PAV. FLERE. ZAČETNI POUK V DELOVNI SOLI. V Der Biicherschatz d. Lehrers XX.1 je napisal K. R o B g e r iz Leipziga dolgo razpravo o začetnem pouku. Na enem primeru hočem tucft pokazati, kako postopa ta proizvajalec ideje delovne šole na tej stopnji. Prej pa še nekaj splošnih opazk. To mora imeti učitelj pred očmi pri novincih, da jih mora najprej spoznati; spoznati njih telesen in njih duševen razvoj. Misel ni nova; Slovenci imamo poleg manjših zapiskov in navodil o tem tudi izvrstno H. S c h r e i n e r i e vo delo »Analiza duševnega obzorja otroškega«. Predvsem pa se moramo vprašati: Kdaj je učenec zrel za šolo? Schreiner izrecno imenuje starost od 7. do 10. leta kot posebno dobo, nič ne omenja 6. leta. brez vsake opazke mu s 7. letom »otrok stopi v šolo«. Splošno se priznava, da izvečine otrok s 6. letom za šolo ni sposoben; starši tožijo o tem, učitelji tožijo. Lani sem pisal o tem kratko gloso, na njeno zahtevo pridem še pozneje. Sicer pa tukaj za nas ni merodajno, ali naj vstopi otrok s 6. ali 7. letom — vstopil je in s tem računamo; z novincem se pečamo. Prav tako tudi ne govorimo o razvoju, njegovih pospeševanjih in zaprekah pri tem razvoju pred šolskim vstopom, pač pa o načinu, kako si pridobi učitelj posebno na podlagi delovnega učnega principa vpogled v telesno in duševno učenčevo stanje v svojem elementarnem razredu. Zmerjen in stehtan je otrok kmalu, če že tudi mora biti, da se spozna njegovo vnanjo telesno konstitucijo. Ne tako lahko pa preizkušanje čutil. To je potrebno kakor hitro so otroci tako daleč, da lahko slede naročilom učiteljevim. Kjer se godi to tako, da sta pri takih preiskušnjah navzoča učitelj in šolski zdravnik, je najboljše. Nekaj pa je treba: otrok ne sme niti zapaziti, da se godi z njim nekaj zelo resnega; oplaši se. Zato je najboljše, če je pri tem naša voditeljica igra. Poleg tega je potrebno preizkušanje otroške psihe. 1 Pod naslovom „Aus der Praxis d. Arbeitsschule". — Osterr. Verlag. — Dunaj 1912. — C. 7 K .Popotnik" XXXIV., 11. 18 V delovni šoli se godi to vse s poskusom; ko se je preiskalo oko in uho zdravniško, se hoče še izvedeti, ali se zaznava obliko, barvo, zvok, zvočno višino, ritem in število. Vzemimo primer,1 kako se to godi pri preiskušnji za obliko; ta je med najlažjimi. Učencem se da kvadratne, p; avokotne, trikotne, okrogle ali elipsaste ploščite različne velikosti, da jih sortirajo. Za korak naprej je sledeča preiskava, ki precej hitro in jasno poicaže, kako zaznavajo učenci obliko. V prvih tednih se jim razdeli liste za zgibanje. Otroci jih zganejo po eni diagonali, potem po drugi, da nastanejo enakokraki pravokotni trikotniki. Te se postavi tako drugega za drugim, da dobe to obliko |,\|\|\! \!\' l\!\! To so otroci risali in sicer takole: Prvi so imeli pravilno lego, le razdalja ni bila prava; drugi so imeli še pokončno lego pa so obrnili ali že napravili ležeče; tretji so lego že čisto preobrnili in zadeli obliko le oddaleč; četrti pa niso videli ne lege ne oblike. In na te zadnje se najbolj pazi ter se jih pTeskuša dalje, da se izve, če ni bil prvič le nesrečen slučaj ali pa če so še na tisti stopnji, da samo kar črčkajo, torej, da so za šolo nezreli. Tem poskusom slede poskusi prostega risanja. Najprej rišejo otroci vse, kar hočejo, previdno pa se povprašuje za pomen njih risbe. Potem se določa posamezna temata, ki jih dajo najboljše kake povestice. Ne bo za učitelja lahko, da čita s teh risb, kako daleč je učenec s svojim poznanjem in svojim spoznavanjem, vendar pa je potrebno, da najskrb-nejše zasledujemo risarsko izražanje začetnikov že zato, ker nam bo mogoče le na ta način, da določimo tej stopnji primerno snov slik, in da vemo, kako bomo lahko vplivali na risarsko usposobljenost. Tem vajam slede vaje, ki kažejo poznanje oblik. Tu igra veliko vlogo plastilina. Spoznamo pa kar kmalu, da imajo otroci zelo malo smisla za tretjo dimenzijo. Rekel sem že, da misel na preiskovanje duševnega obzorja ni nova; nova je pot. Nam Slovencem je dejal H. Schreiner: »Zasledovanje duševnega stanja učenčevega, pridobljenega pred šolsko dobo, bodisi še tako težavno, je zelo potrebno in neogibno za vsak pouk, ki ne mara zidati na pesek«.2 To je bilo napisano pred več kot desetimi leti, torej v dobi, 1 Iz šol v Leipzigu. 2 H. Schreiner: Analiza. 1. zelo malo: |\I\NNNI\ 2. več: 5T/T/V1 ali ^^^ 3. še več: AAAAAAA ali 4. ponajveč zelo malo: Maaaa\ ko se je preiskoval krog predstav z vpraševanjem in odgovarjanjem, -in največ s tem. Uspehi so se dosegli, a bilo jih je malo. Schreiner nam navaja v svojem delu tabelaričen pregled, kakor so ga napravili 1. 1878. v Vogtlandu na Nemškem. Jaz sem za svojo osebo mnenja, da tabela ne odgovarja resnici, ker sem prepričan, da se otrok danes zaveda vsebujoče predstave, jutri ne, p o j u t rš n e m zopet; tako, da je njegova last in ni. Samo vprašanje je premalo, da bi postavilo predstavo tako v ospredje, da bi se je zavedal točno, natančno. Jutri pa bogve odkod blagoslovljena prilika, ki ga je spomnila in poznal je. Saj je pri spominu in zavednosti največ odvisno od dispozicije in dispozicije ne ustvari samo vprašanje. — Kako pa? »Temeljita preiskava,« pravi R o B g e r v že omenjenem skupnem delu, »se mora opirat; najbolj na prosto izražanje kot pripovedovanje ali kot spremljanje delovanja«. Ali z drugo besedo: magari izpraševanje kot navajanje k pripovedovanju, pa to v neprisiljenem razgovoru, ki je najlažji med delom. In prav rad pritrdim Schreinerju, da mora učitelj pri novincih »najprej kot dober psiholog poiskati točke, od koder se pride otroku do živega« — za navodilo, kako, pa pravim jaz: »Bodi otrok med otroci!« — in sami ti bodo pokazali tisto točko. Se kot dokaz h svoji trditvi, koliko so vredne z vprašanji dobljene otroške izjave, tele besede, o katerih neresničnosti me ne prepriča nihče: »Pri tem (pridobivanju jasnosti o predstavah številk) pa se mora (učitelj) vedno zavedati, da je število kot nazor v tej starosti dostopno, da pa spada pojem števila kakor tudi časovni k onim, ki se razvijejo v duhu najpozneje« (RoBger). Zavdi ujmo se proti ugovoru, da se odmetava vse staro in se hoče novotarij, le novotarij. »Upravičen bi bil najhujši upor, če bi se hotelo postaviti na mesto dozdaj vse vladujočega govora vse vladujočo rokodelstvo tehniko. Saj bi bila šola potem vse prej kot delovna šola. To pa mora doseči, da pride v sredi v razredu do svoje veljave vsak, poleg poznavalca jezika tehnik, poleg pripovedovalca konstruktor.« Ko pa pridejo v tako skupnost, pa »pomaga posebna nadarjenost pri izobraževanju slabih. Deluje pa ob enem tudi od posameznika na celokupnost s tem, da se hoče vdinjati kot služeč član občestvu. In v tem se uresničuje tako vzgojna misel delovne šole že v spodnjem razredu« (RoBger). Govoriti hočem o poročilu, kako je postopal v elementarnem razredu RoBger, pristaš društva in zveze Arbeitsschule v Leipzigu.1 Le en primer sem si izbral, da ga pokažem obkratkem in v glavnih potezah. Vendar pa ne bom govoril o posameznih predmetih, ker o tem bo še itak razgovor na poznejših mestih, in tudi ne bom opozarjal povsodi na razno 1 61. kratko zahteve te zveze v Pop. 1. 1911. str. Op. pis. 18* mogočo zvezo »pouka«; saj si jo vstvari lahko vsak sam, tu bodi le uvod v delo. Da vzbudim zanimanje v vsi četi kar skraja, sem poskusil prvi dan. da iirn pokažem večje delo in njih plačilo. »Vrt imamo. Ta je naš, tukaj lahko sadimo, kar hočemo. To zraste in nam bo dišalo. Kaj posadimo?«1 Vse predstave otroškega mišljenja so izhajale od sadu, ki nam bo dišal. Vse polno je bilo predlogov, tako da smo prišli na drugo šele, ko smo si ogledati gredo. Prazna greda je stavila naloge, in tisti mali, ki so se že spoznali pri vrtnem delu, so določili delovni načrt ter kar hitro svetovali, kako lahko dobimo orodje, seme, rastline. »Jutri prinesemo to s seboj!« To je bilo za danes dosti. Nič uspeha? Pač, več kakor bi ga mogla dati pozneje najboljša lekcija. Misli in voljo malih je napolnjevala velika naioga, ki so jo morali rešiti, in četudi najbolj boječi v šoli niso nič rekli, doma so pripovedovali tudi ti ter so trkali pri starših na mošnjiček, še bolj, kakor bi mogel ta včasih prenesti. Ko so prišli z vrta, je sledila igra. Učitelj pusti nje vodstvo učencem. Sam nima opraviti pri tem drugega, kakor da gre semtertje, pazi na malo družbo ter uvede v njo bojazljivčka pa mu pokaže, da zna on prav to; stopiti mora k dvema, ki si hočeta seči v lase, ter ju pomiriti. — Potem zapoved: Prirnite se me! Vsi not! Pa gredo v razred. Trdno prijateljstvo je sklenjeno. V sobi se poiščejo prostori. Kratka navada na povelje se porabi. Telovadba! Najprej počasi, vstati in spet sesti. Koliko časa porabi tu marsikateri, marsikatera. Malo hitreje. Gor, dol! Dokler ne gre v tuKtu, ena, dve, ena, dve! Tako, in zdaj lepo tiho, da vam kaj povem. — Pa jim pripoveduje veselo zgodbico, ki si jo je umislil ter vplel vanjo potezice, ki jih je v tem kratkem času opazil pri malih. Spoznajo se pa hočejo povedati še več. Nastala je potreba za to, da govore, pa nastala je iz njih notranjosti same. Nič ni bilo treba pozivanja in prvi uspeh služi nadaljnernu delu. Tako nastane pomalem pazljivost po vsem razredu. Še malo petja, posamezno, skupaj, učitelj še zagode pesemco in zdaj — domov. Prvi šolski dan je končan. Razpoloženje, ki je bilo prvi dan, se razprostre na drugega pa tudi v dni tam spredaj, ko postaja delo resnejše in trdnejše. Kakor pa prvi dan, tako je vse leto: pouk ni sestavljen iz predmetov, zdaj nazorni nauk, potem čitanje, potem računstvo in na zadnje malo petja. Ne, ta razdelitev, ki jo je ustvarila logika in potreba znanstev, ni nič za abecedarčke, ki jim je življenje še vzlic šoli le ena, velika enota. In četudi si moramo mi učitelji zase polagati račun o tem, kako daleč se je razvil posamezen otrok in kako daleč ves razred na to ali ono plat, kaj moramo podati in nuditi, da pospešujemo govor, razumevanje oblik in števil, za otroke 1 Na Nemškem se začenja šol. leto v Vel. noči! Op. pis. ostane vse le skupno življenje, ki rodi vprašanja in potrebe, napore in dela. -- Zato zahteva šolski začetek osnovni nauk. Tu pa ni treba, da obsega gotov čas gotovo množino delovnih rezultatov. Učitelj kot močnejši, zrelejši, sposobnejši, vpliva seveda v vseh rečeh na gotovo smer, vendar pa ni edini, ki določa, kaj naj se zgodi zdaj in kaj potem; otrokom naj se zdi, da se vrši vse, kar se vrši, iz njihovega impulza, drugič zopet, da se mora zgoditi pod pritiskom železne nujnosti, kjer je vse le posledica prejšnega. Tako postane vrtno delo v svoji brezpogojni vrednosti tih vzgojitelj. Vsak dan, od pomladi do jeseni gremo vun, pozneje manj, pa tudi pozimi in v začetku mladleta spet, dokler se ne začne spet zunaj delo, ki nas kliče vun vsak dan. Dostikrat zadostuje kratek obisk, potem smo zopet vso uro in še delj zunaj, ne le pri lastni gredi, tudi sosedje nam povedo mnogo; ali pa gremo vun v park, na cesto s svojim sadnim drevjem, na polje, v gozd. — In vedno prinesemo kaj novega za svoj vrt. Tako se tko niti sem in tja, vim in not! Krog je vsak dan širši, vodi nas na cesto s svojim življenjem, v hišo, v družino, k trgovcu, k obrtniku; opazujemo hrano, bivališča, obleko, prometna sredstva, varnostne naprave, postavno uravnavo družabnega življenja. Živimo pač s časom. Svetovna slika maiih ostane tako zaprta, pa se veča in širi. Pri tem pa ni nič novega, kar bi se učilo, da bi se le učilo. Računiti moramo, če hočemo prodati črešnje ali pa popraviti plot pri vrtu ali pa saditi fižol. In ker je šlo dobro pa ker je šio težko, nreračunimo še enkrat. Tako nastane vaja in z rastočim delom vedno tudi več prilike pa tudi več potrebe, da vadimo vedno spet stroko, kjer mora biti vaja jasna, danes 10 minut, jutri pol ure, potem pa spet nekaj dni nič. Vedno pa je vaja v zvezi s stvarnimi interesi učencev. Na kaj pritaknemo, je precej vseeno. Zagrabite tam, kjer je zanimivo! Tako vodi vse učitelj in vendar ne zre v njem otrok vsemogočega vodnika volje, ki edini ima za to pravico. Da bi s tem uničil svojo avtoriteto, ni verjetno. Ravno to, da zna vsepovsod najti način, kako se napravi praktično in pametno dobiček, kako se brani slabega, ravno to ga povzdigne v očeh učencev bolj, kakor če seizogiba vsakemu vprašanju ter »ostaja strogo pri stvari«. Kako je bilo pa prej na vrtu? Drugi dan so prekopali (seveda se je prekopalo še enkrat pošteno, ne ua bi vedeli za to mali), tretji dan pa grabili in sejali. Tu so šteli, zapisovali, zaznamovali, spoznavali semena in njih svojstva, zarisavali, risali; napravljali so grahu in fižolu oporo... Dovolj je bilo dela! Pa so imeli v razredu še drugo. Paličice so pokladali in računali; napravili so iz rijih plot, ga manjšali in večali. Tako so računih. To računanje je bilo vedno v zvezi s hantiranjem. Računanje na pamet ni nazadnje nič drugega, kakor opravilo spomina, ki temelji na tisočeri nazornosti in ki nastopa, kadar učenec zapazi, da pride tako po lastno najdenem načinu najprej do smotra. Pri računskih polagalnih vajah je treba strogo paziti na pravilnost, četudi jamči že način snovi, da se morebitni pogreški lahko in hitro popravljajo. Poglavitno pa je, da se ne preneha prezgodaj s hantiranjem v računstvu, da si zapomnijo vsa računska pravila, »ta železni most, ki se v prihodnjih letih pod težo na njem sezidanih računskih funkcij gotovo podre«. S čim se obravnava pri računstvu, je končno vseeno, le ne skraja preveč učil! Vendar pa ni ta vaja in delo glavno v našem prvem računstvu. Nastopa tudi nekako kot šport ter traja na dan le malo časa. P o g I a v i t -nejše nam je spoznavanje številnih,razmerij v resnici, število kot nazor. Kot tak nam stoji poleg oblike in barve. Isto je tudi z risanjem: na tablo delamo kolikor mogoče veliko: kroge, ovale, čudežno zavite polžne črte in vse to z roko in oleroč, ker napravlja to otrokom veselje in voljno roko. — Pravtako je z oblikovanjem: vzamemo plastilino in pritiskamo, gnetemo, vlačimo, upogibamo, razimo in gladimo — brez smotra, kar v veselje. Pa giej, kar smo vadili tu brez smotra, igraje, to nam postane sredstvo, če hočemo oblikovati smotreno. Igra nam je bila tehničen učni postopek. Podobno je z govorom. Tudi tu ni treba, da dobimo oblast nad posameznimi organi. Reprodukcija tu ne zadostuje, četudi ima tudi tukaj kakor pri vsem otroškem delovanju imenitno vlogo. Otroke je treba dovesti do tega, aa z glasom zavedno pravilno začenjajo in puste glas notem doneti. Zato je neobhodno potreben glaskovalen kurz, ne kot stroka, ampak kot del skupnega pouka. Potrebno je bilo omeniti, da smo zavili na to stranpot od opisa vrtnega pouka, da nam ni treba označevati tehničnih vaj na vsakem mestu posebe. Vedno pa ostane eno kot predstava smotra: obdelovanje vrta. To je rdeča nit, okolu katere se plete vse drugo delo-vanie, in to vse poletje. Vedno je kaj, da gledamo, vedno kaj, da delamo. Tu imamo priliko, da rišemo, oblikujemo in zgibamo, režemo in računimo. Razgovor postane prostejši, ker se govori le zaradi stvari. Gotovih stavkovih oblik zahtevajo dejstva. Govorne in pevske vaje se neprisiljeno pridružujejo in na prostem nastajajo igre same. Da se očistijo besedila pesmi in razni stiki potem v razredu vseh pokvarjanj besed, je vsem umljivo. Igra in skupno delo strne razred, prisili ga k medsebojnemu upoštevanju, k vljudnosti in k upoštevanju mojega in tvojega. S tem se gotovo utrdijo temelji nravnosti. Skupni izprehodi po ulicah z njih vozovi in izložbami, po cestah zunaj mesta z njih sadnim drevjem in jarki, na polje spomladi, poletu in jeseni, v bližnji park s svojim ribnikom in svojimi ribami, racami, gosmi, labudi, na kmetijo z njenimi orodji in živalmi — vse to razširja in bogati sliko. In če hočete, se je vse to razvilo v učno stroko: nazorni nauk v domovinoznanstvu. — Še več je izhodišč za delo poleg dela na vrtu; še več jih omenja RoBger. Posebno zanimiv je opis, kaj je dal obisk pri sudanskih črncih. Obilo je snovi za delo, ročno delo. Videli so preprosti voz in pol leta — pravi — da jih je to zanimalo, t. j. niso napravljali venomer, ampak le o prilikah, če je kaka druga snov spet oživila besedo voz. Ura, zidanje hiše, železnica, pošta, kolesar so bile take snovi. »Poleg narejanja, ki zahteva pač pred vsem sestavljajočo fantazijo, se je vadilo vse druge možnosti delovanja.« Zdelo se nam bo malo uspeha, ki smo vajeni, da izhajajo iz našin elementarnih razredov učenjaki, ki bero, ki računijo kar tako lahko, ki so si nabrali besedni zaklad pri nazornem nauku, ki . . . saj veste, kako »bogati so na duhu« naši mali. Pa opozorim najpoprej na eno. »V pojasnilo naj služi, da stojim od začetka na stališču učiteljskega društva v Leipzigu, ki zahteva, da nimajo čitanje, pisanje in navadno šolsko računanje s poukom prvega šolskega leta nič opraviti« (RoBger). Naj ponovim na tem mestu še enkrat nek svoj predlog, ki sem ga zastopal v »Pop.« 1. 1912. v glosi »Tudi reforma«,1 ki se glasi preciziran takole: 1. Ker imamo začetek šolskega leta v jeseni, naj se sprejmo v 1. razred otroci z dovršenim 7. letom. 2. Ti pa naj začno hoditi v šolo s poletnim tečajem, ki prevzame uvajanje v šolo ter pripravlja otroke na poučevanje v računstvu, v čitanju in vseh drugih »učnih predmetih« tako, da jim da igro, t. j. dejanje, ki najde v sebi samem svoj izvor. Kako naj se to zgodi, sem omenil že na označenem mestu. Bi bil za to uvajanje in pripravljanje tak pouk nepripraven? Mislim, da ne! — Torej čitanje in druge šolske discipline so iz prvega šolskega leta izključene. Kako pa se čitanje začne, si vendar še oglejmo zaradi primere. — Pouk v čitanju se začenja z zvezo glasu in glasovnega znaka. Oboje se je vadilo poprej v drugi zvezi. Tukaj se ju poda le v njuni po- i Pop. 1912. sts. 161. sebni obliki in eno kot znak za drugo. Iz mnogih vzrokov, zlasti pa iz principov delovne šole, ki zahteva mnogo, različno in pri tem samostojno predstvaljanje oblik, se je predlagalo, da se vrnemo do skeleta naših skupnih pismenk. To so velike črke lapidarne pisave (ABCD itd.). Te obstoje le iz ravnih črt in lokov ter njih delov, zato jih je lahko risati, oblikovati iz plastiline ter zlagati iz paličic in obročev. Kot elementi za polaganje služijo le paličica v treh velikostih (dejal bi, da zadostuje za prvotno obliko ena in ista velikost!), krožeč in polkrožec. (Pozneje je potrebna enaka velikost črk, da se vzgoji smisel za enotno obliko pismenske slike.) — Oblike posameznih črk se vzame najprej kot oblike iz ostalega pouka ter dobe zdaj tu svoj lasten pomen. Na teh oblikah se vadi začetno čitanje in pisanje, se veže glas z znakom. Otrokom je vedno mogoče, da samostojno tvorijo in izpreminjajo obliko. — Kmalu dobe v tem toliko gotovosti, da se uvede k velikim tudi male črke, o priliki in po stopnji podobnosti. Nato se rabi stroj za sestavljanje pri čitanju (najnavadnejša palica z žlebom, v katerega se pokla-dajo črke). — To je začetek. Ko pa so se navadili otroci čitanja in pisanja toliko, da lahko čitajo in pišejo besede in stavke, pa se oboje brezpogojno pridruži skupnemu pouku. — Oglejmo si ob kratkem še učni načrt v nazornem nauku, čitanju in pisanju ter računanju v prvem poskusnem razredu pod vodstvom Kerschensteiner jevem v Miinchnu.1 Nazorni nauk. 1. naloga (telovadnica in na igrišču): naprav-ljanje lesenih palic z opiljenimi prijemali, lestev, držajev za vrvi. — Pletenje vrvi za skakanje (delano na kolescu). 2. naloga (na cesti); na-pravljanje lesenih kock, lesene omare in navadnega težaškega voza iz kolesc in deščic. 3. naloga (jesenski vrt); nareja se cvetlične palice iz lesa ter sivo iz gaze vrečice za semena. 4. naloga (božič); naredi se taška za na božično mizo, taška za servijeto; lesena stavbna omara iz štirikotnih in trikotnih stebričev. 5. n a 1 o g a (sneg in led); pletenje podstavka; naredi se lesene sanke. 6. naloga (pri šivilji); ravnilo z merilom; risarsko ravnilo. Napravljanje krojev za srajčko, spodnjega in vrh-nega krilca punčk. Šivanje tega perila po prirezanih krojih. 7. naloga (v cerkvi o Veliki noči); barvanje pisank. 8. naloga (šolski vrt zmlad-leta); napravljanje cvetilčnih zabojčkov, plotu za te zabojčke, setev in saditev vanje; pletenje cvetličnega koša, pletenje koša za sadje iz rafije. 9. naloga (pri prodajalki sadja); modeliranje sadja. i G. Kerschensteiner „Begrit'f d. Arbeitsschule" str. 84.-92. Primeri tudi moje »Šolstvo v Munchnu" v letošnjem „Pop." Čitanje in pisanje. Kot predvaja za pisanje služijo geometrijski liki, ki jih otroci najprej obvlečejo s svinčniki. Tako omejene papirne ploske se izpolnijo vedno skrbneje z barvnki. Otroci se tako navadijo, da pazijo na obris, se drže gotovih mej, pojmujejo razne obrisne oblike ter se tako počasi navadijo, da obvlada roka gibanje pri pisanju. Uvajanje v posamezne pismenke se godi tako, da se črko najprej počasi in z opazovanjem vseh premikov napiše na tablo. Potem jo poiščejo otroci med črtami ter jo na neliniranem papirju ali neliriirani ploščici napišejo prav veliko, jo otipajo (!) ter vlečejo po nji s prstom, dokler je ne znajo. Tem predvajam sledi pisanje črk na velikih stenskih tablah (Zakaj ne narobe? Poprej tu, potem na svojih ploščicah!), ki so na treh šolskih stenah, in nato je skupna korektura. Nato jo vadijo zopet na svojih ploščicah. Vzporedno s temi vajami so vaje v čitanju in pravopisju. Zadnje so navadno take: na veliki šolski tabli sestavi učiteljica iz tiskanih črk nove stavke, otroci prestavljajo tiskane črke v pismenke ter pišejo potem stavke na ploščice ali v zvezke na pamet (!). Začetnico so skončali že sredi maja, tako da so brali otroci zadnja dva meseca že berilo: »Blaue Blumen«, knjigo za starše in otroke. Težkoče so bile tu skraja le vsled manjših črk v knjigi. Računstvo. Gleda se na to, da ima vsak otrok učila, na podlagi katerih ponazoruje sam. Seveda se kar skraja polaga največja važnost na to, da otroci ne le presodijo, ampak tudi natančneje premerijo ter razvijajo tako najnavadnejše številne pojme. Ploščice iz lepenke, gumbi, paličice, kolesca, verižice biserov, ponarejeni bakreni in niklasti novci v lastnoizdelanih denarnicah in predvsem vse manualno delovanje v obdelovanju lesa, za kar je potrebno vedno presojanje, merjenje in primerjanje, služi izvajanju delovnega principa v računstvu. To je vse v šolah, ki so urejene in predvsem gmotno podprte za pro-izvedbo delovnega principa. Kaj pa bomo mogli doseči mi? Lahko sploh kaj dosežemo? Za primer skromne lastne poskuse. Iz nazornega nauka. Obravnaval sem zimo. Nisem imel ne Janskyjeve, ne kake druge podobe, nisem imel pripravljenih povestic, ne nobenega orodja, ki bi bilo pripravno za to obravnavo. Sami so mi prinesli otroci snov s seboj; na svoji zmrzli obleki, na svojih ozeblih rokah, na ščinkovcu na nosu, na rdečih licih so jo prinašali. Tako sem si razvrstil obravnavo. Po Vseh svetih so mi začeli praviti o svoji poti v šolo. Zapal je sneg, pritisnil je mraz, pa so mi spet pravili o svoji poti. Vsak dan sproti. Ne ravno v uri nazornega nauka. Prva po urniku naj bi bila ona računstva; da bi jo porabil kot tako, ne bi izvedel nič, otrokom bi se predstave zmeglile, pa še ura računstva bi bila precej izgubljena, ker bi jih moral s silo tiščati vanjo. Prokrustova postelj. Ej, saj dajo mali sami s svojim pripovedovanjem snovi, na katero pričvrstiš računstvo; življenja so ti prinesli, z življenjem prični! Štej hiše ob potu, štej brvi, njive, drevesa posebne vrste — to je koncentracija, ker je življenje! In obravnavali smo zimo. Delal sem si zapiske, razvrščeval snov, ostal pa v okvirju, ki so ga začrtali otroci. Dovolj je bilo v njem zanimivosti, dovolj snovi. Zajec je bil tu. Ne njegova slika, ne nagačena žival — tako učilo bi bilo premalo. Živ zajec je skakal po snegu in puščal svojo sled; žive vrane so vtikale po tri prste v mehko odejo ter kazale, kako so šle, kako so se premikale; male tri prste nožice ptičev, ki so skakali — a izvedeli so mali. kje je ostal četrti prst. Mislite, da je znal že kar prvi dan kateri mojih malih narisati to sled? Nobeden! A risal jim je nisem; pojdite in oglejte si! Drugi, tretji dan je bila sled na tabli, in na zajčji smo videli natančno, da so zadnje noge krepkejše od prvih. — Lisica je šla po snegu ter pomela z repom, kjer se je plazila; tam so najprej videli, odtam so sklepali, tam so si bistrili um z očesom, z roko so risali. Taka je bila obravnava. Uporaba? Prav praktična: sanke si napravijo otroci prav radi in tako dobro, da ni treba nobenega strokovnega učitelja, ki bi jih učil, sneženi mož pa jim napravi tudi veliko veselja. Do teh radosti je segala šola in od tega življenja zunaj je dihalo vanjo ... Sv. Miklavž je hodil po svetu ter obdaroval otroke. Prinesli so s seboj miklavževko, da si jo razkažejo, da se razgovore. Zakaj bi skrivali, otroci, če stopim med vas? Nazorni nauk je, mi pa gledamo in pregledujemo miklavževke; največ šolske potrebščine, ki je treba, da jih dobro poznajo. Pa ne bi vam je pogledal, mrzi mu, za »šolo« je. To pa je miklav-ževka in svoje lastno zanimanje ima vsaka reč. Pa smo videli to, to, pri tem, pri onem — in ločila so se posamezna spoznavanja, eno za drugim, prav lepo počasi iz vse predstave, ki je bila le ena: miklavževka. Božič je tu. Zakaj bi obravnaval božič, pa še morebiti »božičen sejem?« Jaslice naredimo! Dečki svoje, deklice svoje. Pa priromajo v šolo cele pole pastircev in ovčk, treh kraljev, klinčkov za nalepljenje — škarje so dobile svoj vstop. In zdaj režejo, lepijo, primerjajo, pogovarjajo — jaz pa sem njih svetovalec in mene vprašujejo tako zaupno: »Je dobro?« Vmes pa je pogovarjanje ljubezni božje in zgodbic, pripovedovanje, kako bo »betlehem« doma. Meni takele ure iz nazornega nauka prav ugajajo. Še iz računstva. Tudi moje mnenje je, da je za začetek, za prvi začetek dosti eno samo nazorilo, ki pa ga ima vsak učenec zase. Več nazornih sredstev je le za vajo, za prenašanje predstav, ki so se utrdile in vtisnile na enem predmetu. Zato imajo moji novinci poleg prstov vsak najprej pet, potem pa deset klinčkov, ki si jih je urezal vsak sam. Da naj ne bodo grdi in kruljavi, bodo poskrbeli že sami — vi le pohvalite onega, ki je napravil najlepše. In s temi klinčki računimo najprej, drugo še vse pride, ker s temi klinčki tudi najprej pišemo številke, t. j. sestavljamo jih z njih. V Lavtarjevi I. računici so sestavljeni iz črtic številni liki; tu sem si vzel svoj postopek. Jaz na pr. sestavim najprej to vrsto I L H 4 B primerjajmo številke 1, 2. 3. 4, 5, in takoj vidimo, kam nas vodi pot tega sestavljanja in polaganja paličic. In tako gre naprej. To so sličice iz lastne prakse. Princip pouku je delo — ne ono razvito, rokotvorno delo; nisem še bil v kraju, kjer bi bili premožni dovolj, da bi pokrivali za tako stroške. A eno sem videl: kdor se boji vseh stroškov, se boji praznega strahu. Predvsem je za nas pri tej poti glavno, da imajo otroci veselje in za svoje veselje bodo trkali pri starših na mošnjiček toliko časa, da se jim odpre. In za veselje svojemu malemu kodrolascu, svoji mali črnoočki se rad odpre. Prav tako je prazen strah, ki se včasih sliši, da mora učitelj s takim postopanjem »priti v konflikt s šolskimi oblastmi«. Ti nazori so pa tako srednjeveško zastareli, da jih ne bom izpodbijal. VZGOJA ČUSTVA IN VOLJE. Pri občnem zboru Učiteljskega društva za šol. okraj Kranj dne 13. junija 1912. Predaval profesor Makso Pirnat. (Konec.) 2. •v Čustvo se pojavlja v hotenju in delovanju. Kar me veseli, kar mi ugaja, to tudi hočem, to bi rad storil. To se pravi: v meni se vzbudi volja; ako je ta volja dovolj močna, potem se nič več ne pomišljam in ne obotavljam, ampak se hitro odločim in grem na delo. Krepka volja — to je velika prednost; kako nam ugaja človek močne volje, kako smešna prikazen pa je človek brez volje, pravimo mu „mevža". Zato je ena največjih a tudi najtežjih nalog prave vzgoje, da napravi iz učencev, gojencev ljudi krepke volje. Naloga vzgoje je, da vzgoji v človeku nravni značaj, da je človek potem zmožen, uravnati svoje dejanje in nehanje ne po impulzih slepih nagonov, ne po samoljubju (egoizmu), ne po trenutnem razpoloženju, ampak po pravilih (maksimah), do katerih vodijo pogoji socialnega življenja v njegovih najpopolnejših oblikah. Okrepitev volje je glavni problem vzgoje. Kar se tiče vzgoje volje, se najbrže noben narod ne more meriti z Angleži in njihovimi vojaki v Severni Ameriki. Ta vzgoja nas naravnost spominja na vzgojna načela starih Špartancev. Angleži v prvi vrsti goje formalne vrline volje. Njihov namen je, da že mladega človeka navadijo, da more popolnoma samega sebe obvladati. Njihov vzor je človek, ki je do skrajnosti utrjen proti pomanjkanju in bolečini, ki v vseh, tudi najbolj kočljivih položajih življenja ohrani mirno kri, obvaruje ravnodušnost, ki vztraja tudi v največjih nevarnostih, ki se zna hitro odločiti tudi v najtežjih okolnostih ki z neupogljivo stanovitnostjo zasleduje svoj cilj, ki se pa tudi brez truda odpove vabljivemu uživanju. Taka popolna samoobvlada ni lahka reč; in dokaj napora in truda stane, preden se navadita duh in telo, da moreta biti kos taki samoobvladi (da se povzpeta do viška take samo-obvlade). Duševni sili mora odgovarjati tudi moč in zdravje telesa. To so spoznali Angleži že zdavnaj in prav to jim je priborilo svetovno vla-darstvo. Posnemajmo Angleže tudi mi! Prva skrb našega učitelja bodi, da zatira z vso odločnostjo mehkužnost in preveliko občutljivost. Na zgledih iz življenja naj otrokom pokaže, da mehkužen človek ni za rabo, da je v nadlego sebi in drugim. Vsestransko utrjen človek, tak kaj velja, do tega prepričanja naj pride mladina čimpreje Varuje naj se učitelj, da enostransko ne vzgaja, da ne poudarja morda samo važnosti razuma in čustva; ne samo razum, ne samo čustvo, ampak razum, čustvo in volja morajo vedno priti enako v poštev, a prvo mesto pač pristoji — krepki volji. Močna volja vodi do dela. Otrok naj se zgodaj zave, da je delo naš namen, pa tudi naša sreča in naš blagoslov. Neprestano treba buditi v otrocih veselje do dela. Pouče naj se, kam vodi vztrajno delo. To se najlažje zgodi pri zgodovinskem poku. Kako mika učenca, kadar bere ali sliši o možu, ki se je iz najskromnejših razmer povspel do naj-odličnejšega mesta po neumornem trudu in delu. Kar ves je prevzet, ves vnet za dotičnega moža. Sedaj je prst zrahljana. Učitelj porabi ugodno priliko in izpregovori nekaj navdušenih besed o važnosti, sreči in blagoslovu dela. Učitelj pa daj tudi učencu mnogo priložnosti, da se sam vadi v delu. Učenčevo delo so razne vaje in naloge. Paziti je pri tem, da je naloga vedno prikladna, da ne presega zmožnosti učencev. In potem treba seveda delati razliko. Manj nadarjen otrok dobiva lažjo — bolj nadarjen težjo nalogo. Kako razveseli učenca, če se mu posreči rešiti računsko nalogo! Kar žari mu obraz, ako mu je dobro uspela spisna vaja; sam je je vesel; vesel je je tudi učitelj, tako, da jo pusti učencu prečitati sošolcem. — Učenci se vadijo v sadjarstvu. Poskušajo po učiteljevih navodilih cepiti mlada drevesca. Kako srečen je deček, kateremu se je vcepljena mladika prijela in pognala nežne popke. In tako naprej! Kdo bi mogel našteti vse slučaje in prilike, pri katerih se more učenec izkazati z lastnim delom in se radovati svojega uspeha. — Delu naj vedno sledi razvedrilo. Otroci na kmetih najdejo premnogo zabave in razvedrila pri raznih domačih opravilih; pa tudi v šoli jim učitelj od časa poskrbi za nedolžno zabavo. Kmečki otroci se že sami dovolj telesno gibljejo in tako tudi telesno krepe in utrjajo. Pri mestnih otrocih pa mora šola poskrbeti, da gojijo telovadbo, kopanje, plavanje, drsanje veslanje, razne igre; pri tem se otreso šolskega prahu, obenem pa imajo mnogo prilike, da si okrepe zlasti svojo voljo. Neka nevarnost pa je pri teh stvareh. Mladina rada pretirava, loti se raznih športov z vso strastjo, ne pozna več prave mere; vse eno ji je, če postavlja tudi svoje življenje po nepotrebnem v nevarnost. Tako se zgodi, da postane ta ali oni šport, ki je sam na sebi dober, moda, ali celo karikatura. Potem seveda šport izgubi ves svoj pomen in je naravnost škodljiv. Paziti treba nadalje, kako se otrok spolno razvija. Zgodaj se že navadno pokažejo slaba nagnenja, katera treba krotiti. Šola in starši naj skrbe, da se otrok pogosto umiva, da se večkrat pošteno skoplje, da si z delom utrdi mišice in kite, da vživa zmerno hrano, da ima prikladno obleko in posteljo; nadzorovati treba njegovo čtivo, paziti, s kom občuje. Potem pač spolni mfki izgube svojo moč in otroka tako obvarujemo raznih zablod nagonov, katere utegnejo postati usodepolne, katere uničujejo duha in telo ter v prvi vrsti slabe moč volje. Važnejša od formalne je materialna vzgoja volje. Materialna (etična) vzgoja šele da volji pravo vsebino in pravi smoter. Zato mora poznati učitelj etiko, znana mu mora bili psihologija, potem lahko hodi pravo, zanesljivo pot pri vzgoji volje. Navduši naj učenca, da dejansko vzljubi vse to, kar je pravo, lepo in dobro, potem ni izgrešil svoje naloge. Na voljo moremo