezika in na i oda. Tu, v obližju Trsta in strastnih Lahonov, moramo pokazati kakšne smo barve in kakšen je naš značaj. Ćim večja je nevarnost, tem večja je naša dolžnost, da se branimo, dokler je še čas. In uprav pevska družtva Spomenik na gomili prerano umrlega lehko največ pripomorejo, da se v narodu pisatelja in rodoljuba g. Lovre Žvaba se od- zavest in značajnost širi in krepi. Lepa krije, kakor smo uže poročali, v nedeljo pesen blaži srco in uspešno prešinja dne 15. t. m. na pokopališču vDutovljah. človeka tur ga navdušuje za blagost in Iz Trsta se vdeleži več gospodov in če-1 značajnost. V svesti si tega in gotovi, da stilcev nešega nepozabljivega urednika. Da se tem potem najlažjo doseže sloga in ! so vedo ravnati oni, ki se hočejo vdeležiti vzajemno delovanje, osnoval se je v Ito-tega izleta, javljamo jim danoa, da ao zbe- janu poseben odbor z namenom ustanoviti remo ob 1 uri popoludne v prostorih „De- pravilno, po vladi potrjeno pevsko družtvo. , lalskega podpornega družtva". Iz Trsta Posvetovanje so jo toraj vršilo minolo ne-gretno peš po stari cesti na Opčine; tu deljo, h kateremu je prišlo nenadjano mnogo so bodo naročili vozovi, na kojih se po- j vdeležencev, douiačih vrlih mladeničev in peljemo v Dutovlje. Ker se bodo vdele-1 več gostov iz mesta. Sestavila so se in ; žili izleta samo nekateri tržaški pevci prebrala dotična pravila in odbral so je uljudno prosimo blagorodne gospode uči- začasen odbor, čigar naloga je poskrbeti, teljc na Krasu in od drugod, da se tudi da se pravila koj vladi predložit v potrdilo. ; zaradi petja nam pridružijo, da se do- j Na to se skliče občni zbor in se družtvo | stojno skaže zadnja čast blagomu pokoj- stalno osnuje. (niku. Svečanost so bode vršila po tem j Navdušenja za novo družtvo je mnogo. | vsporedu: 1) Blagoslovljeno spomenika; Kn}ti|i 8() ga „Zarja" kojemu imenu in 2. pesen „Blagor mu"; 3. Nagovor; 4. | novemu družtvu je navzoči č. g. M. Man-pesen „Molitev". . f dnazdravil ter domačinco krepko opo- Mi upamo, da se te nagrobne svečano- j zarjai} naj bj H0 združili ter skupno in sti v čast vrlemu narodnjaku, pisatelju in ! aložno delovali v svoj prid in korist vsega neutrudnemu rodobudilcu vdeleži in nogo občinstva no samo iz Trsta in Krasa, ampak tudi od daljnih krajev. Slovenska šola pri sv. Jakobu. Vpisovanje v I. in II. razred, kakor tudi v otroški vrt pričelo je včeraj zjutraj od 0. do 11. ure; dne 10. t. in. bode začela pa šola. Sv. maša bode tega dne ob 9 uri. Pri vpisovanju so zahteva: krstni list, šolsko naznanilo in s p r i-čevalo kožic. Naša šola more sprejeti le omenjeno število otrok, zaradi pomanjkanja prostora; zato se opozarjajo stališi naj za časa vpišejo svojo deco. Ker želč nekateri odrašeni možje in mladeniči, koji neso imeli v mladosti priložnosti zahajati v šolo, naučiti so brati, pisati in računiti, vabi voditeljstvo s 1 o-venske očote naj sami pripeljejo svoje otroke k vpisovanju, da se o tem še pogovore. Morda bi se dal vpeljati zimski tečaj za odrašence. Želeti je, da pridejo vpisat svoje otročičo očetje sstni. naroda. Oglasili so se tudi drugi navzoči gospodje ter radostno pozdravljali novo „Zarjo". Udje zadnje pa, čeprav so še-le sedaj osnovrli pevsko družtvo, uže i/.vežhani pevci od sprej, pevali so krasne slovanske zbore, koji so bili vsi burno odobrovani od prisotnih vdeležnikov. Glasovi udov tega sicer novega ali uže starega družtva so tako izborni in ubrani, da smo se kar čudili, da se dosedaj v Rojanu ni še mislilo na zakonit pevski zbor. Mej drugim so se pe-vale z veliko natančnostjo „Hrvuticam" „Molitev", „Frankopanka", „Živila llrvat-ška", „Nočni stražar" in četverospevi „V mraku" in „Plovi, plovi" slednjič pa „Morje Adrijansko". Kakor smo se sauii prepričali v nedeljo, zanimanja za to družtvo jo mnogo. Tudi več mestnih Slovencev ga je obljubilo podpirati. Brez dvojbe bode se v tem okraju ustanovil močen in izboren pevski zbor, ki bode v čast Rojan-čanom samim in narodu sploh. Krepko tedaj naprej, vrla „Zarju" ! Za slovenski otroški vrt v Rojanu oziroma za podružnico sv. Cirila in Metoda na Groti se je nabralo v nedeljo zvečer mej udi rojanskega novoustanovljenega pevskega družtva „Zarja" in drugimi gosti zbranimi pri g. Bole-tu 3 gld. 65 kr. Srčna hvala ! Enketna komisija ali preiskovalno povjereništvo za preiskavo gospodarskih od-nošajev isterskega Krasa, posebno za uredbo šumskih stvari v Podgradskera okraju sestane se, kakor čujemo, dne 18. t m. v P o d g r a d u ter bode najprej preiskala stanje šumske zadruge v tej ob-iini, na to v Jelšanskej in Materijskej in kjer bodo potreba, prišla bode na lice mesta, da se osvedoči o stanju šum. Članovi te komisije so: presv. gospodje: vitez Guttenberg in Vilim vitez Jettmar, Ivan dr. Canciani, Slavoj Jenko, Gašper Ka-atelic, Seb. Pipp, dr. Laginja predsednik in za vsako zadrugo župan iste zadruge v stvareh, koje se nje tičejo. Nekateri kraji Krasa jako žele te komisije ker se nadejajo, da bode učinila c. kr. vladi in zemeljskemu odboru praktičnih vrlo koristnih predlogov za olah-kočenje živenja prebivalstva najsiromaš-nejsega kraja naše Istre. Mi to želimo od srca in se nadjamo, da se slavna vlada pripravno odzove opravičenim željam ljudstva! Iz Divače nam piše naš naročnik, da ni res, da je divaško jamo našel g. Ivan Žiberna kakor smo poročali po „Slovenskem Narodu". Votlina se ni sama pokazala temveč so jo našli in začetno delo izvršili nekateri delalci, koji še žive. Srbska šola se otvori dne 13. t. m. z slovesno mašo v cerkvi sv. Spiridijona ob 10 V» predp. v spomin ustanovitelja te iole Miletiča. Kozice se bodo stavile v šolskih poslopjih v me^tu i.i v Rojanu 11. in 18. t. m. popoludne. Natečaj. Pri zavarovalnici za bolne so razpisana štiri mesta za zdravnike z letno plačo gl. 750. Prošnje na magistrat. Šolske ustanove Razpisana je ustanova kanonika Jakoba Černe letnih gl. 150 za dijake ki so v sorodstvu z ranjkim, oziroma za slovenske dijake iz Tomaja, Opčin, Povirja, Sežane, Piščancev in sploh tržaške škofije. Prošnje do 16. oktobra pri tržaškem skofijstvu. — Razpisana je tudi jedna istrska ustanova letnih gl. 84 za dijake poreške škofije, ki se menijo posvetiti duhovskomu stanu. Prošnje do 15. oktobra pri škotijstvii v Poreču. C. kr. Mornarica. V nedeljo se jo vršil slovesen pogreb podadmirala barona Manfroni. Sprevod je šel iz pokojnikovega stanovan ja u i Bombelju no Ketnaro.Tdele-žilo se ga jo mnogo vojaških dostojanstve-kov mej kojimi admiral baron Sterneok, dve .stotniji c. kr. mornarice in popolna mornarična godba, ki je nnvlafč prišla ta dan iz Pulja. Pri morskej svetilki v trž. luki je bila zasidrana c. kr. vojna ladija „Habsburg" z 290 osebami možtva iu 8 topovi ter je ob času sprevoda streljala. Vojaško. Povrnil se je v Trst domači brambovski batalijon iz vojaških vaj v Postojni. Važen zapor. V soboto ste se pričkali dve ženski t ulici Uelvedere. V svoj prepir ste vtikali tudi znano tatvino na pošti. Mimoidoč brzojavni uradnik je to slišal in koj naznil oblasti, ki je zaprla štiri osebe, koje so. kakor se sluti, v zvezi z ono tatvino. Čudna iznajdba. V uli ci Nuova so našli v podstrešju zaprto v fikatljici celo okostje I majhnega otroka. Okostje se je preneslo j v mrtvaško kapelo k sv. Justu. Račun dohodkov in stroškov mestne uprave za leto 1888 je slednjič zagledal beli dan. Kakor navadno sklepa se s znatnimi primanjkljajem. Dohodkov jo namreč bilo 3,408.940 gl. stroškov pa 3,577.725 gl. Primanjkljaja je tedaj samo 78.785 v tem ko i*n bilo vlani gl. 99.642. Vsem je predobro znano turško gospodarstvo mestnih očetov radi česar se tem primanjkljajem nikakor no Čudimo. V istini primanjkljaj ne znaša samo 78.785 gl. temveč najmanj 150—200.000 gi. Mestni dolg rase in rase, občani so z davki in pristojbinami preobloženi in zmirom bolj se pomikamo proti dobi, ko nam bode odvzeta prosta luka ! l)a je mej stroški mnogo brez-potrebnih in dobro zasoljenih, da je takozvana „beneficenza" tudi lani požrla ogromno svoto 43.000 gl., o kojih natančnega računa mestno starešinstvo ne more in ne sme dati, to je brezdvojbeno. Ljudstvo pač menda spozna slednjič volkove ki mu tržejo meso raz života in v prihodnjih volitvah jim kakor gre posveti. Dirke minolo nedeljo v Rojanu bo bile slabo obiskane. Sploh ni bilo za vse dirke nikacega zanimanja. Bile so menda zadnje za več let. Eno prihodnjih nedelj so bodo poskusili nekateri laški kolesarji n* bi-ciklih. Denašnji številki priložena jebroSurica lekarja T r n k o c z y a iz Ljubljane. V Antverpi na Belgijskem se je razletelo skladišče patronov iu smodnika tovarne za izdelovanje patronov pri pristanišču. Vnelo se v delalnici kjer so se ločevali stari patroni, kojih je bilo do 50 milijonov. Mr- Dunajska borsa 10. netiihr:* Enotni dri. dolg v bankovcih — — £| *galo se je kacih ročlštnike, punomoći, cienike, jestvenike, avako-60.000 sodov petroleja. vrstne »križaljke, Izpovjedne cedulje, knjige itd. „I Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam Udomačene lastovke. Nečemu *ran- biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom cozu imenom Desbouvrio v Roubaix-u se pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom je posrečilo udomačiti lastovke ter jih ob- podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom držati tudi črez zimo v Evropi. Sedaj mislijo, kako bi jih tako izvežbali, da bi jim služile lehko v vojski kakor dandanes golobi. Bratje „Sokoli" ! Vabljeni ste, da se snidete v četvrtek ob S V« uri zvečer v telovadnici, da so pogovorimo o prihodnjem izletu. Na zdar ! ODBOR. MLADENIČ, 17 let star, dovršil I. gimnazijo, previden z dobrimi šolskimi spričevali, želi stopili kot učenec v prodajalnico na deželi ali v mestu. — Več He zve pri upravništvu 1—3 -Edinosti". P izradbom. Drži u zalili i (m kl n riticu) ave potrebne tiskanice i knjigo xa crkven« urode. Onda ima na prodaj slicdećc knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk o ena prije AO nvč. sada 40 tvrdo vezana ...... n. •© Bodnijski obrazci nastavil H. Trnovee . . n. *0 Vilim Tel, provod Cugnera......u. tO Ljudmila prevod ,1 Lebnna.....n. tA Filip provod Krizmana.......n. SO Antigona prevod Križmanu......ti. 911 Trst in okolica od Sile '......n. SI O Pjnsma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Jutra pjesma „ A. K- „ . . n. »O Ove Hii knjigu jako prikladne za darove o pra/nicili zato ih hI. obćinntvu preporučnmo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča ae Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provo/.u po su-ne:o. rekih in morju, proti teći. na ?ivenje v \sih kombinacijah Glavnica in resnrva društva dnp 31. i.eoembra 1883 Glavnica društvn M,iJ(iu.<>00- — Reservni fond o< dobičkov . 536 6".*2 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Živlienie 150.1WX> — Ke/ervn? fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov ,000 — Premijna reserva v«eh oddelkov • 7.842 780-36 Reserva za škode • 287 601 — 24-17 V portfelju: Premije, ki ?e imajo polirjali ^ v prihodnjih letih.....16,954.118 57 Skupni znesek vi h Skod plačanih oU I. Ih38 do 1883 gld 1U.949.R47 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, fct. 2 (v |a«tnej hlSi.) La Filiale della Banca Union TRIESTE s' oecupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Aecetia vermmenti in Conto corrente, obbonando l'EU BANCONOTE: 0 c. proav d i 5 g ni a1 °/ 19 8 /o n »i n 1» n H' j „ a 4 mesi lisso 8»|. „ a (5 . 8 •/« „ a 8 PUR NAPOLEONI: 2s///0c. prear.di 20 g.ni ® r » n M 40 ti 37i « » » n 3 me»i n n » n 6 » Sulle lettere di veraamento in circo-lazione andia in vigore ii nuovo tasso d* intereHo a datare dal 13 e 20 Maržo a seeonda del relativo preavviao. In Banco giro abbuonando ii 2a/4% in-teresse annuo sino a qualunque somnia; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavvino avanti ta llorsa. — Conferma dei versamenti in apponito libretto. Conteygia per tutti i versainouti fatti a qualaiasi ora d'ufficio la valuta del me-deaiino giorno. Anmime pel p rop r i correntisti Fincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieflte, Vienna, Budapeat ed altre principuli cittk, rilascia loro asHogni per questc piaz/.e, ed accorda loro la faeolta di domieitiare effetti presso In sita eaaaa franco d'ogni sjma per b) tfincarica deWncqtiiM» e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, noncbfe dell'incasso di assegni, cambiali o coupon*, verno 1 [8°£0 di prov« vigione. c) Accorda ai propri committenti la faeolta di depositare effetti di qua]siasi Hpecie, e ne cura gratis TincasBO dei coupoiiH alla neadenza. d) Vende lo Lettere di pegno 4>^0|0 e f»°!o 'hll" Banca Commerciale Unghe-resa di, Pest e le lettere di pegno 4°[0 deli' i. r. priv. Banea lpotccaria au-atriaca di Vrienna. 17_24 Trieate, 8 Maržo 1888. METOVALEC Dustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar". Uradno ^ glasilo o. kr. kmetijske družbe ™ vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dau v uieseeu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. ufiitelje in ljudske knjižnice pa lo 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. ::u UV.LfKfinail fNRU. Inierati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na */. strani 8 gld., na lU strani 5 gld. in na Vs strani 3 gld. Pri ve6ih naroČilih velik robat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega •prejemata le Haasensteln & Vogler na Dunajl (Wien, I., Wallfl8chgasse Nr. 10). --Z' Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. Z 1. 1SS1). nastopil j« ..KMETOVALEC" VI. letnik. ..KMETOVALEC" j« o.lin voČi goiipodarnki list in oh onem »ujiieiioj^i, /.tilo ni čud«, uko jo i«h»<1 ntijhol rtizSirjimiini Hlovniinkiiui 1 i-*ti_ V I ',83S. prinesel ju .KMETOVALEC ' na ti 1 ^ Htruiiuii veliko oblika HO vorib in 10."> manj hi li goupudurnkih in alcor nkili, živiniirnkik, vinurnkili in gOMlarrikih filunki>v, nad 1:15 splonno saniinivili odgovorov mi gospodurnka vpruS mju, katera ho stiivili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic itd To borilo razjusnjuvalo jo r>() podob. „VRTNAR" ,j<> poHukon vrtnarnkl rttrokovnl lii+t, katerogu dobivajo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. ,.VRTNAR' j« prinenul 1. 1838. na 06 «tranoh veliko osnim ko S:i vučili iu 7S nmnjSih sa«.liir«kih iu vrtnarskih člankov ter blizu 7n podob. — JWil>i v . KMPTOVALCU" iu , VRTNARJU ' j« »laudanos za nnprndnega kmetovalca ''lk;> vuino, da no sme biti ulovouskuga gospodarju lire/, teli Koristnih listov. — .KMETOVALEC" s prilogo ,.VRTNAR' sloji na loto 2 Sli- oeitulji plačajo pa lo polovico, lidje e. kr. kmetijske družbe dobivnjo . KMETOVALOA ' znstouj. ! Salendrovih ulicah št, 5 Nnročniki, ki vstopijo mod lotom, dobijo vso izAlu Steviiko Naročila sprejema c. kr. kmetijska druž"ba v LJubljani, v^ l.nstnilc pni. družtvo „Edinost" Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.