Poštnina plačana v gotovini
niso sovražniki socializma, k; pa so se zmedli v času, ki zahteva idejno jasnost in revolucionarnost in povezanost z ljudskimi množicami. Tako se v našem tisku, v propagandi, v kulturi, v šolstvu in prosvetj ter v našem gospodarskem aparatu pojavljajo ideje, ki so socializmu tuje in se pod krinko demokracije razpredajo vse mogoči preživeli in dekadentni individualistični in anarhistični »problemi« in »teorije«.
Socialistična demokracija je za delavski razred, za njegove zaveznike, za delovno ljudstvo, ne pa za sovražnike socializma in demokracije. Delavski razred, k[ Je v Sloveniji najštevilnejši, ki je dal in daje ogromen prispevek razvoju produktivnih sil in socialističnih odnosov, bi moral imeli večjo vlogo tudi v splošnih političnih in družbenih vprašanjih, s čimer bi bila kaj kmalu po-metena malomeščanska in anarhična navlaka.
Prav tako so socializmu sovražna razna partiKulari-stična in nacionalistična gesla, Ici se ob vsakem aktivi-ziranju razrednega sovražnika pojavljajo v eni ali drugi obliki. Naše gospodarske težave skušajo izkoristiti za razširjanje šovinizma, za razbijanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Niti teh razbijaških antijugoslovanskm koncepcij vodijo v bedne špijonske centre v" Trstu in Ce-
fNadaljevanje na .9. slrani.)
II.
Današnja laza za nadaljnje razvijanje socialistične demokracije nalaga partijskim organizacijam in vsem članom Komunistične partije nove naloge. Razni negativni pojavi pa kažejo, da nekatere partijske organizacije niso vselej dorasle tem nalogam, da se ne znajdejo dovolj v novih pogojih razrednega boja.
Ko smo začeli z energično borbo za socialistično demokracijo proti vsem zametkom in izrastkom birokratizma, ko smo z uvedbo delavskega upravljanja v gospodarstvu napravili do sedaj najrevolucionarnejši korak vsega modernega socialističnega gibanja, ko se na vseh področjih borimo za to, da bodo delovne množice čim popolneje in učinkoviteje upravljale proizvodnjo in vodile svojo socialistično državo — je CK KPJ predvidel in večkrat podčrtal nujnost največje politične aktivnosti komunistov in partijskih organizacij. Odločno je bilo poudarjeno, da partijska organizacija ne sme postati del državnega aparata in tudi ne samo izvrševalec dnevnih praktičnih nalog, marveč da morajo biti komunisti in vse partijske organizacije politični organizatorji in najaktivnejši borci na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Biti morajo organizatorji kontrole delovnega ljudstva nad svojimi organi upravljanja; boroi za dviganje socialistične zavesti množic, za socialistične odnose v družbi,
Da bi naše partijske organizacije bile kos tej nalogi, pa Je potrebno, da se stalno zavedajo naprednih sil, na katere se mora naslanjati našal borba za socializem, da pa tudi vedo, kje Je sovražnik, da pozneje njegove metode borbti, ki so toliko zahrbtnejše in podlejše, v kolikor težjem položaju se sovražnik nahaja. To nam posebno kažejo metode inlormolrojevske petoKotona-ške in špijonske borbe proti socializmu. Vsi sovražniki socializma od razbitin ostankov protiljudskih režimov, od razbitih ostankov kapitalistov, do Klerikalne reakcije in kominformistične pete kolone, se v svoji borbi proti napredka in sreči delovnih ljudi naslanjajo danes na cerkev in religiozno zaostalost, na kulake in druge ostanke kapitalistične reakcije ter na malomeščanske filistTe. Značilna za malomeščanskega tllistra, ki ga je razkrinkal ze Cankar, je njegova strahopetnost, njegov oportunizem in njegovo Kapituiani-stvo. Vedno se je skušal prisliniti na tisto stran, ki jo je smatral za močnejšo in si pri iem, kadar Je bilo to mogoče, skušal oprati roke. Tako tudi; danes pod vplivom sovražne propagande tolmači našo demokracijo, našo zunanjo politiko kot naš umilc in zlasti tam, kjer so komunisti premalo ofenzivni m dosledni v svojem političnem delu, postaja trobilo socializmu tuje in sovražne miselnosti. To so pozicije, s katerih sovražnik danes poizkuša mobilizirati sile proti socializmu.
To so kaj slabe in bedne pozicije, katerim nasproti stoji' strnjena množica delovnih ljudi, ki hočejo bolje živeti, ki so s socializmom povezani na življenje in smrt in ki so to že neštetokrat dokazali. Moč socialističnih sil je predvsem v delavskem razredu, v delavskih organizacijah, v sindikatih; dalje v Osvobodilni fronti, v mladini, v zadružnih organizacijah na vasi in v ostalih množičnih organizacijah, v ljudskih odborih in sodstvu, v Soli, v usku, v radiu, filmu, v knjigi, v propagandi itd., v kolikor se komunisti in partijsice organizacije z neprestano politično aktivnostjo s teh pozicij borijo za dviganje socialistične zavesti množic. Pri tem se morajo Komunisti, partijske organizacij^ in vodstva nenehno zavedati, da je borba proti sovražniku borba za množice, od katerih ga je treba z neprestanim političnim delom na vseh poarocjin izolirati« mu s tem odvzeti vsako politično bazo in ga tako uničiti. Tako je naša Partija vedno delala in zmagovala. To Je bila pot, po kateri je bilo mogoče začeti in zmagovito izvesti narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo.
m izboljšanje političnega dela partijskih organizacij §lowenije
Pesem dela
■ Dne 26. in 27. januarja 1952 je zboroval VII, razširjeni plenum CKKPS. Razpravljal je o notranjepolitičnih vprašanjih v Sloveniji in o vlogi partijskih organizacij v razvijanju socialist, demokracije. Na podlagi poročila tovariša Borisa Kraigherja se je razvila obširna in vsestranska diskusija, ki sta se je udeležila tudi tovariša Kardelj in Kidrič. V pismu vsem. partijskim organizacijam v Sloveniji surnira politbrro CK KPS najvažnejše ugotovitve plenuma in daje temu primerna navodila.
I.
¡Narodi Jugoslavije so dosegli velike uspehe pri graditvi socializma taso v izvrševanju plana industrializacije in elektrifikacije, posebno pa v reorganizaciji gospodarstva v smislu prehoda od administrativnih metod vodstva K upravljanju gospodarstva po proizvajalcih samih' preko delavskih svetov "> upravnih odborov. V soglasju s tako družbeno-ekonomsko bazo je bila uspesna tudi borba za nadaljnje razvijanje socialistične demokracije in proti birokratizma.
Zunanjepolitična aktivnost naše države in afirmacija Komunistične partije Jugoslavije v mednarodnem demokratičnem in socialističnem gibanju sta v zunanjem svetu močno utrdili politični položaj Jugoslavije in njen uglea. Visoko razvita patriotična zavest narodov Jugoslavije ter njihova odločnost v obrambi svoje neodvisnosti in suverenosti sta vsemu svetu zgled patriotizma in nova vzpodbuda v boju proti vojnim hujskačem, s tem je postala Titova Jugoslavija eden najmočnejših in najdoslednejših faktorjev miru na svetu. Z uspešnim razkrinkavanjem vodstva VKP(b) kot najhujšega vojnega hujskača v današnjem času, kot izdajalca socializma, kot sovražnika vsake nemoKraticne misli in akcije v svetu, zlasti pa v Sovjetski zvezi, se utrjuje v svetu vera v možnost uspešnega hoja za mi,- iu za socializem.
Take velike uspehe je bilo mogoče doseči zaradi visoke socialistične zavesti ljudskih množic, k; organizirane v svoji Ljudski Ironti slede v težki borbi za zgraditev socializma izkušenemu vodstvu CK KPJ in tovarišu Titu. CIani Komunistične partije, partijske organizacije in komiteji so v letih obnove!, v najtežjih letih izvrševanja petletnega plana, izpopolnjevanja ijuasice oblasti, v letih srditega in zahrbtnega napada Informbiroja na našo Hartijo in državo,, s svojo pripravljenostjo in požrtvovalnostjo, s svojo predanostjo socializmu, bili v prvih vrstah in so zastavili vse svoje sile, da zagotovijo in razvijejo pridobitve, dosežene v narodnoosvobodilni vojni jn ljudski revoluciji.
Mnoge partijske organizacije pa ne analizirajo dovolj politične situacije na svojem terenu. Zaposlene s praktičnim reševanjem dnevnih nalog niso še povsod našle svojega mesta v današnjih pogojih graditve socialistične demokracije. Zato podcenjujejo ali precenjujejo sovražnika in ga preganjajo zgolj z administrativnimi in birokratskimi metodami, premalo politično delajo med množicami, posebno pa zanemarjajo politično vzgojo proie-tariata.
Zaradi slabega političnega dela partijskih organizacij se dogaja, da tolmačijo sovražniki naše ukrepe za razvijanje socialistične demokracije kot povratek na staro, oziroma celo na nekaj povsem anarhičnega in do te mere »svobodnega«, da odpada vsakršna odgovornost posameznika do skupnosti. Taka mišljenja često prodirajo med množice po raznih ljudeh, ki sami po sebi mogoče nm
«jliiiiiiiTiiiiiiiKtiiiiitTiiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .............................................................................................................................................................................................................
OB 50-LETNICI VELIKE ORGANIZIRANE STAVKE V TRSTU
Te dni poteka 50 let od znamenitih krvavih februarskih dogodkov, ko je delavski razred Trata dal v organilizlrainii stavki krvave žrtve za dosego boljših življenjskih pogojev ne samo v Tnstu, ampak v Evropi sploh, Tržaišfta borauaizija je hotela tedaj izkoristiti še nezadostno organizirano delavstvo. Gospodarji tr-žašikega Llovda so preko ravnateljstva že koncem leta 1901 zahtevali od kurjačev zaposlenih na Lloydo-vdh ladjah, da morajo poleg obveznih 1*2 delovnih ur delati dodatno še 4 -ure brez odškodnine. Zahteva je bila pač dovolj nesramna, da so se kurjači uprli in začeli stavkati,
Solidarnost tržaškega delavstva s kurjači 'je bila tolikšna, da ravnateljstvo Liloyda v Trstu ni našlo stavkoikazov, ki bi nadomestili kurjače in je poklicalo na njihovo mesto turške kurjače, da bi omogočilo odhod pamnika »Indija«. Na ito so Lloydovi kurjači odgovorili taiko. da so razširili .stavko na vse ladje, ki so prihajale v iuko. Ravnateljstvo je zbralo po vseh sredozemskih lu-kah kurjače in jih pripeljalo v Trst, toda ta so večinoma solldarizirali s svojimi tržaškimi tovariši. Končno je vse tržaško delavstvo v znak solidarnost! s -kurjači proglasilo splošno staVko, a predsednik Lloyda je bil prisiljen začeti pogajanja s predstavniki delavstva.
To dejstvo je pomenilo za tržaško delavstvo veliko zmago. Delavstvo se je zbralo v gledališču Rosseitti in proslavilo .zmago. Ko pa so se zbo-rovalci vračali proti velikemu trgu, jih je prestreglo avstrijsko vojaštvo, ki je prejelo ukaz, da strelja na delavce. Padlo je v krvi 17 tržaških deilavcev.
Iz krvavih dogodkov pred 50 leti si lahko tržaško delavstvo najde ponovno poit/rdllo, da si bo le s svojo lastno borbo priborilo socialno in narodnostno svobodo in da bo zmagalo vedno le tedaj, kadar bo v svoji bonbi čvrsto strnjemo in solidarno.
KAKO JE S SLOVENSKIMI
OTROŠKIMI VRTCI V TRSTU?
Ze štiri lela se trudijo starši slovenskih otretk v .ulicah Donadoni in sv. Frančiška, da bi se rešilo vprašanje otvoritve otroškega vrtca. S .tem bi zagotovili otrokom skrbno nadzorstvo v onih urah dneva, ko so saimli zaposleni. Vse prošnje pa so bile doslej zaman. Te dni so ponovno apelirali na g. Ingallsa, šefa urada za socialno skrbstvo pri ZVU, da kanono le izda ugodno rešitev,
V šolskem poslopju v ulici Donadoni je -že italijaraslki otroški vrtec, v bližnji okolioi pa sta še dva. Slovenski starši svojih otrok ne morejo pošiljati v italijanske otroške vrtce, saj so ti vntici le sredstvo za raznarodovanje slovanskih otrcik, ki so se ga Italijanski vzgojitelji z veseljem posluževali. Starši teh otrok so večinama delavci, večji del dneva zaposleni, otroci pa so v mnogih primerih prepuščeni samim sebi.
Podoben primer je .tudi v ulici sv. Frančiška, kjer so slovenski starši prav tako naslovili že več prošenj za otvoritev slovemsfkega vrtca, pa vedno brez uspeha.. Značilno je, da je v tem okolišu kar pet italijanskih otroških vrtcev.
Visaka nadailljna raestava o tem je nepotrebna. Odgovorni organi vzihrajno molčijo, mi pa se moramo samo nujno vprašati, če ne gre tu za ponoven primer diskriminacije na račun slovenskega življa in slovenske šole.
ZAČASNA UKINITEV POTNIŠKEGA IN BLAGOVNEGA PROMETA MED CONAMA B IN A
Urad za informacije pri Vojaški upravi JLA javlja, da je zaradi širjenja slinavke in parkljevke, ki se širita iz cone A, Vojaška uprava JLA začasno z 15. II. ustavila potniški in blagovni promet med jugoslovansko in angloamerlško cono STO.
Blagovni promet bo možen po morski ptoii v piranski iulki. Ukinitev prometa ne velja za uradne osebe obeh vojaških uprav, za diplomatske osebe in inozemske potnike.
Odredba velja do preklica.
ifiiiiiiiriiiiiiiii(iiiJii,iiE(iiii4iiiiiiiiirii-iiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiticiiiiuiiiiiiiiiiiiiiJiififiiiiif[iiEiiiiiiiJiiMi i najji ■ ■iiiiiiiiiiiiijiiiiiifiiifiitt^f^iiiiiitxtjji i n rui ■iiiTiiiiiMiiJimiiitiiiriMirjiiiiiiiitiiKiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii tiiiiiftT
TOVARIŠ EDVARD KARDELJ V KOPRU
V ponedeljek so potovali skozi Kc per, kjer so se muidilJ nekaj časa. minister za zunanje zaderve FLRJ Edvard Kardelj, generalni polkovnik Koča Po-povič, stalni delegat FLRJ pri OZN dr. Aleš Bebler in .predsednik komisije za zunanje zadeve .pri Lj.udski skupščini Vladimir Dedljer.
•KOPER. — V nedeljo zjutraj so zajeli v bližini Niovlgirada italijansko ladjo »Ludoviea Luciana«. katere lastnik je Mario Perini iz Klodia, Ladjo so zajeli sedem milj v notranjosti teritorialnih voda jugoslovanske cone STO, kjer so lovili ribe. To j.e že drugi primer .nezakonite »lovibe v vodah Istrskega okrožja, Ladja in njena posadka sedmih članov so bili pridržani, dokler se vso stvar ne pre.veri,
IZOLA. — Letni občni zbor kmetijske zadruge. V nedeljo so imeli člani kmetijske zadruge v Izolj svoj letni občni zbor. Zadružniki so predvsem govorili o diferenciaciji med čla.ni in nečlan,i zadruge. Zvišali so delež od dosedanjih 100 din na 500 din, Nad 3,5 milijonov dinarjev dobička, ki ga je ¡mela zadruga v preteklem letu, so člani zadruge razdelili takole: 20% v rezervni sklad, 45% za investicije, ostalo pa predvsem za kulturne In vzgojne namene. Z dobičkom, bodo nabavili tudi .nekaj traktorjev, pa tudi zadružno ekonomijo nameravajo v kretkem ustanoviti.
IZ SLOVENSKE ISTRE
OB CM H 2BORI SIMDIKALMIH
Pred petnajstimi dnevi so se začele letne skupščine osnovnih organizacij Enotnih razrednih sindikatov Istrskega okrožja, Dos.lej so imeli letne skupščine že v 15 podružnicah na Koprskem In v 11 sindikalnih podružnicr.h na Bujskem. Na skupščinah razpravljajo člani sindikata o njihovem dosedanjem delu, o pomanjkljivostih, o težavah, predvsem pa .o bodočih nalogah za dvi.g: proizvodnje iin za boljšo kakovost izdelkov. Tako so delovni kolektivi Istrskega okrožija v večini podjetij us.pel; zmanjšati režijske stroške in dvigniti storilnost dela. V piranski ladjedelnici so n. pr, zmanjšati režijske stiroške za 50%.
PODUIJZNIC
N.a sindikalnih skupščinah prav tako razpravljajo o skritih rezervah delovne sile, o organizaciji dela, o pravilni razporeditvi delovne sile. o Slednji potrošneg.a materiala itd. V vseh podjetjih se trudijo proizvajati čim ve£ in po najnižji ceni. Prav tako pod-črtujejo delavci na skupščinah vlogo delavskih svetov p.rl vodstvu podjetij. Povsod so bile skupščine zelo uspešne in diskusija živahna, Delavci se zanimajo za ;u.pravo podjetij, ker je to njihova korist in korist skupnosti. Kljer Se niso začeli s .pripravami za letne Skupščine, naj s .temi pohitijo, saj je prav od .priprav odvisen uspeh.
Ustanovitev poverjeništva Zveze gluhih Slovenije za Slovensko Prizi^rje. Na pobudo Glavnega odbera Zveze gluhih Slovenije so v Idriji osnovali poverjeništvo Zveze glchih za Slovensko iPrlm.orje s sedežem v Idriji. Malo komu je znano, da je Zveza gluhih Jugoslavije samostojna organizacija, ki ima svoj statut in pravila in svoje posebne naloge. Seveda je t.a organizacija prvenstveno socialno - skrbstvenega značaja in je zato pri svojem delu tesno ipoveza.na z organi Ijudslce oblasti, kakor tudi z množičnimi organ feaoijamiu .Prav tem vpicišanjem bo potrebno na Primorskem posvetiti več pozornosti.
Krajevni ljudski odbori na Primorskem bodo morali popisati vse gluhe i.n poslati podatke .na poverjeniStvo, prav tako pa mouujo tudi starši prijaviti svoje otroke. Le tako bodo gluhonemi otroci deležni naše skupne skrbi za njihovo šolsko in strokovno izobrazbo.
KOMEN. — Tudi naša vas je lepo proslavila .največji kulturni praznik — osmi februar. Pionirji in mladinci komenske nižje gimnazije so v dvorani Zadružnega doma pii.red.ilii svečano proslavo obletnice smilil veliilkeiga slovenskega pesnika dr, Franceta Prešerna. Na programu so bile Prešernove pelsmi. učitelj Forčič pa je malto v obširnem govoru orisali Preešimovo življenje in nljsgovo delo. Ob zaključku so »Gi.mnazii.j'slki slavčki« zapeli še nekaj ipesmi.	P- K-
IZ SLOVENSKE ■ BENEČIJE
Tudi karabinjerji pomagajo v gonji proti slovenski šoli. V gcinjo proti slovenski šoilii v Benečiji so se Vključili, tudi karabinjerji. V vasi Bredo zelo pritiskajo na slovenske starše, ki so svoje otroke vpisali v slovansko gimnazijo v Goirici. Zaradi tega puiitiska so štiri slovenske družine .izpisale svoje otroke iiz slovenskega dijaškega doma v Gorici in jih vpisale v .italijanski dijaški dom v Martinjakiu, Letos se je v slovensko srednjo šolo vpisalo 26 dijakov.
VOLITVE SIAU V SEMEDELI
Preteklo nedeljo je bili zbor članov SIAU Krajfevnega ljudskega odbora Semedela. Dvorana v Zusternt je bila premajhna za vse, toliko jih je prišlo na zasedanje- Po izvolitvi raznih komisij je tov. Cok podal poročilo o opravljenem delu raznih odborov in organizacij v sklopu SIAU, Opozorili je, da bi bili uspehi lahko mnogo večji, če in,e bi mnogi člani zapadli mrtvilu, ki ima svoje korenine predvsem v prevelikj brezbrižnosti nekaterih Semedelčanov do vsega dogajanja. Poudaril je, da je treba z večjim prizadevanjem na kulturno-pro-svetnem področju dvigniti pri slovenskih domačinih nacionalni ponos, ki so ga nekateri .¡izgubili tako popolnoma, da pošiljajo svoje obroke v italijanske šole. Preteklo leto je samo pevski zbor vest.no izpolnjeval naloge, kj si ji.h je postavil.
V diskusiji, ki je sledila poročilu tov. Cdka, je tov. Belinam, ki je tudi član osnovne organizacije SIAU v Se. medel i, opozoril na pomanjkljivosti, ki so se pokazale med drugim pri plačevanju članarine za SIAU. Nekdo je predlagal izključitev tistih, ki so se pokazali nevredne članstva v SIAU. Skupščina je sklenila izključiti tri člane, ki so s svojim zadržanjem pokazali, d!a nočejo sodelovati z ljudstvom.	J.
SALARA. — Prebivalci Salate, Pade, rne in okoliških vasi se redkokdaj sestajajo, da bi razpravljali o gospodarskih, političnih in drugih vprašanjih. Pravijo, da nimajo za to primernega prostora. To je res, kajti šiolsko .poslopje, ki so ga v zadnji vojni Nemci popolnoma oropali, je še danes .brez oken, vrat lin opreme. Precej časa je minulo, odkar je KLO v Kamipel Satani nameravan urediti v tem. poslopju dvorano. Nav.ozili so strešnike, zidake, pesek in drugi material, vendar se ni nihče zganil, da bi začel z delom. Ne smemo sicer reči, da je kriv samo KLO, ki se za delo nI zanimal, ampak nosijo odgovornost
tudi prebivalci sami. nobene volje za delo.
ki niso kazali
Prejšnji teden je bila v Trstu slovesna otvoritev Ljudske knjižnice, kar predstavlja važen kulturni dogodek za tržaške Slovence. Številne povabljence je jx>zdravil predsednik knjižnice Vlado Premru, ict je poudaril pomen in naloge ljudske knjižice ter pozval vse naj pridno segajo po slovenski knjigi. Z'a njim je govorila Nada Ruplova, ki je o-risala zgodovino slovenske knjige yin poudarila, da so si Slovenci v okolju nekdanje Julijske Krajine zgradili veliko kidturno ogrodje, ki čostno predstavlja 'umstveno silo našega naroda. — Na sliki: profesor Ruplova in predsednik knjižnice Vlado Premru.
i TOLMINSKEGA
^J* HHII
^sr^c' Kg


■Vi*
Na Bovškem že dolgo ne pomnijo toliko snega, kot ga je letos. Samo v noči med 31. januarjem in 1. februarjem ga je zapadlo skoraj 1 meter, tako da je snežna [odeja narasla na meter in pol. Bovčani so imeli nekaj dni obilo posla, da so napravili gazi med ■posameznimi iiaselji. — Na sliki: Bovec v snežni odeji.
boido sestajali kot dosedaj enkrat mesečno. K dobremu soglasju med njimi prispeva vsalk po svoje. Pri tem moram omenili dr. Ambrožiča iz Postojne, dr. Ropcitca iz Kozine, dr. Spacapana. i,z Vipave in — kot goata — dr. Kladnlka iz Kopra.
PRVA OBČINSKA PARTIJSKA KONFERENCA V AJDOVŠČINI
Pretekli -teden je bila v Ajdovščini prva partijska .konferenca, katere se je udeležil tudi član Polltbiioja CK KPS Boris Kraigher. O gospodarskih problemih .na področju Ajdovščine je govoril Janko Fišer, .ki je zlasti na-glasil vlogo Partije glede pomoči delavskim svetom in upravnim odborom pri upravljanju podjetij. Partijska organizacija bo morala nuiditl vet pomoči pr> utrjevanju že obstoječih kmečkih deilovnih zadrug in ustanavljanju novih. Glede davčne .politike je ugotovil, da sq jo na terenu den sledn.o izvajali. Protitjudsko delo nekaterih duhovnikov so sicer razkrinkali, vendar bo potrebna še naprej budnost.
Organizacijski sekretar Franc Likar je govoril o delu osnovnih partijskih organizacij z množičnimi organizacijami ter o potrebi reorganizacije osnovnih .partijskih organizacij. Te naj bi se povečale na najmanj 25 do 45 Stanov.
Ob zaključku je govoril še tov. Boris Kraigher, ki je med drugim nakazal vloge Partije pri odpravljanju gpekulativ.ni.h tendenc iin pri demokratizaciji ljudske oblasti.
VIPAVA. — Zbor primorskih zdravnikov. V soboto 9. it. m. zvečer ,so se zibralli v vipavski bolnici zdravniki Slovenskega Brimonja in izvolili soglasno dosedanji odbor svojega zdravniškega društva. V društvu je včlanjenih 32 zdiavnikov od Kobarida in Goniče, do Kozine in Cerknice. Koit zastopnik Slovenskega zdravniškega društva se je udeležil občnega zbora prof. Milčin-ski iz Ljubljane. Sef postojnske porodnišnice dir. Lena.rt je pripravil strokovno predavanje. Zdravniki se
NOVA GORICA. — V nedeljo je bil v Novi Gorici letni občni zbor Sindikalne podružnice PTT uslužbencev za Goriško. Udeleženci obč-negta zlbora so pregledali lanskoletno delo in ugotovili, da so .imeli lani naj.več uspehov grupe Ajdovščina. Vipava, Solkan in Gorica.
Visok obisk v Postojni. Postojno je v ponedeljek oibliskal podpredsednik Zvazine vlade in minister za zunanj.e zadeve tovariš Edvard Kardelj v sipreanslvu tovarišev Beblerja, Dedi j etra in Koče Popovioa. Vi-sdki .gositje so si ogledali Postojnsko jamo, pa tudi mesto.
A"to-moto društvo Postojna je imelo pred kratkim redno letno skupščino, kjer so .inzpravljali o dosedanjem delu .¡n bodočih nalogah. Lanski letni plan so presegli za 150 odstotkov. Iz-vežbah so 36 motoristov in 92 šoferjev raznih skupin, ki so vsi položili izpit. Poleg tega so priredili dve ocenjevalni vožnji, eno predvojaško hitrostno tiirko, motoristi pa so sodelovali pri raznih proslavah. Ob zaključku letne skupščine so sprejeli sklepe glede povečanja kadira vozačev motornih vozil, tehnične vzgoje množic, pomoči pri .predv.ojaški vzgoji itd.
STARI TRG PRI RAKEKU. —
Za dijaški dom v Slarem trgu pri Rakeku so prispevala razna podjetja 36.000 dinarjev, organizacija AFZ pa 13.000 din.
SlOVlfISKI
M3MEM
su
-C'J h\\l
: ta f kital
txñ
(Nadaljevanje s 1. strani). lovcu, kjer v službi raznobarvnih imperialističnih gospodarjev brodolomci starih protiljudskih režimov kujejo načrte, ki naj bi jih pripeljali zopet na stare pozicije. Šovinistični nacionalizem in partikularizem se ob diskusiji o družbenem planu pojavlja Posebno tudi v našem gospodarskem aparatu, kjer posamezniki, ki sa še niso otresli stare kapitalistične miselnosti, nasedajo sovrai.ni propagandi. Taka antisocialistična in nacionalistična orientacija je tuja proletariatu kot nosilcu internacionalizma, kot nosilcu pravilnega reševanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. Najslanjajoč se na napredne, socialistične sile delavskega razreda, je treba stalno in energično razbijati te ostanke malomeščanskega šovinizma, ki je nevaren pridobitvam narodov FLRJ, posebno v današnji lazi našega notranjega razvoja in v današnjih mednarodnih okoliščinah.
' III.
Ugotovljene slabosti v partijskih organizacijah Slovenije in potreba, da se zagotovi pravilen in uspešen razvoj socialistične demokracije, zahtevajo, da izboljšamo politično delo partijskih organizacij, komitejev in vsakega posameznega člana Parlije. Predvsem je treba okrepiti borbo za vpliv Komunistične partije na množice, na vsakega posameznega delovnega človeka in s tem dejansko najmočneje udariti po poizkusih, s katerim, hoče sovražnik ovirati našo socialistično graditev. Pri tem Je v Sloveniji zlasti važno, da delavski razred ^Svojo Pa-i predno in revolucionarno vlogo, kakor jo že ima v gospodarstvu. v celoti uveljavi tudi v organih oblasti, v vsem družbeno-političnem in kulturno-prosvetnem življenju. Treba Je stalno izboljševati delavski tisk, razvijati delavske kulturne organizacije in ustanove in na ta način med delavstvom pospeševati osvajanje marksistične ideologije, splošne izobrazbe in kulture. Na ta način bo delavski razred na vseh področjih laže izvajal svojo partijsko linijo in vodil ideoloiiko borbo tako proti današnjim falzifikatorjem marksizma kakor proti srednjeveškemu mračnjaštvu, ki ga skuša posebno v Kmečkih množicah ohraniti buržoazna reakcija r izkoriščanjem religioznih predsodkov.
V zvezi s tem je treba tudi v ljudski prosveti napraviti odločen preokret in množično razvijati kulturno dejavnost delavskih organizacij, sindikatov in društev. Ta dejavnost naj kvalitetno in kvantitetno vtisne pečat celotni ljudski prosveti. Omogoči naj, da bo gradila na Bogatih tradicijah delavske kulturne dejavnosti socialističnih kulturnih društev in organizacij, cd prvih iz Ti~ovelJ, Maribora in Trsta, pa od Cankarja do najnovejših pojavov delavskega kulturnega udejstvovanja v zadnjih letih pred narodnoosvobodilno vojno, v času vojne in po SJej.
Posebno važno je, da delovno ljudstvo tam, kjer se vzgaja novi rod bodočih graditeljev socializma in borcev za komunizem — v šolah, ne dopušča, da bi vzgojitelji vnašali v mladino duha premagane buržoazije oziroma malomeščanske zmede. Naša mladina mora že v šoli dobiti od svojih vzgojiteljev osnove marksističnega pogleda na svet, osnove nove, socialistične morale, morale družbe, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku. Ki odpira vsakemu delovnemu človeku vse možnosti, da se razvija kot svoboden, zaveden in smel državljan, kj ljubi svoj narod, ki ljubi in spoštuje vse narode.
' Potrebna je odločnejša in vsestranska ter sistematična borba proti vsem poizkusom reakcionarnega Klera in drugih ostankov Iclerikalizma in belogardlzma, k; skušajo izkoriščat; vero v reakcionarne namene. Tu je zlasti potrebna široka politična aktivizacija partijskih organizacij, ki naj s svojim vsakdanjim delom pojasnjujejo, da ¡je treba jasno ločiti načelo svobode veroizpovedi od poizkusov zlorabljanja verskih čustev v klerikalne politične namene. V tem pogledu se je treba mnogo odločneje in dosledneje boriti, hkrati pa je treba ostro obsoditi vse
poskuse provociranja izpadov, ki lahko to borbo Kompromitirajo in ustvarjajo videz, kakor da gre za preganjanje vere in posameznih verskih predstavnikov. Treba je odločno zavreči mišljenje, da je vprašanje borbe proti reakcionarnim ostankom preteklosti in proti klerikalizmu predvsem vprašanje administrativnih ukrepov posameznih državnih organov (Uprave državne varnosti itd.). To je predvsem vprašanja dosledne politike in borbe, ki Ji ™ namen osvoboditi ljudske množice srednjeveškega mračnjaštva in bremena tistih privilegijev, ki so jih vladajoči razredi iz izkoriščevalskih razlogov dodeljevali cerkvi kot enemu najmočnejših čuvarjev reakcionarnih družbenih sistemov.
Posebno je treba posvetiti pozornost tudi boju proti poskusom reakcionarnih in špekulantskih protisocialistič-nih elementov, da bi se pod plaščem borbe za «demokracijo« oziroma pod drugimi gesli, kot na primer potrebe po strokovnjakih itd., polastili pozicij v organih oblasti, zlasti ob bližnjih volitvah v občinske odbore,
IV.
Da bi partijske organizacije in Komunisti bili sposobni razvijati tako široko politično dejavnost med množicami, je treba dvigniti njihovo revolucionarnost, njihovo budnost in ideološko trdnost ter okrepiti njihovo čvrsto zvezo z množicami.
Zlasti okrajni, občinski in mestni komiteji, pa tudi vsa druga partijska vodstva morajo vse bolj delovati kot čvrst kolektiv ter svoje delo graditi na osnovi politične analize naših sil in sil reakcije. Na taki analizi in na takih ugotovitvah naj si partijske organizacije naredijo plan bodočega dela in naj se pri tem osredotočijo na najvažnejše probleme. .
Naša Partija mora v svojem vsakdanjem aktivnem delu med množicami čistiti svoje vrste vseh oportunistič-nili in karierisiičnih elementov ter informbirojskih agentov. Samo Partija, v kateri bo vsak član dejansko vreden spoštovanja množic, bo lahko izvršila svojo nalogo, odprti partijski sestanki lahko mnogo pripomorejo, da bodo iz Partije odstranjeni tisti, ki vanjo ne spadajo, prav tako pa so lahko eno izmed važnih sredstev za Krepitev zvez z množicami in za pomnožitev naših vrst z resničnimi borci za socializem.
Posebno pozornost je treba posvetili stalni ideološki vzgoji partijskega članstva, ki je nujen pogoj dobrega dela meti množicami, za konČDi obračun z ostanki religiozne in idealistične vzgoje preteklosti nekaterih članov Partije in nujen pogoj za budnost in borbo proti vdorom malomeščanske miselnosti in informbirojevske pete kolone.
Zaradi tega je treba tudi v kadrovski politiki gledati na to, da okrepimo z nekaterimi politično zrelejšimi kadri organe agitacije in propagande.
Za čim večji uspeh v tej borbi je treba odločno prenehat; z birokratsko prakso nekaterih partijskih lunkcio-narjev in partijskih organizacij, ki mislijo, da je mogoče vse rešiti z odrejanjem in komandiranjem. Predvsem se je treba boriti za to, da bodo nameni in cilj; naše politike v vsakem konkretnem primeru jasni komunistom, jasni vsem članom OP in vsem delovnim ljudem, ter pri tem tudi individualno pojasnjevati, tako da bodo organi oblasti v borbi proti vsem reakcionarnim pojavom in elementom v resnici samo izvrševalci ljudske volje na osuovi zakonov in predpisov socialistične države. Boj proti vsakršnemu birolcratizmu, boj za močno, enotno, politično monolitno Partijo, v kateri so nameni, cilji in naloge nase politike resnično jasni vsem članom Partije, vsem Komunistom, to naj bo naša osnovna naloga, to je osnovni "pogoj, Ici more zagotoviti nemoten razvoj socialističnih sil slovenskega naroda ter vseh ostalih narodov Jugoslavije,
CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE

CiQ4nBMlr/z>l
Nova ležišča rud v Hrvatski. StTcCccvrnjaki Zavoda za geološka raziskovanja so pre,teklo leto odkrili nova ležišča rad ¡pri Bešlincu in Lebljaku. UgrOoviM so, da so na teh področjih večje količine železa in bakra, ki ne zaostajaijo za rudo naših najboljših rudnikov. Geološki strokovnjaki pirav tako raziskuje'o rezerve premoga v rudniku Raša in terene v Dalmaciji lor Črnogorskem Prirnerju, kjer obstajajo možnosti za vr.t-aje nsite.
Novi traktorji v Bosni in Hercegovini. V začetku februarja je prispelo v spliOriko prlstei.jišče "0 traktorje« iz Anglije, ki so namenjeni kmedklim delovnim zadairg&m in državnim P.ameO:jsk:m posestvom v Bosni in Hercegovini. Da aprila bo pnispef.o še 50 triktccjev iz Francije in 10 iz lilailje.
Slovenska obutev na inozemskih
trgih. Slovenska industrija obutve je lani zelo dobro plasirala svoje izdelke na inozemskih tržiščih. Tako je tovarna posebnih športnih čevljev v Zireh ugodno plasirala svoje izdelke v skandinavskih državah, središčih smučarskega športa. V Finsk.r~so prodali okrog 1000 parov kvalitetnih goj-zeric, sedaj pa pripravljajo novo pošiljko. V .manjših količinah bosta svoje izdelke izvažala tovarna »Obutev« iz Kranja in delavnica »Zvezda« iz Ljubljane. Tovarna »Obutev« je lani .izdelala okrog sto raznih modelov. Za njene čevlje se zanimajo zlasti v Južni Ameriki, v Turčiji in v Grčiji.
Rekord v izdelavi cigaret. Stroj za izdelavo cigaret »Blizna« v tobačni tovarni v Nišu je v osmih urah izdelal 860.000 komadov cigaret, Po poročilih, prospektih in strokovni lite-
cijsk,i urad tovarne, so najpopolnejši inozemski stroji do sedaj dosegli največjo proizvedjn 600.000 cigaret v 8 urah. Stroj »BJUzna« sta konstruirala dva nameščenca nlške tobačne tovarne. Delala sta na stroju polni dve
raturi, s katero razpolaga konstruk- leti.
lite


mmm.»m ; «v
"¿um ^^^mui^M:^

i/	tslisai"::::
■ '>A	■ ■ -vi t-Zr'M^'''
Iv ■ :■■
-~'¿mmi
•v -:>y

t. M
':■:■>:•>>:.; ' '• SSJ'<:■..------ii^fr-«: "¿M..
Prijazna istrska vasica Sv. Anton je ležala še v globokem snu. ko sem zavil proti hilši predsednika kmetijske zadruge. Narkazij Kd-ivreinčič je bil že pokonci ,in je na mojo opombo, da je zgeden, dejal: »Saj veš, na Gibčni zbor se popravljamo, ki ibo v prvih .popoldanskih urah. Precej letanja zahAeiva taka
Ü
lo opomogla. Sklenili so tudi, da bodo od lanskega čistega dobička porabili! 105.000 din za dela pri zadružnem domu. »Z zadružnim vinogirsldom si bomo. opomogli. Najprej bomo ustanovili ekonomijo, postopoma pa, tudi kmečko delovno zadrugo-,« je dejal na obenem zboru član zadruge tovariš Tork. »Naš
Sil
... .v ••••:• •>

H1 m 11 m S» «i ;
m >, « > i
mmmm i i

í íjl.Wi;.:-, v	i
mžm

POG-LED NA . SV. ANTON
stvar; pripravljanje ¡poročil, ureditev dvorane in še mnogo drugih stvari. iN,Iti malo nisem podvomil, da bo Nirka.zlij kos svojim nalo-,gam, saj ima za seboj mnogo izkušenj z vodslivom zadirug. Najprej je bil predsednik v Pobegih, ko pa so marca predlanskim Amton-čani UBitanovidi svojo zadrugo, je bil vseskozi predsednik antenske zadruge.
Nekaj minut naito sva sedela v zadružni pisarni v živahnem razgovoru. Kdo neki bi mogel bolje povedati o uspehih, pa tudi o težavah zadruge, saj se sami člani često obračajo k njemu z raznimi vprašanji in za vsakega najde dober svet. »Kaj bi ti dosti pravili o zadrugi,« je dejal Nirkazij, »delo so navadno samo hvali. Antcnčami so bili .sporazumni s tem, da jo ustanovimo in ¡danes so razen šestih vsi njeni člani. Odpadla je skrb, kako bodo prodali svoje pridelke, kje nakupili umeitina gnojila, orodje in sto drugih pcitrebčšin.«
sfe
Na letošnjem občnem zboru so se dogovciriil-r da bodo kupili traktor z dvema [plugoma*. V kratkem nameravajo prebrati nekdanje občinsko zemljišče 'in nasaditi ekrog 50 /tisoč t nt. S item si bo zadruga ze-
kraj je gospodarsko pasiven, noben kmet ,se no preživlja na svojem paseis'livu. Za pot v socializem pa je poilreibno, da smo gospodarsko moteni.«
Med razgovorom s predsednikom je vstopila v isctoo priletna ženska. Povedala je, da je /prišla iz Cereja in nekako zmedena dejala: »Prinesla sam knjižico in izkaznico za izstop iz zadruge.« »Pa sle debro premislili?« jo je vprašal predsednik. »Sem, saj se vse dobi na prosto, cd 'zadruge ipa ¡tUko nimam nobenih koristi.« »Kje pa boste odslej kupovali potrebščine? V Kopitu, Izoli ali Piranu?« »Slišala sem, da zadruge ne bo več.« »Seveda bo, tolda samo za člane. Tako je sklenil upravni odbor na svoji zadnji ■seji-« »Meni so drugače povedali, da bo zadruga propadla in da moram pohiteti z izpisom. Ce je tako, bom pa caíala.«
Taki ljudje, ki nasedajo zlobnim jezikom, iso pri Sv. Antonu zelo reldiki. Vsi bed.oii poizkusi razbijanja zEldnuige so že v kali zatrti. Tuldi zadnji občni zbor zadružnikov pri Sv. Antonu je lo potrdil. Člani so namreč odločno odgovorili: »Zadruga je naša in nihče ne bo preprečil njenega napredka«.
Svet proizvajalcev
nova ustanova ljudskih odborov
SOTESKA SAVE PRI MEDVODAH, PREDNO SO ZAJEZILI VODO ZA GRADNJO VELIKE HiDROCENTRALE
Predlog splošnega zakona o ljudskih odborih, ki ga bo vlada FLRJ predložila Ljudski skupščini FLRJ v razpravo in odobritev, obsega pomembno novost, da se v sestavu ljudskih odborov organizira posebna nova ustava: svet. proizvajalcev, V svet proizvajalcev bodo poslali svoje predstavnike industrijski, rudarski, prevozni in drugi delavci, delavci socialističnega kmetijsva, za-druga.rji iz delovnih zadrug, posamični delovni kmetje preko splošne kmetijske zadruge, obrtniški delavci itd. Vsi ti bodo v svetih proizvajalcev zastopani v sorazmerju u-deležbe temeljnih proizvajalnih vej 'V splošnem družbenem proizvodu.
Svet proizvajalcev v sestavu ljudskih odborov je nadaljnja naravna stopnja razvoja organizacijskega sistema socialistične demokracije, kateremu temelj je položen z uvedbo delavskih svetov. V smislu Marksc-vih besed predstavil j a. svet proizvajalcev v sestavu ljudskih odborov v bistvu »delavski razred, organiziran kcit državo«. Svet proizvajalcev v seslavu ljudskih odborov bo o-krepil neposreden vpliv proizvajalcev, še posebej vpliv delavskega razreda, ina državno upravo na vseh njenih stopnjah in sploh na celotno naše javno življenje,
Svet proizvajalcev bo enakopravno is skupščino ljudskih odborov odločeval o vseh gospodarskih vprašanjih, v katerih se odloča o razdelitvi in uporabi presežnega dela. Izven tega okvira bo skupščina ljudskega odbora samostojno sprejemala odločbe. Na drugi strani pa bo svet proizvajalcev lahko samostojno opravljal določene funkcije družbene kontrole naid gospodarskim
delovanjem posameznih podjetij, ki bodo svetom dodeljena z zakonom.
Ce -se v ikakšnem vprašanju svet proizvajalcev in skupščina ljudskega odbora ne moreta zediniti, predlog zakona o ljudskih odborih predvideva najprej določen postopek v samem ljudskem odboru (sikupna seja) in ponovno glasovanje. Ce se na ta način ne doseže sporazum. odloči posebna komisija republiške ljudske skupščine.
Predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ tov. Edvard Kardelj, k: je dal navedena pojasnila o predlogu splošnega zakona o ljudskih odborih uredništva »Borbe«, je pripomnil, da bo treba ustanovo sveta proizvajalcev, kolikor ,bo v načelu osvojena za ljudske cdbore, prenesti tudi v sistem zveane in republiške vrhovne ljudske oblasti. Z uvajanjem sveta proizvajalcev bo napravljen eden najvažnejših korakov ■naprej v roivojai organizacijskega sistema naše socialistične demokracije. To bo najiuiripešnejše sredstvo, da se zagotovi stalen napredek k višjim socialističnim oblikam. Uvajanje sveta proizvajalcev bo okrepilo iniciativo delovnih ljudi, vzkladajuč skupne in individualne koristi. Obenem se bodo s tem onemogočili pojavi birokratione vladavine, katerim vedno sledijo mrtvilo, dušenje iniciative lin oživljanje-raznih ostankov preteklosti.
Največja transformatorska postaja v naši državi. V Rakltju pri Zagrebu bo v ikratkem dograjena največja transformatorska pcstaija v nsiši državi. V njej se bodo stikali vsi daljnovodi! elektrarn Slovenije in Hrvaitske.
t 0 V t 71 S K I 1
m
¡pV zadnjem času je bilo opaziti v prestolnicah Zapadne Evrope živahno •liiplomateko dejavnost v zvezi! z .nameravano ustanovitvijo močne evropske obrambe skupnosti, to je vojske, ki bi bila kos vsaki morebitni agresiji.
Pogajanja o evropski vojski se vlečejo že zelo dolgo: največje težave je doslej povzročilo vprašanj» nemškegt' sooelovnnia, zaradi katerega je prišlo tudi do zaostritve odnos j v med Neme"« p in Francijo.
Prav v zadnjih dneh je namreč zapadno-inenišfci parlament odobril Udeležbo Nemčije v evropski vojski pod pogojem, da zapadne sile priznajo Nemč/iijii pravico do samood-ločanija v stvareh, ki .se .tičejo vojaških ali .strateških ukrepov atlantskega pakta in njegovega vrhovnega vojaškega poveljstva. Poleg Sega je bonski parlament postavil še
Stari pojmi
Težko je razpravljati z iredenti-sii. Ne morejo se načuditi, zakaj uživa ta beseda tako slab glas po sveiu, ¿lasti še pri sosedih. Saj vendar ta iredentizem• ni še nikdar naredil nič hudega. Je čista italijanska cvetka, izliv pravega patriotizma, ki se je boril samo z duhovitimi sredstvi za zedinjenje svojega naroda. Zagledali se je treba samo v Oberdanka, svetel simbol tega misiičnega patriotizma, ki je nesebično in '.nekrvavo položil ,svoje mlado življenje na oltar italijanske domovine. Ubogi Oberdank ima torej v tej iredentistični veri položaj pravega Kristusa. Razlika med njima je le kvantitativna. Eden je s svojo smrtjo odrešil svet, drugi pa le mater Italijo. Nočemo se spuščati v i?olemiko o svetnikih in tudi iredentizmu privoščimo njegovega, čeprav je bil njegov svetnik sin slovenske matere in nemškega očeta in s tem kaj nep-ikleden za s vrhe, ki so mu jih dodelili. Toda pota tega sveta so čudna in to velja tudi za ranjkega Oberdav.ka. Vere pač morajo imeti svoje svetnike in čudeže, sicer miso prepričevalne. Le mera, ki jo iredentizem pri tem. uporablja, se nam zdi nekako dvojna. Medtem ko si je ta Oberdank, ki je nameraval združiti Italijo z odstranitvijo avstrijskega cesarja> pridobil najčastnejše mesto med mu-čeniki in svetniki iredente, je Princip, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za združitev Jugoslovanov, za iste evangeliste navaden prekucuh in razbojnik.
Poleg tega so baje ti iredentisti strašni poborniki zakonitosti. Posebno pa so specialisti za mednarodne pogodbe, na katerih bi po njih mnenju moral sloneti ves svetovni pravni red. Tako so skovali londonski pakt kot vzor mednarodne pravičnosti. Kaj se ima pravzaprav Jugoslavija pritoževati, če so si tedaj zasigurali proti njej strategično mejo? Po isti pravici so dobili tudi Dalmacijo. V svoji širokogrudnosti so pa Dalmacijo zaradi dobre soseščine pustili Jugoslovanom. Prav po nepotrebnem, ker ne poznamo hvaležnosti. Zakaj so se pravzaprav borili? In kaj ti Jugoslovani sploh toliko govore! Saj niso ničesar izgubili. Kar je iredentizem v prvi vojni dobil> je vzel Avstriji, Jugoslavija pa sploh ni bila prizadeta. Se bolj čudno je s Trstom. Tega so zavezniki kot italijansko ozemlje vrnili Italiji z znamenito turinsko izjavo. Vse, kar zahtevajo, je tako u-temeljeno, da ne trpi njkakega u-govora, če začnemo z londonsko pogodbo pa preko Rapalla do tridelne izjave. Taka je miselnost te krotke »iredente« in tako sedaj na široko modruje. Toda tako pridigajo le svojim vernikom. Drugod je namreč malo takih, ki bodo verjeli njihovim resnicam, saj ni nobena tajnost dejstvo, da sta Grazioli in Robotti iredentistično vero širila z ognjem in mečem. Naravne meje se tudi ne potrebujejo več, saj je na Vzhodu miroljubna Jugoslavija, ki bo celo iredentiste pustila večno pri miru. Iredenta nima torej onega miroljubnega značaja, ki bi ji radi dali tržaški šovinisti. Kaže neprikrito težnjo, da bi si italijanski imperializem za vsako ceno prilastil nekaj tujega. Navadno so taki podvigi zvezani z nasilstvom, proti kateremu se je vsaka država dolžna z vsemi sredstvi branili, Zato ni prav nič čudno, če iredento imenujemo pri nas z drugo besedo tatvina in rop.
druge pogoje, Jtil niso nič manj ne-všečni za.padinim silam. Zahteval je izpustitev nemških vojnih zločincev, vzpostavitev političnih svoboščin1 v Posarju, .zlasti ,pa .to, da se ne smejo povečali'! v Nemčiji obveznosti m davtkli An pa da preneha okupacija Nemčije.
Četudi žapsd ne tolmači te zahteve kot nujen pogoj za podpis pogodbe o evropski voj.ski s strani Nemčije, je jasno, da je s temi pogoj.i kancler Aidenauer prevzel gotove obveznosti pred svojo stranko in pred nemškliim ljudstvom in da ne bo parlament ratificiral dogovorov o evropski vojslki, če itii pogoji ne bodo izpolnjeni.
Te s.livari so zelo razburile francoske politične in vladne kroge. Ze naslednji dan je francoski zunanji minister Shumaam izjavil, da Nemčija ne more biiti sprejeta v Atlantski pakt, ker država, ki ima kakršne koli (teritorialne zahteve, ne more biti članica tega pakta-. Toda francoski odpor ni le v tem, pač pa predvesm v strahu pred nemško o-borožiitvijo in pred ponovnim preporodom nemškega militarizma.
irez litijska nja ne gre
Medtem ko je odnos med avstrijsko socialistično stranko na Koroškem in Slovenci znosen, se v avstrijski ljudski stranki, ki je s socialistično v koaliciji, nikakor ne morejo sprijaznili z dejstvom, da je treba z narodnostnim zatiranjem in gospodarskim zapostavljanjem Slovencev enkrat za vselej prenehati. To jasno dokazuje tudi dejstvo, da so na zadnjem strankinem ■deželnem zborovanju izvolili za podpredsednika proslulega vojnega zločinca nacista Steinacherja, veleposestnika iz Miklavževega.
Takim tendencam so podobne tudi mi6ije celovškega radia, v katerih smo že pred nedavnim lahko slišali nesramne napade na Koroške Slovence in Slovence sploh, nrav tako pa tudi napade na vladne kroge LR Slovenije. Koroške slovenske organizacije šo na tako izzivanje krepko odgovorile v svojem ¡tisku in vložile jintožbo tudi pri okupacijskih oblasteh.
Oe sodimo po molku vročekrvnih izzivačev, je ta ukrep vplival na odgovorne osebnosti, od katerih pričakujejo svobodoljubni Koroški Slovenci, da jim bedo omogočile uocirabo radia za kulturne namene.
Frartoija, kii je vedno nasprotovala — zaradi izkušenj iz pretekle vojne — ponovni oborožitvi N.emčije. ne bi hotela, da se Nemčija vključi v Atlantski pafct ko.t enakopravna članica, ker se boji nemške vojaške sile. Skraitka, in to je prišlo do izraza tiudi na sedanjem zasedanju francoske poElBmisike z)bor,n,ice, Francozi so zelo zaskrbljeni .in iščejo jamstva, da se ne ponovijo strahotna leta 1914 in 1940.
Spričo tega smatrajo, da bi edino angleško sodelovanje v evropski vojski pripomoglo k vzpostavitvi ■ravnotežja sil in preprečitvi, da bi Nemci imeli levji delež v vodstvu ie vojske. V tej poostritvi odnosov med Nemčijo in 'Francijo poudarjajo v zapadnih krogih stališče Združenih držav Amerike, ki ¡bi rade videle čimprejšnjo rešitev lega vprašanja, da bi se takoj pnlšlo h konkretnemu delu. Sodijo, da bo ameriški zunanji minister Aoheson, ki se bo udeležil pogreba, angleškega kralja Jurija VI. v LOndcinu, skušal ¡zgladila ta nesoglaája1' Ííii prodreti z ameriško kompromisno rešitvijo vprašanja sprejetja Nemčije kot enakopravnega člana v Atlantski pakt. Acheson je sicer prodi takojšnjemu sprejemu Nemčije kot enakopravnega člana v to organizacijo, vendar zastopa stališče, da je treba dati Nemcem določena zagotovila, da bodo .pripravljanii sodelovati pri za-padni obrambi,
BAHANJE »Naš angleški otok je najgosteje naseljen v Evropi. Tudi naše železniško omrežje je med najgostejšimi na svetu!«
»To ni nič, tudi pri nas v Trstu smo gosto naseljeni. Kar se pa tiče železnic imamo svetovni rekord.«
»Pha, tislih par kilometrov železnic, sploh ni vredno omembe^ slmi-mo pa zato 3000 železničarjev!«
Na vzhodu Avstrije, prav ob madižartlki meji, se razprostira slikovita ¡pokrajina Gradišče. Del tega ozemlja je danes izpostavljen .preganjanju in nasilstvu madžarske in ruske tajne policije. Prebivalstvo večjega dela Gradišča,, ki je bilo leta 1921 priključeno Avstriji, pa tvori samostojno deželo, a tudi ječi pod samovoljnostjo za-sedbenih vojaških enot.
To ozemlje je za nas Jugoslovane zanllmivo predvsem zalo, ker živi na njem v večjih ali manjših sikupinah čez 40.000 gradiščanskih Hrvatov. Prebivalstvo Gradišča je zelo pisano. Po podatkih ljudskega štetja lata 1934 je od 300.000 prebivalcev b0% .avstrijske, 13,5% hrvatske in 3,5% madžarske narodnosti. Največ Hrvatov živi v okrajih Gornja Pulja, Železno in še nekaterih, kjer prevladujejo z 80% večine.
(Ker predstavljajo samoten otoček slovainstva, obdan, od treh strani, z Germani, s četrte pa z Madžari, ker so se kljub visoko razvili nacionalni zavesti omejili Sjolj na kulturno dejavnost in kerr svojih teženj ne izražajo v obliki političnih zahtev, ki bi se zdele avstrijskemu vladajočemu razredu »nevarne«, žive gradiščan-ski Hrvati v Astriji pod drugačnimi, ugodnejšimi kuJturnlmi in gospodarskimi pogoji kot n. pr, Slovenci na Koroškem, Glede politične opredeljenosti prevladuje na severnem bolj industrijskem delu Gradišča vpliv avstrijske socialistične sitranke, na ostalem, kmetijskem predeta pa vpliv avstrijske ljudske stranke. Iz vrst Gradiščanskih Hrvatov izvira precej predstavnikov tudi v organih državne uprave, tako n. pr. deželni glavar dr. Karali ter socialistični narodni poslanec Rebek.
Glede jezikovnih pravic nimajo posebnih težav. Bogate kulturne tradicije in kul.lurno-prosvstna dejavnost Hrvatov prihaja do izraza
Cirkus v Lucci
Danes bo pogreb angleškega kralja Jurija VI.
Pogreb" angleškega kralja Jurija VI., ki je umrl 6. t. m., bo danes 15. februarja. Truplo' pekojnega vladarja so prinesli v ponedeljek iz njegovega p:so:.tva v Ssindriingha-mu v v/estminslrsko palačo v London. V ¡torek, sredo in četntek je izkazala pokojnemu kralju poslednjo čas,' v.eliika množica ljudi.
Pogreba Jurija VI. se bo udeležila tudi jugoslovanska delegacija, ki je že prispela v Lo.ndcin. Delegacijo vedi predsednik Preži,dija Ljudske .skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, člani pa so: jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Briilaj, genensl-poloikovnik Peko Dapčevič in cpolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu dr. Smoid-
dlaka. »Evo, gospoda moja, to pa je sam krvoločni slovenski imperializem« iitiimiiiiiimntmiitiiiiiiiimiiiiiiiiimiiniiiiniiiimii.............................................................................................................iiiiJiMitiiiiiuiiiiMiuiMiniHiinniiiHnfiiHuniiinninnuMriiiiiMiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiitMiiiiJitiiiiiMiiiiiiinnMiK
Železna
predvsem v okviru prosvetnih, glasbenih in drugih kulturnih društev. Omeniti je treba zlasti delo »1-IrvElliskega kulturnega društva«, ki je bilo osnovano že leita 1929. Vendar je tudi v tem pogledu opaziti nazadovanje,. Do začetka druge svetovne vojne je bilo v hrvatskih predelih Gradišča mnogo pevskih društev in tamburaških zborov, ki so gojili hrvatsko narodno glasbo. Danes je teh društev že mnogo manj.
V	krajih s hrvsilsko narodnostno manjšino je tudi večje število dvojezičnih šol, na katemlh poučujejo hrvatski učitelji. Hrvatsko prebivalstva Gradišča jo dobilo svoj prvi list v materinim jeziku šele leta 1909, To je bil dnevnik, ki je izhajal v Rabi do delta 1920. Po priključitvi večjega dela Gradišča k Avstriji je listi izgubil, večino svojih bralcev, .tako da na madžarskem ozemlju, kjer so že od nekdaj skušali iztrebiti preostanke po-rabskih Slovencev, ni bilo težko doseči ukinitev lista..
Pozneje sla izhajala za Hrvate na Dunaju ¡tiskani list »Hrvatske noviine« ¡in ¡tednik »Naš glas«, ki je v glavnem zasilopal socialistično smer. Le-t.ega je ukinil Do.lfussov klerofašizeim, »Hrvatske novine« pa nacistični teror Jata 1938. Po vojni je »Hrvatsko nakladno društvo« pričelo izdajati »Naš tednik«, ki se bori za ohranitev hrvatskih narodnih običajev in kulture.
V	hrvatskem jeziku izhajajo še »Naše nov.ine«, ki ga izdajajo v madžarskem delu Gradišča madžarski kominformovci, da bi pridobili Hrvate za »svobodo!« moskovskega kova. Po tolikem teroriziranju, plenjenju in teptanju slehernih člo-večanskih pravic nihče na Gradi-ščanskem, v sovjetski okupacijski coni Avstrije ,in na teritoriju Madžarske ne potrebuje nobenih pojasnil in nobene informbirojevske teorije več. Po vsem Gradiščan-,skem tudi po najmanjših zaselkih. so razporejene ruske čete v ja-koati 20—30 mož, ki bi naj skrbeli za varnost avstijsko-madžarske in avstrijske conske meje. Prebivalstvo ni nikjer varno pred samovoljnostjo vojakev, ki vzgojeni v s!sipi pelkarščini do nadrejenih, izpolnjujejo njihove ukaze in ne izbirajo sredstev za čuvanje »miru« kremeljskega kova, t. j. terorizlra-nje miroljubnega prebivalstva.
(Konec)..
Kakšno diskriminacijo izvajajo nad Slovenci v Trotu na prosvetnem področju lahko ugotovimo iz protesta, ki so ga slovenski p rosvetni delavci poslali Zavezniški vojaški upravi. Tu piše med drugim:
»Italijanski šovinistični in imperialistični • krogi so v zadnjih 80-tih letih uporabljali italijansko šolo le kol sredstvo za potujčevanje Slovencev, Po padcu fašizma je bilo jasno vsem. da je nasilje nad tržaškimi Slovenci označeno kot nedemokratično in nasprotno človeškim pravicam, Toda ta praksa se nadaljuje .tudi sedaj, v novih razmerah. Zatira ¡se slovenska, obenem pa podpira .Italijanska šola. Tega ne omogoča le organizacija šolske u-prave, ampak tudi prosvetni odsek zavezniške vojaške uprave. Ta je zaupana-zastopnikom tistih tržaških krogov,, ki so bili desetletja nosilci •r-aanarcidovalnih tendenfc. Ze v sestavi šolske uprave opažamo eapo-
Po knjigi Ive Mihoviloviča »Trst problem dana»
stavljanje slovenske šole. Iz le sestave izvirajo vse diskriminacije slovenskega šolstva.
Zalo je naša piva zahteva organizacija šolske uprave na tržaškem ozemlju. Slovenska šola mora dobiti popolno enakopravnost z italijansko šolo, izenačiti se morajo pravice slovenskih učiteljev z italijanskimi«.
Končno ugotavljajo v protestu, da je zapostavljeno slovensko šolstvo ■tudi v dodeljevanju šolskih prostorov Slovencem, saj so ti popolnoma neprimerni.
Slovencem v Trstu ne dovoljujejo ustanovili otroške vrtce, ker hočejo
otroke že od nežnih let raznarodo-vati v italijanskih .zavodih.
Odkod te diskriminacije? To izvira iz dejstva, da načelujejo vsem odsekom anglo-ameriške vojaško u-prave le vojaške osebe, šolski odsek pa vodi Italijan. V šolski upravi so sami Italijani, ki imajo v rokah vse pravice in vsa materialna sredstva, da .'usmerjajo razvoj šolstva, v anglo-cmeriški coni STO. Ni to edini-primer, da danes v Trstu še vedno izvajajo fašistične zakone in to prav tiste, ki so jih objavili v času med vojnama z namenom, da bi iztrebili Slovence na tržaškem in da bi dobila pokrajina popolnoma italijanski
značaj. Ti zakoni v Trstu še danes valjajo.
Slovenci so v Trstu in v okolici zapostavljeni tudi v gospodarsko-socialnem pogledu. Prepuščeni so na milost in ¡nemilost nasilju ekslrem-ntih aneksiontatičnih elementov. Leta 1950 so ti elementi vacidalsko u-ničili atircDki vrtec v Nisbrežini, metali bombe na sedež »Osvobodilne fronte«, napadli so večkrat tiskarno, ■kjer se tiska glasilo Slovencev »Pitimciisikii dnevnik«, nato so napadli upravo Slovenskega gledališča in1 nadaljevali s podobnimi primeri nasilja.
Vse to je rezultat splošnega stanja in izvajanja dieikriminacijske politike. Na ta. način se krši mirovna pogodba, čeprav vrši to delo le mar(jVna šovinisti činih iftalii.anov, •ki se je polastila položajev in vpliva na Zavezniško ¡upravo ¡ter teži za priključitvijo Trsta k Italiji. Takšno politiko pa obsoja večina prebivalstva v Trstu.
Našim kmetovalcem ¥ premislek
V današnji štaviikl »Jadrana« prinašamo razp';"> n;■■¿■r< t d za dvig sadj:.tuM/va. v m ii,irsdn>:štva. živinoreja hi graditev gnojišč. Lepi zneski denarja so v < bilki nagrad nakazani vsaki posamezni kmetijski par. • 4 i v is: rake m okrožju. Denarno nagrade pa niso same sebi namen.
Naše kmetijstvo je v prvi svetovni vojni precej zaostalo. Tudi povojne razmere niso povoljno vplivale na kmetijstvo. Ljudska oblast je vedno stremela za tem. da se kmetijstvu daje .'.sto važn >t ki jo mora imeti. Vsak trud < bla-sti pa bo zaman, če ne bo sodelovanja med ljudstvom in oblastjo. Izvršni ibor istrskega okrožja ;•.• za lot ijnje le.to razpisal nagrade v skupni wredarstl nad 3 milijone in pol dinarjev. Nihče ne bi p misli! o na- m kmetu, da bo delal le iz
Razpis
za dvig vinogradništva, gnojnih jem v
Na predlog Zav. :la za p rpeie-vanj - go;p daro va razpisuje Iz-vr.ni cib r lOLO v letu 1932 na-arad-.- v skupnem znesku 3.588.00'J dinarjev.
Pr: n: ; rojevanju so up števane kmetijske panoge okrožja in sicer:
1. za obnovo vinogradov
je lazpisanih 79 nagrad din v skupni vredne;:i . 1,145.000
špekulativodh namen v. Saj sami d- bro vemo, da miet.nio obnavljali naše vinograde in sadovnjake. V nasprotir.em primoru bodo naši glavni in donosni viri n:,rodnih d dkov tako opešali, da bomo prišli ob ime in premoženje. Živinoreja je s t über kmetijstva. Slabe letine in me i o skrbi pri izberi, .najboljših krav in bikov za raz-plod nas bi pripeljale na napačna p-ta. Hlevski gnoj je »kralj« gnojil. Od njega zavisi količina in kvaliteta pridelka. Brez živine ni .gnoja, brez gnoja ni pridelkov, brez pridelkov kmet ne more živeti. Vse je mod seboj povezano. Stremeti moramo za tem, da se stanje našega kmetijstva izboljša. Prepričani smo, da bodo naše obdelovalne zadruge ter vsi napredni ■kmetje istrskega okrožja pravilno ocenili namen nagrad. Vsi moramo stremeti za tem, da se posadi čim-
nagrad
sadjarstva, živinoreje in Istrskem ohrožju
2.	za obnovo sadovnjakov
60 nagrad v sk. v.redn. (¡10.000
3.	za obnovo oljčnih nasadov 30 nagrad, sk. vr. 100.000
4.	za dvig živinoreje 172 nagrad v skupni vrednosti	643.000
5.	za gnojne ji me in pripravo koni]x>sta 104 na-grade in doprinosi za nabavo materiala	1.791.000
Krmilna pesa
Problem prehrane goveje živine in praAirsv s sočno krnn je pri nas v zimskem času še vedno pereč. Ni treba poudarjati, da za jprehrano goveje živine, posebno krarv mlekarric, ne zadostujejo le seno in slama ter močna krnr'.a. Živa' potrebuje hrane, ki vsebuje zraven hranilnih snovi večjo količino v.rotacijske (rastlinske) vode. Danes si ne m orno zam:-' i naprednega živin .rejca, ki ne bi im.i v zimsk m času. ko prirmnjkuje sočne krme, na zalogi nekaj pese, rape, krre-nja ali insilirane krme. Brez te krme, ki se poklada dnevno živini poleg dobrega sena. ne bi napredni živinorejci mi?li do-seiči pri (kravah do 5 in še več tis< 1. rov mleka latno.
Od vseh sočnih krmil zavzema pri nas prvo mesto krmilna pesa. Na žalost se tega še ne zavedajo vsi kmetje. Na gospodarskih razstavah v Kopru smo videli, da ta kuV.urna rastlina pri nas zelo dobro uspeva. Ni preveč izbirčna! glede tvrena. Seveda ji škoduje suša, vendar jo lahko gojimo na njivi'.i, ki jim ne primanjkuje vlage. Z racionalno obdelavo zemlje in ob tir.'m gnojenjem z argar/kimi gnoji', lahko znižamo vpliv suše na min imun. Krmilno peso je treba med i i ti ozn razvoja večkrat op', et i in c'< pa'i. Ze-mljišče mi.ra bi*.i pravočasno globoko preorano. Kitniina P':a se naglo razvija. Njena vegetativna perioda je kratka in zato mora dobiti v zemlji vse potaebne hranilne snovi v obliki, da jih rastlina takoj izkoristi. Najboljše gnojilo je zrel hlev-
ski enoj. ki ga plitvo podorjemo. Od um ii m i h gnojil pride v poštev superf dat, kalijeva sol in amon-sulfat. Poleg hlevskega gnoja pa meiramo uporabljali tudi umetna gnojila. Na 1000 ni- površine uporabimo 40 kg superiosfata, 20 kg kalijeve s ii in 15 kg amonsulfata.
Krmilno peso lahko sejemo ali presadimo. Se, te v po celotni površini je najmanj pripor oijiva. Oddaljenost med vrstami ne sme biti menjia od 45 cm. razdalja med kupčki me ra biti najmanj 25 cm. Seme ne sme priti v zemljo globlje od 3 cm. Ker je seme pese ras kavo in se ga ne oprime zemlja, je najbolje, da po setvi njivo povaljamo z lesenim valjarjem, toda le, če je gornja plast zemlje suha. Ko se sadike dobro razvijejo, moramo posevke razredčiti.
Nekateri kmetje imajo navado, da pesi med razvojem odvzamejo listje. To je slaba navada. Rastlina brez listja ne more živeti. Listje pomeni rastlini želodec in pljuča.
Poznamo več vrst krmilne pese. Pri nas lahko priporočamo na poel-lagi večletnih izkušenj vrste: Ma-mouth in Eckendorf.
Peso sejemo v mesecu apri u in maju. Glc-de količine naši kmetje pretiravajo. Na 1 ha površine se pri nas uporabi 10 in še več kilogramov semena. Ce upoštevamo, da iz enega kg zdravega semena vzkali približno 70.000 rastlin, bi nam moralo zad it ovali za 1 ha površine 3 kg semena. Torej sadimo peso pravilno iti ne razmetujmo brez potrebe denarja!
Sadjarsko-vrtnarski tečaj v Tolminu
V tolminskem okraju, ki je- znan po planinskih pašnikih, je glavna panoga živinoreja, glede poljedelskih pridelkov pa je zlasti upoštevan ni g<>v izvrstni semenski krompir. Poleg tega je tudi mnogo predelov, ki imajo ide-alne pogoje za prid ' ¡vanje najokusnejšega sadja. Pri tem je treba ntjglasiti, da ima okraj t ud to prednost, da še ni okužen od kttparja.
Tolminsko prebivalstvo se z dneva v «lan bolj zanima za to gospodarsko pan';go. Dobro se zaveda, da ce bo vedno streže gledalo na kva-1 itetno blago in da bo le tako šlo dobro v promet. To je bil tudi cd-' n glavnih vzrokov, da je svet za pr sveto in kulturo OLO v Tolminu skupaj s pnverjeništvem za kmetijstvo organiziral tridnevni sadjarsko-vrtnarslci tečaj, katerega so se poleg učiteljev udeležili tudi
dijaki četrtega letnika tolminskega učiteljišča ter 6 kmečkih mladincev.
Tečaj je bil v dijaškem domu »Petra Skalarja« v Tolminu, kjer so mudili udeležencem brezplačno hrano s stanovanjem. V vrsti predavanj so se tečajniki poučili o napr-dnem drevesničarstvu (ravnanje z drevjem, ko pride iz drevesnice in načinom cepljenja), <1 boleznih in škodljivcih rastlinstva in posebej sadnega drevja, stanju na-': živinoreje dn poljedelstva, pe-rutriinstvu in čebelarstvu. Posamezni predavatelji so med predavanjem pokazali tečajnikom tudi originalne slike, ki so se nanašale na obravnavane teme. Ob koncu tečaja so tečajniki sklenili, da bodo v marcu organizirali! praktične enodnevne tečaje po sektorjih, na katere bodo povabili učiteljstvo in prebivalstvo rvasi, zlasti pa še mladino. Predavatelji so obljubili, da bodo tem tečajem pomagali. V. F.
več sadnih dreves. Novi vinogradi morajo nadomestit,^ stare. Vsak na-ipretdun kmet moira glodnti, da bo .imel v hlevu najlepšo živino. Graditev gnojišč m ra postat! obvezna za vsako zadrugo in kmečko posestvo. Na pravilno zgrajenih gnojiščih borno pridelovali hlevski .gnoj, ki bo imel večjo hranilno vredne v. < d dosedanjega. Naše njive ne obrodijo, ker niso pognojene z hlevskim gnojem. Nobeno umetno gnojilo ne pride do veljave, če zemlji primanjkuje humusa. Ce bo hlevski gnoj pravilno shranjen, bo pridobil na hranilni vrednosti. , Nagrade so razpisane. Rek tekmovanja je kratek. Cesar nismo mogli storili v preteklosti, to moram» nadomestiti sedaj. Vsak se mora potruditi in vložiti vse sile, da bo njegov vinograd lepši in .boljši i d sotsed ,vega. Na konkurz-nem sejma poznana junica, bik ali krava, naj bo p. -.os lastniku .in njegovti vasi. Gnoji-če naj postane v resnici ogledal,> kmetije in zadruge. Najboljši bdo nagraj: ni. Nasjrade zmagovc/gem tt km . vanju bodo priinanje večjv.mu trudu. ki so ga "vložili na pe,'i; napredka in lepše bodočnosti našega naroda.
Dr. J..
Dre	ibne nov	ice i	z ta	tiisKega sveta
Sfcrlmo ob režimo trte, da bo pridelek čim boljši!
Bistvene značilnosti dobrega semena
Semena po vrl nine mora/jo imeti dobra lastnosti, ker je od kvalitete semena v glavnem odvisna količina in kakovost pridelka. Predvsem jjride v poštev čistoča
somona, minimal ni odstotek kalji,-vosti ter doba trajanja kaljivostl, Podali bomo glavne značilnosti dobrega ter uporabnega semena.
Vrsta 6emena	Stev. semen	Potrebna	%	Seme upo-
	v 1 gr	čistoča v %	kaljivest:	i rabno let
kapusnice	290— 300	97	80	4—5
isolata	1000—1300	90	80	4
špinača	70— 120	97	70	4—5
radič	600— 750	90	80	4—5
paradižnik	300— 360	94	75	4—6
paprika	150— 180	97	65	3—4
melanzana	240— 280	96	60	4—5
fižol	150—1000	98	85	3—4
grah	100— 500	97	85	2—3
čebula	200— 270	97	75	2—3
SREDSTVA ZA ZATIRANJE PLEVELNIH RASTLIN (HERBICIDI)
Vseic kmr.ti/valec dobro ve, da nam uničijo mnogo pridelkov plevelne raiatiline, ki se razbohotijo po posevkih. Doslej smo uporabljali za zatiranje plevela le sistem racionalnega obdelovanja njiv, v zadnjih časih so zečeli uporabljati prati plevel em razne kemijske spojine (herbicide), ki so se odlično obnesli. Starejše sredstvo za uničevanje plevela je zelena galica (železni sulfat). S to soljo so uničiti najhujšega rastlinskega para-sirta naših deteljišč — deteljo pre-denico (euseuta). Uporablja se v 10—15% raztopini (10—15 kg zelene galice se raztopi v 100 1 vode in se s to tekočino zaliva napadene njive). Na 1 ha površine se vzame 20 do 30 hI raztopine (pribl. 200 kg galice). Zelena g a! i ca obogati zemljo na železu ter koristi zlasti rcatlinem. ki br'thajo na atoloro zi« (rumeno listje trte ali pšenice).
Od pr;s!e.dnjih sredstev za uničevanje plevela se je zlasti izkazalo sodstvo 2.4 D (dikloroieno-■ksi' ffna Ij^slnTS). z|?eli so jo uporabljiv za uničevUtaje pleve taric in UV/niRov. f
/ela ži-
. KOLIKO JAJC LAHKO VALI NASA PERUTNINA
Pod kokoš lahko pekl.damo d.v 15 kokošjih, 8 purjih, 4—6 gosjih jajc. Puri lahko p: kladama do 25 kokošjih ali 16 gosjih jaje. Gaka •lahko vali 12—15 svojih jajc.
Koliko odstotkov izgubljajo kmetijski pridelki s sušenjem
. Pšenica izgubi 2% svoje teže, koruza v storžih 40%, krompir .15 do 30%, repa in pesa 10 do 30%, fižal in grah 5%. čebula 15%, česen 10%, seno 10%, koruznica 20%, vino po prvem oretakanju 6%:
Od kje je
Oslu (equus asinus) se vidi, da je f-ri nas, Se bolj pa v severnejših predelih, nezadovoljen tujec. Ne 'ugajata mu ne mraz ne vlaga. Tudi slabo ravnanje mu ni pogodu. V Egiptu, Arabiji pa tudi že v Dalmaciji je ves drugačen; večji, hitrejši, živahnejši in pametnejši.
V naše kraje so ga prvi uvedli Rimljani, ki so ga dobili od Ilircev, ti pa od Grkov. V zgodovini je najprej omenjen v državah prednje Azije. Judje In Arabci so ga poznali prej kot konja. Na oslu so jahali svetopisemski preroki.
Osel zapadne Azije izvira od divjega osla, ki Živi v tamkajšnjih s:e-
dorao osel
pah in mu pravijo kulan. Perzije! ga še danes lovijo v jame in krotijo.
Tudi Egipt je že v najstarejši dobi imel svojega ukročenega osla. -ki mu je bil prednik afriški divji osel. Ta žival še zdaj živi po vzhodni Afriki od Nubije do konca rta Cuardafui.
V Orientu so že zelo zgodaj križali osla s konjem. Osel in kobila das:a močnejši zarod »mulo«, konj in oslica pa slabšega »mezge«. Mule u-porabljajo za teZka opravila, ker so zelo odporne proti vremenskim ne-prilikam in so malo zahtevne. Mezge pa zaradi okretnosti Izkoristijo v strmih, hribovitih predelih. B. J.
GOSPODARSTVO
ZoCGSfiîa tarifa sfcopersj akumulacije - m skladov ==—
Zvezna vlada FLRJ je izdala začasno tarifo stopenj akumulacije Jn skladov, po kateri se morajo ravnati državna gospodarska podjetja, zadruge, zadružna gospodarska podjetja In gospodarska podjetja družbenih organizacij, začenši s 1. januarjem 1952 pa do novih predpisov o družbenem prispevku, prometnem davku, davku od posebnega (ekstra) dobička In o davku od presežka sklada za plače. Od tega prepisa so Izvzete kmetijske zadruge in gospodarska podjetja Druživa slepih in Zveze gluhonemih.
Znesek akumulacije In skladov se obračuna tako, da se vzame ustrezna stopnja iz začasne tarife stopenj akumulacije In skladov od porabljenega sklada za plače. Ce podjetje proizvaja razne proizvode, ki spadajo po začasni tarifi stopenj akumulacije in skladov v več proizvodnih obratov, obračunava in vplačuje akumulacijo In sklade po stopnji, ki je določena za tisto delavnost podjetja, ki pri njem prevladuje. Podjetja, ki imajo posebej organizirane obrate (kombinati), obračunavajo in vplačujejo a-kumulacljo ¡n sklade ločeno po stopnjah, ki so v začasni tarifi določene en vsak posamezen obrat. V tem primeru se obračunavajo in vplačujejo akumulacija in skladi cd plač upravne in prodajne režije po stopnji, ki
je določena za obrat, ki v podjetju — kombinatu prevladuje.
Gospodarska podjetja in zadruge ne plačujejo od 1. januarja 1952 r>rve in druge razlike pri polni lastni ceni oziroma prve In druge razlike pri plačah od plač za dobo cd 1. januarja 1952 dalje.
S temi predpisi se je dejansko že začel pobirati družbeni prispevek v smislu predloga družbenega plana.
Turistične usluge za tuje (uriste
Tuji turisti so se v minuli turistični sezoni posluževali turističnih deviznih bonov. Z uvedbo novih ekonomskih cen In paritete dinarja se morajo tudi turistične usluge za tuje turiste na novo urediti. Poslovanje z deviznimi turističnimi boni je bilo V( minuli turistični sezoni še potrebno, a s prehodom na ekonomske cene pa predstavljajo turistični devizni boni nepotrebno komplikacijo.
Zato je Svet za blagovni promet FLRJ izdal odločijo z veljavnostjo od prvega februarja tega leta. s katero se turistični devizni boni za tuje turiste nadomeščajo z določenimi cenami za turistične usluge, izraženimi v določeni vsoti dinarjev. Tuji turi-
sti in potniki, ki bodo obiskoval našo državo s posredovanjem turističnega urada svoje, države in ki bodo ostali v. hotelu več kot pet dni. bodo imeli enodnevni penzion v vseli hotelih kategorije A za ceno 1.270 dinarjev. Ce pa ne ostanejo pet dni v hotelu, plačajo za enodnevni penzion iste kategorije 1.410 dinarjev. Enodnevni penzion v hotelih kategorije n znaša 910 oziroma 1.010 dinarjev, v hotelih kategorije C pa 705 oziroma 780 dinarjev.
Popust za čas turistične sezene bo posebej urejen.
Tuji turisti bodo plačali pri svojih turističnih organih potreben znesek denarja za predviden čas, kii bi ga radi prebili v naši državi; ostali svoj denar pa bodo lahko pri podružnicah Narodne banke 'in pri poslovalnicah »Putnika« zamenjali v dinarje po novem tečaju.
Pocenitev pšeničnega zdroba in koruzne moke
V maloprodaji sta se pšeničnl zdrob In koruzna moka pocenila. Pšeničnl zdrob, ki je doslej veljal 85 do 88 dinarjev, se je pocenil na 70 do 75 dinarjev za kilogram. Koruzna moka 70 % brez odvzema zdroba se je pocenila za 26 din. a koruzna moka 80 80o/ z odvzemom 50 odstot. zdroba se je pocenila na 22 do 24 din. Ta pocenitev velja od 25, januarja tega leta.	,, i
muM
5
ü -—na robu
i ä

m
SlovcrJja nima deva!j kruha. Ponavljam:.' is ks.r priučeno, da živimo v doseli s pasivnim kmetijstvom. Radi virjarnemo trditvam, da bo Slovenija 'nv.cala r.meraj uvažati kmetijske pridelke. Marsikdo je prepričan. da je prihodnost Slovenije samo v industriji.
Resnica pa je precej drugačna; Slovenija zdaj res še nima dovolj kruha, itoda pred njo je velika prihodnost. Ne le, da ima najmočnejše vire električne energije v državi. Tako cia se bo mogla po elektrifikaciji uvrstiti med najnaprednejše de-

more pridobiti z melioracijami še najmanj 100.000 ha rodovitne zemlje. More ipa tudi povečati hektarski donos najmanj za 30 %, v •izrazitih žit modnih pokrajinah, n. pr. v Prekmurjiu pa je mogoče pridelati na hektar celo trikrat več žita in drugih pridelkov.
Ljubljanski vrl — žitnica Slovenije
Na južnem robu Ljubljane se razteza velika, redko naseljena in precej močvirna ravnina, ki obsega nad 10.000 ha. To je Ljubljansko barje. V davnini je bilo tam jezero. Barje pa se tudi v novejši dobi več-
«il«!«!! liimïMmÊÊÊlÈÊ

ZNAČILNA POKRAJINA NA LJUBLJANSKEM BARJU
žele na svetu, ima še mnoge druge naravne zaklade; ima celo dovolj obdelovalne zemlje, čeprav je dokazano, da je pri nas gostota kmetijskega prebivalstva celo večja kakor n pr. v Nemčiji. Slovenija
krat spremeni v pravo jezero; ob katastrof atolih poplavah je poplavljeno nad 10,000 ha zemlje. To je po dušiku in .nekaterih drugih snoveh zelo bogata zemlja. Od navadne (mineralne) znnlje se .precej razli-
PROSLAVA 500-LETNICE ROJSTVA LEONARDA DA VINCIJA TUDI V FRANCIJI
Leonacdo da Viiiei jis več let pred smrtjo deloval tudi v Franciji. Umrl ije Jeita 1519 v Amboisi. Jubilej nesmrtnega umetnika in znanstvenika bodo Francozil proslavili s celo vrsto prireditev v Tour-su in Parizu.
SEVERNE EVROPSKE DRZAVL PRIPRAVLJAJO LADJE NA ATOMSKI POGON
Sved dr. Dahl je izdelal načrt za atomski pogon tovorne ladje. Norveška in Holandij.a vršila skupno intenzivne študije nuklearne fizike. Sedaj se Holandija pripravlja na izgraditev ladje na atomski pogon. Pni Osl.u .je že v obratu zadevni reaktor. Vodita ga skupno Norveška in Holandija,
V	svetu se gradi 1212 ladij. Po podatkih LIoydovega registra je bilo v zadnjem tromesečju lanskega le.ta na vsem svetu brez držav sovjetskega bloka v gradnji 1212 trgovskih ladij s. skupno nad 5,494.000 ton, Od tega odpade na britanske ladjedelnice 40.21%,. Za ¡njo prihajajo Norveška-, Združene države Amerike in Francija.
Tunel pod Mont Blancom. Izpod največje gore v Evropi Mont Blancom so se začela dela na tunelu, ki bo dolg 11,600 metrov in ki bo vezal llaliijo s Srednjo Evropo. Skczi ta tunel bodo vozili vlaki celo leito, kor bodo- odstranjene vse zapreke, ki jih ustvarjajo snežni zametii.
Francoska trgovska mornarica je danes večja kot pred vojno. Ona razpolaga s* 729 ladjami s skupno 3,1 milijona ton. Poleg tega gradijo 96 novih ladij s 668,000 tonami. Leta 1939 je Francija imela (i70 ladij s ¡skupno 2.7 milijona ton.
DA SE ŽIVILA NE BI PREHITRO POKVARILA
V	kemijskih 'aboratorijih univerze v Cambridgu so nedavno .proučevali kemične spremembe, ki nastanejo V starem jajau. Delali so tudi poskuse z uničevanjem mikrobov, ki povzročajo, da se žiVila pokvarijo. V, obeli primerih so delali poskuse z električnim tokom visoke napetosti. Nekaj uspehov so že dosegli, zlasti glede
jajc, da se .ne bodo več tako hitro pokvarila ikakor doslej in da jih bodo mogli voziti tudi daleE.
■Poskusna postaja v Aberdeenu se zanima zlasti za konzerviranje in su-Šitev rib. Znanstveniki so proučili spremembe, ki nastanejo v ribah, če leže nekaj dni ina suhem. Odkrili sd .boljše metode za prevoz rib v oddaljene kraje. Proučujejo tudi metodo zasušitve rib, ¡vštevši kemično analizo dima raznih vrst lesa. Poskusi ka-i žejo, da je dobro znana antiseptična karbolna kislina v dimu glavno sred-" stvo, ki varuje prekajene ribe, da se ne pokvarijo.
NAJVEČJI ZEPELIN NA SVETU
V Ameriki iso .preizkusili največji vodlilni zrakoplov (zeppelin) na svetu, ki so ga zgradili za ameriško mornarico. Ta zračna ladja je dolga 100 metrov in vsebuje 24.788 m3 helija. Zrakoplov je dosegel hitrost 140 km na uro. Služili bo za izvid-niške polete na oceanih in za lov na podmornice.
ELEKTRIČNI CAJNIK ZA KUHANJE CAJA BREZ TANINA
Na letošnjem angleškem industrijskem sejmu bo razstavljen tudi poseben čajnik za kuhanje Čaja ali kave, o katerem pravijo konstruktorji, da je prvi' te vrste .na svetu. Narejen je iz enega kosa čistega litega železa irr obložen s kromovimi ploščicami. V njem je' izolirana električna naprava, skozi katero gre električni tok. Caj pride v patentiran filter, potem ko čajnik napolnijo z mrzlo vodo in vključijo tok, V nekaj minutah je čaj kuhan in v njem ni škodljivega ta* nlna.
Konstruktorji trdijo, da je novi čajnik zelo ekonomičen. Iz poldruge žličke čaja se dobi 10 do 22 skodelic čaja. Za nove skodelice pa je treba samo prlliti vode. Razen tega se v. novem čajniku čaj nikoli ne prekuha, ker ima filter stalno temperaturo, ki je 4 stopinje nižja .cd vrelišča. Tvrd-ka izdeluje čajnlke po 1 in 2 'litra za domačo rabo ter velike po 4. 1-5 in 20 litrov za restavracije. Izdeluje pa tudi tričetrtlitrske čajnike za avtomobile, ki jih rnore avtonnobiiist vključiti v električne baterije, Ti čajnikl so se dobro obnesli na avtomobilskih dirkah in dolgih vožnjah.
kuje; to je humus (sprstenina), ki je .nastal iz šote (in še nastaja). Pr-. va osuševalna dela na Barju .so se začela že leta 1762. Doslej pa še niso končana. Reči bi celo smeli, da se pravo izboljševanje barjanske zemlje v večjem obsegu ni niti začelo. Vsa dosedanja dela so reševala predvsem nalogo: z omrežjem prekopov im jarkov omogočiti, da bo voda z Barja odtekala dovolj hiti o med deževjem in tako preprečiti poplave ter zagotoviti redno obdelovanje velike ravnine. Ze v avstrijskih časih so strokovnjaki napovedovali, da bo Barje postalo »žitnica Kranjske«, Ali bo ta bodoči ljubljanski vrt, ki bo- segal do 20 km daleč, postal danes žitnica Slovenije?
Sladkor ali krompir, zelenjava ali krma?
Na Barju v resnici že zdaj pridelujejo tudi žito. Najbolje prija rži. Z uspehom pa je mogoče pridelovati .tudi koruzo. Največje uspehe dosegajo spretni zelenjadarji. Vendar največjo površino zavzemajo travniki. Kmetje in zadružniki skoraj iz vse ljubljanske okoli.ee vozijo sano in otavo z Barja. Toda donos travnikov ni najboljši. Mnogo trave je kisle. Ljubljansko- barje ne daj.e ¡nit'i dovolj krme za krave, kolikor bi. jih biilo rediti, da bi bila Ljubljana primerno preskrbljena z mlekom. Ljubljana je doslej prejemala mleko celo iz ljutomerskega o-kraja. Barje pa bi moglo dajati ne le krmo, marveč celo dotvolj sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja, kolikor ga potrebuje vsa Slovenija, Ce bi .sladkorno .peso pridelovali na 4.000 ha, bi je pridelali dovolj že pri donosu 50 sto.tov na ha, ker bi iz nje pridobili 2000 vagonov sladkorja. Med poskusnim pridelovanjem .sladkorne pese že v prejšnjem stoletju pa so dosegli donos 58 do 475 sitolav na hektar. Barje pa bi postalo v prenesenem pomenu besede naša žitnica že, če bi na njem, na melioirlrani zemlji, pridelovali vsaj krompir, zakaj doseči je mogoče donos 300 stolov ali najmanj dvakrat več kakor znaša povprečni donos v Sloveniji. Razen lega je dragocena lastnoist barjanskega krompirja, .da .ga je mogoče uporabili z največjim uspehom za seme na mineralni zemlji in tako doseči do 25% večji donos. Kot pravi vrt pa bi Barje moglo izailagati z zelenjavo, med dniUgiim s cvetačo, tudi druge ljudske republike. Ko bi v Dalmaciji že pritisnila poletna vročina, bi Slovenija imela največ zelenjave ¡za izvoz v obmorske kraje, od Trsta pa do- Dubrovnika. Na Barju bi se mogla- ra.zv.iti prava ze-Ijarska industrija, tako da bi s -kislim zeljem zalagali najmanj pol države in ga izvažali (Slovenija je včasih izvažala ljubljansko - trnovsko - kislo zelje celo v Egipt). Strokovnjak, ki je delali poskuse na Barju, je ugotovil, a bi mogli na Barju pridelovati toliko ¡v.rtnih jagod irt tudi robidnic, da bi z njimi kar preplavili vse naše trge. Na Barju pa bi tudi uspešno pridelovali skoraj vseh vrs.t zelenjavno seme.
In zakaj vsega tega ne pridelujemo?
¡Ali je vse to le nekakšna pravljica iz ozračja našega optimizma po osvoboditvi? Ne, to- so samo .ugotovitve, kaj je pri nas mogoče doseči, če ¡se lotimo dela. Zakaj pa že -lotiti. Nalog pa je bilo doslej se ga ne lotimo? Marsičesa smo ss preveč. Zalo pač ni bilo mogoča vse naše dežele čez noč spremeniti v »čudovit vut«, kakor jo imenujemo, ko govorimo o njeni prihodnosti. Med vojno je bilo Barje precej zanemarjeno. Mnoge jarke so zamašile močvirske rastline, bregovi so se začeli udirati, nižja zemljišča pa so od leta do leta bolj močvirna. Doslej po vojni ni bilo še tndne organizacije za vzdrževanje prekopov in jarkov. Letos pa je prišlo do preloma. Mestni ljudski odbor se je odločno zavzel za nadaljevanje regulacijskih del in vzdrževanje melioracijskih naprav. Pričakovati je treba, da se bo razvilo tudi obsežno in' korenito raziskovalno delo na bairjarn'ski zemlji; da bodo delovne zadruge in mestno posestvo ter. sploh so-i
LJUBLJANSKI GRAD V SNEŽNI ODEJI
cia lis liani sektor posvetili vprašanjem im nalogam smotrnega, donosnega obdelovanja Barja največjo Skrb. Pravi zr.čelek mellioiracije Barja — .izboljšanje«barjanskih tal — pa bo, ko bodo začeli uporabljati tudi umetna gnojila in dodajali tlom .tiste hranilne snovi, ki jim šs primanjkujejo. Eden najpomembnejših agrotehničnih ukrepov bo a.pnenje — ali peskanje — barjanske zemlje tam, kjer apnenec mere popraviti st.ru/kturo (zlog) tal
ali kemično izboljšati zdaj kislo zemljo. Pnimennega apnenca je v okolici Barja dovolj.
Ljubljansko Barje bo .postalo v prihodnosti Nizozemska v malem. Kjer je bilo nekoč jezero, pozneje pa skoraj do dandanašnjih dni nerodovitno močvirje, bodo že v bližnji bodočnejsti širni .zelenjadni vrtovi in najrodovitnejše njive, Ze samo Barje bo mnogo pripomoglo, da Slovenija ne bo več kmetijsko pasivna.	France Slokan
Bilo je pred mnogimi leti — zdaj se točno ne spominjam več kdaj — ko mi je stari Jože pripovedoval zanimivo in resnično zgodbico o junaškem poletu Toneta Palka, ki •jo bom skušal v tem *pisu, v kolikor mi bo mogoče, živo obnoviti. Drage bralce pa prosim .naj mi o-proste, če mi ne bo uspelo prav do pičice prikazati dogodek tako, kakor se ga~*vaščani, zlasti starejši, še dobro spominjajo. To bom storil tem laže, ker zgodbo še danes kda.j pa kdaj radi pripovedujejo stari očetje svojim sinovom, hčerkam in vnukom ob dolgih zimskih večerih ob topli peči, ko zunaj zateglo razsaja istrska burja.
Za tistega, ki še ne ve, naj povem, da je ibil junak naše zgodbe doma iz vasi, oddaljene komaj 6 kilometrov od Kopra.
.Nedeljsko popoldne. Zunaj zavija močna burja, ki straši že več dni nepretrgoma iter ,pometa hišna dvorišča in ceste. Cas nekako le počasi mineva, ker je vreme tako, da je najbolje, če ostaneš doma ob topli .peči. Popoldne .gredo stari možakarji pa tudi odrasli fantje v gostilno, kjer presedijo celo popoldne do ipozno v noč pri dobri kapljici ob veselem razpoloženju. Ob dobrem istrskem refošku se kmalu razvije živ pogovor o dogodkih v svetu in doma. Ti pripovedujejo o tem kako je bilo za avstrijskega re-
Od vseh držav na svetu ima Italija povprečno največ kaznilnic. Ne gre tu seveda za kake moderne kaznilnice, ampak za starinske izgradbe ter trdnjave, ki se že od .nekdaj uporabljajo za prebivališča kaznjencev. Menimo, da je treba iskati vzroke te italijanske posebnosti v okolnosti, da je bila Italija vse do driuge polovice XIX. stoletja razbita na več malih državic. Kjer je ¡država, morajo biti tudi kaznilnice.
Poleg kaznilnic za civiliste ima Italija (tako je bilo vsaj za časa fašizma) tudi posebne vojaške kaznilnice. V to vrsto spada tudi kaznilnica v Gadi, ki leži na morski obali kakih 20 km severno od Neaplja. Ta ¡srednjeveška .trdnjava, ki
je bila za papeže vse do leta 1870 nekak čuvar državne rrteje, se je po raapadu papeške države spremenila v kaznilnico. Ta stara trdnjava stoji na kamen it em polotočku z enim samim vhodom. Pod trdnjav,skim zldovjem padajo v morje strme kameniiite stene. Kaznjenci, ki priha.jajb v Gaeto, navadno že vedo, ¡da v gaetski kaznilnici ni ¡misliti na beg.
Bilo je ¡sredi maja 1939, ko se je nekega dopoldneva ¡ustavil vojaški kamion pred trdnjavskimi vrati. Prignali so nas' od vseh vetrov. V kaznitoiškem uradu so nam najprej ¡sneli okove in izvršili osebne popise. V ogromnih zgradbah bi zaman iskal kakega zelenja. Kamorkoli se ozreš, povsod vidiš le kamen. Pri odhodu .iz pisarne so mi naročili, na/j si dobro zapomnim številko sobe,- v katero- spadam. Znašel sem se na majhnem dvorišču v obliki zaboja., ki je bilo v očitnem protislovju jz mogočnim trdnjavskimi zidovjem. Tu sem izvedel, da . so kaznjenci na. prisilnem delu. Na dvorišču So bili le novinci ali pa bolniki.
Drugega dne se je začelo- življenje, ki je potekalo skoraj do pičice enako dolgi dve leli. Dodelili so me kot kaznjenca na prisilno delo v eno izmed skladišč za formularje, 'ki ,se uporabljajo 'v italijanski vojski. V Cas-tel Šaht'Angelu je bila velika 'tiskarna in tli so tiskali sko-
raj vse formularje za potrebe italijanske vojske. Vsak formular je imel .svojo tekočo številko. Ci.m bolj se je poglabljala vojna, tem bolj je raistlo tudi število teh for-mularjav. Leta 1939 jih je bilo že nad 3000. Nekatera ¡skladišča, so bila tako prostorna, da so imela tračnice z vagončki. Polog nalaganja in ¡razkladanja formul ar j ev so vsi kaznjenci opravljati težaško delo nosačev papirja v veliko gaet-sko tiskarno, ki je prav tako spadala v Castel SanfAnigelo.
Cez 14 dni mi je bilo že precej jasno, kdo in kaj so moji sotrpini. Za razgovor js bil primeren čas le v nedeljo. Ob delavnikih, smo. se vračali Izmučeni v kaanilniške sobe, v katerih je .spalo po 120 kaznjencev. Ponoči smo si previdno pokrili tudi glavo, da nas ne bi ogrizle podgane. Poleti so iz vseh luknjilo prihajale na dan stenice. Čiščenje brand je pomagalo le za eno noč. Naslednjega dne pa je bila branda zopet polna.
S slovenskimi in hrvaškimi kaznjenci sem se spoznal že prve dni. Od njih sem največ izvedel, ker so nekateri od njih sedeli v kaznilnici že po nekaj let. Razen maohnih izjem so bili vsi obsojeni zaradi dezerterstva ali pa sploh niso šli k vojakom. Od Slovencev je vzbujal prav posebno pozornost Vrh Franc, doma- nek j o izpod Snežnika.. Na prisilnem delu je bil vključen v skupino, ki je opravljala ■ najtežja dela (coirvfe pesante). Sam mi je večkrat .zatrjeval, da mora nositi do 250 kg teže. Ta Skupina najtežjih delavcev je štela 8 -mož. Med njimi je .bil tudi Hrvat Superina z Reke ter neki Poljak, ki je prišel nekoč v Italijo na nogometno tekmo, a so- ga ob .tej priliki zgrabili, češ da je italijanskega porekla, da mora zategadelj odslužiti vojsko v Italiji. Pri begu rlz Italije je ta Poljak iiz Katovic imel nesrečo, ujeli so ga ter ¡dvakrat sodili. Končno je dobil 8 ieit težkega prisilnega dela.
Kmalu sem spoznal še tovariše K lun a, Grbca, Runka in Nanosa, ki je sedaj v Kopru. Slovenci smo se vedno držali- skupaj, si med seboj ■marsikaj zaupali in drug drugemu pomagali. ¡Nanos se je tudi tu izkazal po svoji borbenosti, Udeležil se je vseh akcij, ki so jih kaznjenci vodili za svoje pravice.
Cez mesec ¡dni sem lahko ugotovil, kako je v Gaati z obsojenimi italijanskimi komunisti. Med njimi ter Slovenci je prihajalo do trdne povezave it ar najtesnejšega sodelovanja, ¡Najdoslednejši od njih je bil tovariš -¡Ahtonio, ki je dezeirtiral iz italijanske vojske -ter se prebijal v Španijo. Na poti je prišel v roke angleški oblasti v Egiptu in ta ga je ekstradirala v Italijo, Ta Anto-
nio ni bil .italijanski državljan. Izvabili so ga v Italijo, da bi služil italijansko vojsko. Ilegalno delo slovenske ter italijanske komunistične skupine je obstajalo v tem, da so se držali redni organizacijski ter študijski sestanki Ta skupina je dejansko vodila vse večje akcije ter v kaznilnici ¡ustvarjala javno mišljenje. Največja ' akcija je bila kratka gladovna stavka na spomlad 1940. Uprava ni mogla najti pravih organizatorjev in je zaradi tega pometala v temnico več tovarišev, ki so se ji zdeli bolj sumljivi.
Leta 1940 so- prihajale v kaznilnico vedno večje trume vojaških kaznjencev. Nekateri so bili obsojeni 'Zaradi svojih nepokorščin v Albaniji, .drugi ¡pa za podobna dejanja v Abesiniji. Takrat smo od obsojenih abesinskih povratnikov, izvedeli, da se gverilsko gibanje v Abeisiniji vedno bolj širi. Sli so vedno ibolj. na linijo pabetažnih akcij. Vsak dan se je v kaznilnici kaj ¡polomilo. Življenje je postajalo vedno težje. Pazniki so bili prave zveri, takozvani »fimnaioli«. To sa bili vojaki, ki se po odslužen ju vojaškega roka niso vračali domov, pač pa so ostali v vojski v upanju, da bodo napredovali. V sobah so kradli na debelo, toda skoraj v vseh ¡primerih pazniki sami. Poleti 1940 iso prihajali nad Gae.to angleški avioni, imeli smo v zvezi s tem stalne alarme ter ponočno skrivanje po kaznilniških tunelih.
Doba dveh let, je -potekla dokaj hiitro. Težko sem se ločil od nekaterih tovarišev. Od tu sem od-ha-
žima, ko so se morali bojevati za cesarja preti Rusom v Galiciji in v ICrpalih in preti Italijanom na Pi-ja.vi in na Doberdobu, drugi se spet pomenkujejo o tem, koliko so letos pridelali koruze, krompirja, vina, fižola in podobno. Tako.je bilo že od nekdaj. Vendar te nedelje ■nikomur še na misel ni prišlo, cla se bo še istega dne zgodilo v vasi nekaj nenavadnega, nekaj, kar bodo z veseljem pripovedovali v tej in ■ drugih vaseh še mnogi rodovi. Kako pa tudi ne, ¡saj je zgodbica že danes znana daleč naokoli. Vsi ste najbrž zelo radovedni, kaj ima opraviti Tone Palik s helikopterjem. Vendar se moramo zdaj. malo po-mudili še v gostilni im pogledati v kotiček, kjer sedi naš j.unak, ki bo čez nekaj ur spravil v začudenje vso vas. Kakor običajno, se ga je Tone Palik tudi tokrat že dobro naleze 1, da mu je v .glavi že šumelo, pa 6udi drugače je bil veseljak in so ga vsi radi imeli. Poglejmo zdaj, kje vse se je potikal v svojih mladih letih. Kakor nešteto drugih istrskih starčkov, ¡se je tudi Tone Palik boril za' borno življenje. Najhuje pa ¡mu je bilo, ko je moral zapustiti isvojo ženo in otroke in oditi v cesarjevo vojsko, s katero so ga gnali .na ¡mnciga bojišča: najprej je moral v Leoben, odkoder so ga poslali na kanpalsko fronto, kjer je v devetih mesecih prestal mnogo hudega, nato je bil prestavljen na italijansko- fnonllo. Pijave, Doberdob, Tilimeinl, Kras pri Gorici; povsod je moral biti zraven. In prav ■tu je- prvič videl nekaj majhnih le-' tal, ki so brnela na.d ¡njegovo glavo. Gledal je začudeno, saj so bila to prva letala, ki jih je videl. Zamaknjeno je strmel v sinje nebo in pazljivo opazoval svinčene bele železne ¡ptice, ki so se spuščale navzdol incihstreljevale avstrijske vojake. Čudil ss je in ¡ni mogel verjeti, da je v notranjosti .letala človek, dva, -da ima vrh tega letalo še mi-traljez in bombe. Ko je zdaj sedel v gostilni, se je zamislil v tiste čase, ki jih je preživel na- italijanskem bojišču. Bilo je nekaj let po vojni. Slike ¡so bi.le še žive, »Letala, ej, ljudje, pa letijo,« si je mislil. Kam, kam smo že prišli.
Vedno bolj živo si jc zamišljal, kako bi bilo, če bi tudi 011 poskušal leteti, če ¡bi kdaj z nevidnih višav gledal na zemljo, na vasi, na ljudi in letel, letel kot lastovka. Tuhtal je, kako bi zlelel, a se ničesar pametnega ni mogel domisliti.
Tistega dne je bil čuden. Drugi so ga vpraševali, kaj da mu je, -cla sedi tako zamišljeno in ne zine več nobene, kar ni njegova navada. Zamahnil je z roko, kar je pomenilo, da premišljuje o nečem zelo važnem in da si želi, naj bi ga ne motili. Se ¡nekaj časa je stal pri mizi, popil še kozarček, dva ter nato krenil proti domu. Vsem .se je čudno -zdelo, da je šel Palik nocoj tako zarana ¡iz gostilne. Nekaj se je moralo z njim zgoditi, toda kaj? Tudi žena VadKa ga je ¡bila zelo začudeno pogledala, ko je stopil v hišo. Bila je vesela, hkrati ,pa jo je tudi skrbelo, da se ni očka spri s kakšnim sosedom. Njegovo 'razpoloženje se ji je zdelo nekam čudno, zato ga je vprašala, če mu kaj ni prav, če se je kaj posebnega zgodilo. Dejal je: »Ne, Vanca, nič se ni zgodilo, nekaj premišljujem, pa.. se bo lahko zgudito.« In res! Sel je v klel, vzel dežnik in dva komada lepenke, s katerim si je napravil nekaka krila za letenje. Zena je šla za njim. Bala se je, .da bi ne šel spet v gostilno, zato mu je dejala: — »Hej, Palik, komaj si prše drnov, pa beš tel nast jet čje«. On pa ji je odgovoril, potem ko je skril dežnik in lepenko: »Na ¡grem ne, Vanca, buedi pns skrbi.« Zena je nato šla -pomirjena spet v hišo. Naš junak je tedaj stopil na dvorišče, se oziral
\l z mednarodnega kongresa v Ameriki
j al v konfiinacijo. Način 'prevažanja,, stiskanje verig ter skrajna osornost ter knutost karabinje-rjev ■so mi vzbujali zle slutnje. Trn jeva polt še ni bila zaključena.
V. S.
■Na mednarodnem kongresu porodničarjev in ginekologov v ¡New Yorku je zastopal Jugoslavijo skupno s profesorji, iz Beograda docent dr. F. Novak iz Ljubljane. Iz njegovega članka v listu »Narodno zdravljen povzemamo naslednje zanimivosti:
Jugoslovanski delegati so bili deležni izredne pozornosti. Seznanili so se z vodilnimi strokovnjaki iz mnogih držav, kar bo koristilo razvoju porodništva in ginekologije v Jugoslaviji, Prihodnji mednarodni kogre-s se bo vršil leta 1954 v Švici.
Ameriški zdravniki so vztrajni in disciplinirani' delavci. Študij medicine je naporen in drag, zato je ms.d študenti malo žen in še manj črncev.
Dr. Novak je1 opazil, da dojijo ameiiiške matere svoje otroke premalo ali nič.
Razlike ¡med posameznimi privat_ nirai in državnimi zdravstvenimi u-.sita-novami -so veCiike. Celo- pod isto bolniško streho je .skrb za porodnice .marsikdaj precej različna. Privatne pacientke ostajajo v porodnišnici 12—14 dni, dočim jo zapuščajo navadne porodnice že 5. do 7, dan po porodu.
Največ predavateljev je obravnavalo vprašanje raka, za katerim u_ ■mira vsak osmi prebivalec ZDA, Eden najbolj znanih operatorjev na svetu ,Meigs iz Bostona je vzbudil pozornost ameriške zdravniške javnosti. Leta 1949. je objavil namreč članek, v katerem zatrjuje, da. bolehajo endometrioze, ki povzroča raznovrstne ženske težave — predvsem bogate in le redko kdaj revne žene. Bogate žene rodijo sorazmerno pozno in -največkrat enega ali dva otroka. Spolno življenje se začne za bogate žc-ne- običajno precej prej, kot porodi; Nasprotno' se poročijo revile' žene največkrat zgodaj ¡in-'rodijo več otrok. Pri njih. je- endomeitrioza izredno redka..Radi svojih trditev je bil Meigs ostro napaden. Genikologe je zanimalo, ali bo tudi na kongresu vztrajal pri svojih trditvah. Meigs je dodal
ža objavljenim .podatkom iz svoje prakse še nove — in ponovil svoje mnenje.
*
Dr. Novak je opozoril naše zdrav-tvene oblasti na pomen, ki ga pripisuje strokovna literatura zdravlje. nju ženskih bolezni, predvsem jalovosti, z blatnimi kopelmi v Portorožu. uaši zdravniki upajo, da nam bo dr. Novak pomagal rešiti med drugim pereče vprašanje moderne porodnišnice za istrsko okrožje.
naokoli, da bi ga nikdo ne videl in nsto splezal po lestvi najprej na senik, od tu pa ¡se je prijel za podstrešno (ramovje in se skobaeaal s težavo na streho. Iii.ša ni bila bogve kako visoka, vendar ., Veter je večino močno, pihal, tako cla se je komaj držal pokonci. Zdaj je bil na cilju. Se malo se je obotavljal in si hkrati neodločeno privezoval »krila« in . .. strast, da bi lete.l je bila tako močna, da ga je vsega prevzela in omamila. I11, glej, že sc je spustil z odprtim dežnikom in s frfotajočimi. »krili«, ki niso hotela »funkcionirati«. Polet je bil zelo kratek, a je vendar letel. Dežnik mu je veter spodvil in obrnil, »krila« pa so ostala skoraj »nedotaknjena.« In o.n, ali si ni storil nič. slabega? Ne, prav nič mu ni bilo. Spustil se je namreč na kopo suhega gnoja in se kmalu, tebi nič meni nič, zbral in odšel spet v hišo. potem ko je spravil polomljen dežnik in razrezano lepenko. Načrt mu je uspel. Želel pa si je, naj bi o tem nihče nič ne zvedel, pa se je kljub temu v vasi kmalu razširila novica o nenavadnem poletu našega Toneta Palika. Ko so ga vaški paglavci dražili in pikali z besedami, kot na primer »Palik-tč« in podobno, jim je on odgovarjal: »Bejšte h vrage, kaj še niste viefii, aniga, ki leti.«	Angel
Novi vidiki
v raziskovanju našega Krasa
Ob koncu lanskega lela je bil v okviru Akademije znanosti ustanovljen na klasičnih kraških tleh v Postojna Zavcd za raziskovanje Krasa, ki ga vedi znanstvenik dr. Roman Savnik. Svoje prostore je dobil v prvem nadstropju nekdanja postojnske -sodnije. Zavod se je z vso vnemo lotil ureditve jamskega muzeja in kartoteke kraških jam na našem ozemlju. Poleg no-trajnega dela in urejanja razstavnih prostorov za slovesno otvoritev muzeja v pomladnih mesecih je zavod že sedaj v .tesnih stikih z Dnuš.lvom za raziskovanje jam in vodstvom kraških jam v Postojni. Ze v kratkem času svojega obstoja se je zavod udeležil tudi praktičnega dela na terenu in pomagal raziskovati naše kraške jame. Med ■dnugimi je bila v zadnjem času temeljito raziskana naša največja ledenica — Velika Paradana v Trnovskem gozdu. Zadnje raziskovanje je bilo namen/jeno rob.u Sajevške-ga polja blizu Orehka. Po- tej ko-tlinici teče potoček Rakulšaica, ki izginja v več spodmolih ob zapad-nem apnenčevem bregu kotlinice. Poleg Zupanovega spodmola, ki verjetno po svoji legi skriva razne predmete'paleoliitske dobe, .je najbolj zanimiva jama Maskov spod-mol, slikovita vedna jama, do sedaj le malo raziskana.. Jama kaže, da bo ena najbolj značilnih vodnih jam slovenskega Krasa. Poživljeno delo za raziskovanje kraških jam je zbudilo zanimanje iudi med študenti postojnske gimnazije.
i Alphonse Daudet:
SLOVENSKA BESEDA
7.
Najprej bomo odgovorili tovariši-ci Edi iz St. Petra na drugo vprašanje, kakor smo ji obljubili zadnjič, ko np.m je zmanjkalo prostora.
Ali oblika bolana res ni dobra?
Res, prav zares! Naši jezikoslovci so že veliko pisali in. govorili o tej napaki, pa je kar ni mogoče pregnati. Kot da se je zagrizla v našo govorico! Vsak dan slišimo in tudi beremo: O, včeraj sem• bila pa tako bolana. Ali ste bili res bolani? In dete je tudi bolano. To ni pravilno. Pač pa: Včeraj sem. bila pa tako bolna. Ali sle bili res bolni? Tudi dete je bolno.
Zakaj je oblika bolana, bolani napačna? Da nam bo stvar laže (ne lažje!) razumeti, bom pritegnil nekaj podobnih besed in rianje naslonil razlago: glaisan,- krasan, teman. Ce naredimo i,z teh pridevnikov žensko obliko, bomo rekli.; glasna družba, krasna obleka, temna ulica. Nikomur ne bo prišlo na misel, da bi dejal: ¡glasana. krasa,na, tema,na. Ali ne? Prav isto velja za naš printer!- Končinlški Samoglasnik a je pri vseh teh pridevnikih- nastal iz polglasnika1, ko je nanj preskočil naglas. Iz oblik
glasan, krasan, teman smo dobili glasdn, krasdn, teman..
In ¡ker Vemo. da se koniniški polglasni k v- sklanji vedno izgublja
(prirn.: pes-psa, trgovec-trgovca, Ko-per-Kopra, itemen-temna), ga moramo izpustiti tudi .pri našem pridevniku.
Seveda nas ne sme motiti dejstvo, da nekateri deležniki (.particip.i), ki so na videz podobni pridevnikom, samoglasnika a v podobni legi ne izgubljajo, n pr.: izdelan-izdela-na. pisan-pisana, zaispan-zasipana. Ti trpni dc-.ležniki na -n nimajo namreč nikjer polglasnika ali iz njega narejenega a, marveč .polni samoglasnik a, ki ¡ga ima tudi nedoločnilk: izdelati, izdela-n. Zato si dobro zapomnimo: pr.j deležnikih a. v vseh sklonih in obllUctih catane, pri pridevnikih se izgublja. Prvi je tcirej samo: bolant bolna, bolno, bolni.
Se to: če ¡mislimo na oboleli uid, del telesa, potem pravimo, da je človek ibo.Ua na pljučih, na nogi, bolan na želodcu, na ledvicah. Ce pa govorimo o bolezni, potem na smemo, reči bolan na j etiki; marveč bolan za jetiko (sušico), oziroma boleha za jetiko.
Ko se tovarišici Edi še enkrat zahvaljujemo za pismo, vljudno vabimo bralce, da nam sporočei če so zadovoljni s takim pisanjem v o-kviru Stovenske besede, če jim naša •razlage kaj koristijo, ter še povedo, kaj bi jih najbolj zanimalo. Pisma pošiljajte'na naslov: Slovenska beseda, uredništvo Slovenskega Jadrana, Koper.	S. S.
Ce hočeš ili iz mojega mlina doli v vas, te vocli pot mimo neke pristave; ob cesti se razprostira široko z bresti nasajeno dvorišče, bolj zadaj je stanje. To ti je pristna provansalska 'kmečka, hiša: streha je pokrita z rdečo opeko, prost,ra.na rjavkasto' pobeljena sprednja »tram ima nepravilno razvrščena okna, na vrhu kašče je vetrnica, škripec za dviganje semenih svežnjev in nekaj šopov rjavega sena, ki štrli ¡skozi špranje.
Zakaj sem se v to hišo- takoj zagledal? Zakaj se mi jc ¡stisnilo srce ob pogledu na zaprla vrata? Na to ne bi vedel odgovora, a vendar me je- spr-eletol mra.z, kadar koli .sem šel mimo pristave. Preveč tiho je bilo okoili nje ... Se pes ni 'zalajal, ko si šel mimo in pagalke so se brez vrišča razbežale .. . V hiši ni čuti ni najmajšega glasu! Nič, še mul In krsiguljček se ne oglasi... Ce ne bi bilo na oknih belih zaves in če se ne bi iznad strehe sukljal dim, bi človek mislil, .da ni žive duše pod streho.
Včeraj sem se vračal iz vasi in da .ne bi hodil po soncu, sem krenil v senco brestov ob zidu, ki obdaja pristavo... Na cesti pred hišo so hlapci molče nalagali
voz sena. Vrata so bila odprta. Spotoma sem se ozrl na ■dvorišče in v ozadju zagledal velikega čisto belega starca, ki je slonel pri veliki kameniti mizi in si podpiral glavo z obema rokama: oblečen je bil v prekratek jopič in hlače so mu bile tudi že raizdraipane ... Postal sem. Nekdo od ljudi mi potiho reče:
»Pat I To j.e gospodar... Tak je, odkar'se mu je sin ponesrečil.« Baš tedaj migne mimo nss neka ženska z malim fer.tkom — oba. sla bila črno Oblečena in imela sta debela pozlačena molštvenika — in zavije proti hiši.
Hlapec nadaljuje: »Gospodinja in .mlajši sin, ki sta prišla cd maše. Kar se iji je ubiil'Slin, gresta vsak dan v -cerkev ... Oh, gospod, kako je vse žalostno... Oče še zmerom nosi obleko rajnega in ni ga moč pripraviti do tega-, da bi jo slekel___
Hija! Hoit! Lisko!«
Voz se j.e zamajal in se ¡začel-premikati. Jaz pa bi bil rad kaj 've"S slišal o tej stvari, zato sem vprašal voznika. če smem prisesti na voz; in tam zgoraj na senu sem zvedel to žalostno zgodbo.
Ime mu je bilo Janko. Bil je krasen dvajsetleten, kmečki fant, pošten ko dekle, zanesljiv in cdkritosrčen. Zaradi njegove lepote so se seveda ženske czirale za njim, on pa je mislil le na eno: na neko malo Arležanko, vso v žanietru .in čipkah, ki jo je spoznal nekc-č na sejmu v Arlesu. — N.a pristavi niso- bili od kraja nič kaj zadovoljni s to zvezo. Dekle je bila znana k ,t navihana ptička in tudi njeni starši niso bili domačini. Toda Janko j;e brezpogojno hotel samo svojo Al ležanko. Govoril je:
»Brez nje mi nli živeti.« j Ke.r so .uvideli, da gre zares,-so sklenili, da se po žetvi poročita.
Neke nedelje je bila - družina na- dvorišču in so bili. žo iskor-aj pri 'kraju z obedom. Bila'.je nekaka r.vetbena. pojedina, Neveste ¡sicer ni bilo .araviem, vendar so ji ves čas naplivali. :, Tedaj sc pGj.siVli- na vrelih moški in s tresočim glasom zripi-csi,'da' bi rad'na isennsm govoril z gospodarjem Stefan cm. Stefan vtrilane So stopi na cesto.
»Oče,« ga ogovori prišlec, »vi ženite sina z ničvred-nico, ki je bila dve leti moje dekle. Kar trdim, Vam-, tudi- dokažem: evo pis-mal... Starši vedo vse in so mi jo že obljubili: odkar pa hctdi za njo- vaš sin, me ne marajo poznati*ni oni ni ena,.. V-endar'mislim, da povsem te.ni ne -mere vzeti drugega.«
»Dobro,.«-odvrne oče StePáa, ko'pregleda pisma; »pojdite z ¡mano,'.boste ¡izpilil vsaj kozarec' mušikOrovoa.«
»Hvala!«."odgovori tujec! »Som-bolj bolan kakor žejen.«
¡In odide.
Oče ¡se vrne. pcvpolnoma. miren ¡-sedi! na svoje mesto pri mizi in obed se konča v veselju.
(Nadaljevanje na 10. strani.)>
Spominske svečanosti za obletnico °b našem kulfumem prazniku
Tfr, fioromn rtrt rn <cn i 1,'ih n štpnilTlih nmini-ili	it ol i", finonri nn npl.i
Ob 103, obletnici smrti našega ve-likega pesnika Franceta Prešerna so bile po vseh krajih Slovenije spomin» ske svečanosti. X Ljubljani so prisostvovali slavnostni akademiji predstavniki ljudske oblasti ter številni kulturni in javni delavci. Slavnostni
R. Sa'ksida: PREŠEREN
govor je imel predsednik Sveta za prosveto in kuliuro pri vladi LRS, mi. Bister BORIS ZIHERL, Orkester slovenske filharmonije je odigral Antona Lajovica »Pesem jeseni« in Blaža Arniča »Ples čarovnic«.
Na pesnikovem grobu v Kranju so se zbralj zastopniki oblasti, množičnih organizacij, prosvetnih ia kulturnih društev ter dcputacije vseh osnovnih, strokovnih in srednjih šol. Spomin-
ski govor je imel profesor Zoreč, ki je med drugim poudaril, da v Prešernu ne gledamo zgolj pesnika - umetnika, temveč tudi borca za svobodo in bratstvo vseh ljudi, vodnika na poti v lepšo prihodnost in nosilca naprednih idej, ki jih prav danes uresničujemo. Po govoru so recitirali nekaj pesmi iz »Poezij«, zastopniki de-putacij pa so položili vence in šopke k spomeniku,	;
K bogatemu kulturnemu sporedu, ki so ga za letošnji Prešernov teden pripravile mariborske kulturne ustanove, prosvetna društva in znanstveni ter kulturni delavci, so prispevali zlasti lep delež mariborski likovni umetniki. V beli dvorani TD »Partizan« so uredili svojo tradicionalno razstavo, ki je že enajsta po osvoboditvi. V teh letih so slikarji in kiparji ustvarili vrsto najlepših umetnin, 2e prvi dan je bila razstava deležna precejšnjega obiska.	1 '
Prešernov spomin so lepo proslavili tudi v Zasavja, kjer je večji del proslav izvedla šolska mladina. Dijaki litijske gimnazije, kjer je doslej govoril o Prešernu, njegovi dobi in slovenski kulturi, le kak član profesorskega zbora, so letos sami pripravili predavauja. Pozornost je vzbudilo predavanje dijakinje Ljudmile Vevk,
PESEM S CESTE
(Gostovanje tržaškega SNG po Koprskem)
Tržaško Slovensko "•narcidno gledališče je- prejšnji teden gostovalo v Kopru s Schurekovo komedijo »Pesem s oesite«. Ker geatiuje SNG stalno ipo našem podeželju in dviga s svojim delom pomembno kulturno in prdsveitino aktivnost, ne bo odveč, če zabeležimo v pojasnilo našim gledalcem nekaj' .utrinkov o- igri.
Uprizoritev Sehurekc.ve »Pesmi s ceste« akrilva v sebi to osnovno noto: apravlčenje človeika, opravičen je tistega malega, k steni potisnjenega življenja, ki se ¡grize v rep kakor majhen, preganjan psiček lin ne more iz .svojega začaranega kroga. Tu ni nobenega močnega, nasilnega upora; kjer se pojavi, kakor pri ns-ugnainem in na videz surovem Mi-šku, tam se (tragikomično (razbije ob lastnJi nemoči. Vendar drhti med vsem smehom in otožno muziko globoka reeignacija in spoznanje, ki je utelešeno v muzikantu Krištofu: nikamor več ne moremo mi mali ljudue. Edino, kar nam še preostane, je, da .se kot otroci primemo za ,roke, da se Imamo radi radi in si speit zamislimo »genije«. Karel, tretji muzikartt, pa ne prihaja življenju naproti ne z razmišljanjem ne z odporom, temveč samo neu-gnano pije, Naj pride konec sveta, kiaj njemu mar, on bo .takrat že davno pijan. V tem malem svetu se znajde le dobra, uboga »mami« Ana, ki skrbi za te »brcdolcmce«, bivše dobro plaiiane muzikaolte, ki jih zdaj preživlja pocestna muzika. V srcu nosi samo eno željo: 1/juibe.zen do Miška, le en nedolžen, skrit račun: ositiaiti v tem koitlčkiu, v tej borni priikleitnl izbi iin imeti otiroka,
Dramallik Schurek nam odgr.ne to življenje v trenutku, ko ga zmotita dve od zunaj vneseni stvari: vdciva Kaitti — tto ise pravi Miiškova kaprica lin Strast ter milijon vredna skrinjica, ki jo najde Konrad ob Milnem voigaLu. Konča' se ita prisrčna zgodba is tem, da se po zmedi, ki sta jo povrarcčila strast in denar, življenje ponovno povrne v svoj (umirjeni, oltožni krog, Tudi Miško, neugnanr egoist, nazaidnjje spozna, da kiljiub svojemu »geniju« ne more nikamor: majhni smo, le če smo složni, lahflco živimo.
Režuseir Mcdefit Sanciin je postavil dejanje >v stanovanje, 'ki je podčrtalo ».liumpenprolietairskL« značaj
MIHA V GLEDALIŠČU
Miha je prišel v gledališče, sedel, a revež je ipozabil sneti klobuk. Nekdo iziza njega je zarcntančiil; »Klobuk dol!« Miha je zmeden skočil pokonci, snel klobuk in zopeit sedel nazaj, a ker so v gledališču sedeži zaklo.pni, je zdrknil na tla. Ves besen je prlsolil iza. njim sedečemu moškemu zaušnico s pojasnilom: »To je pa zelo Star vic.«
S KOROŠKE
MOHORJEV KOLEDAR
Kakor vsa lata po vojni tudi letos gospodje okoli Celovške Mohorjeve družbe v svojem koledarju niso pozabili nesmiselno in nesramno biatiiti Novo Jogoslavijo. Ozadje 'take dejavnosti je jasno, saj pripadajo avtorji najbolj kričečih in zlaiganih sestavkov emi-giraoljl, ki je s krvavimi rekami pobegnila iz Jugoslavije. Odločujočo besedo- v Mohorjevi družbi ima nemškošovinisitlčno nas,'.rojeni ordi-nariait krške t. j. celovške škofije. Letos se je Mohorjeva družba pred koroškimi Slovenci in pred slovenskim narodom sploh osmešila zlasti •s tem, ker je koledar s prilogami tudi literarno iziredno slab. Stari Korošci menijo, da talko površno izdelsinaga koledarja in knjižnega daru še sploh ni bilo. Tudi duhovniki na podeželju, ki so večinoma zavedni Siovenciv in ljudje iz krščanske ljudske suranke, majejo z glavami ter ne morejo razumeti, da se je ita stara slovenska ustanova mogla- podredili vojnim zločincem in postati sredstvo za hujskanje lastnega naroda proti, svoji matični državi. Tudi stilistično 'n jezikovno so Korošci pričakovani od letošnjega tiska MD kaj več, kot jim dejansko nudi.
Podobni komentarji prihajajo tudi ;iz ZDA, kjeir-so v preteklem letu slovenski izseljenci za podporo Kcirašikum Slovencem zbrali toliko denarja, da s>i je Mohorjeva družba lahko uredila lastno tiskamo. Po uspelem skupnem uacitopu de-moikratii&ne fronte1 delovnih ljudi in ljudske stranke na volitvah v Koroško Kmetijsko zbornico je Ko-roškiim Slovencem še bolj jasno, kam merijo; run Ikaj hočejo doseči posamezniki, ki pod krinko »obrambe proti komunizmu« prodajajo slovenske interese avstrijski bur-žonaije,
Ici je pripovedovala o Prešernovem življenju v Savi pri Litiji, kamor je zahajal na počitnice k svojemu stricu Francu Ksaveriju,
Predsednik Svela za prosveto in kulturo vlade LRS je podelil Prešernove nsgrade za leto 1951 in sicer: za umetnost Jušu Kozaku, Franu Tratniku, zboru in orkestru Slovenske tiiharmc». nije, Vladimirju Pavšiču in Vladu Ri-javcu; za znanost Jožetu Plečniku, Antonu Kublju, Dušanu Lasiču, Sveto-zarju Ilešiču in Ivanu Vidavu ter za ljudsko prosvetno dejavnost Zlatku Denisu in Stanku Tiču.
Ko beremo po časnikih o številnih proslavah Prešernovega dne v Ljubljani, po Gorenjskem, Primorskem in drugod, je prav, da se pogovorimo tudi io tem, kaj smo napravili za ,to priložnost pri nas na Koprskem, na ozemlju, kjer je treba ta največji slovenski kulturni praznik še posebno poudarjati in ljudi nanj opozarjati, ker lahko prav ob njem krepimo narodno zavest in širimo izobrazbo.
Najprej nas preseneti dejstvo, da smo imeli po vseh šolah poide, ki ga drugod ni bilo. Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS z dne 20. januarja 1951 jasno določajot naj vse slovenske šole in prosvetne u-stanove proslave ta dan s kulturnimi prireditvami, in dodajajo, da »na šolah ta dan ni pouka«. Res ¡je, da so slcoro vse naše šole pripravile primerne proslave, na katerih so
oseb. Skušal je dahniti svoji predstavi predvsem življenjsko občutje časa in okolja-, da bi na ta način vzbudil resonanco v tržaški publiki. Njegova predstava ni toliko kopija nelke .realLno&ti, temveč predvsem intenzivno občutje te realnosti. Sceno je napravil Jože Cesar s pilimenniim vživetjem v mali svet cestnih muzikanitov.
Tiuidi igralci: J-oško Lukeš, Stane StEiiiešinič, Mod-est Sancin. Štefka Drolčsva in dnuigi -so svoje vloge dobro rešili; predvsem je treba o-poizcutEti na impresivno in psihološko doživeti litk St.efke Drolčeve. — Čeprav bi želel daili podrobnejšo soidbo o igralskem kolektivu, mi zgolj ■ iitufonmaltivni okvir članka tega ne dovoljuje.
V k ciprski osnovni šoli imam dva šolarja. Prvi je labilni prvorojenec, nervozen po očatiu, druga je stabilna hčerka, z dobrimi živci po materi. Vendar s.ta bila danes zjutraj oba precej enako nervozna in nataknjena, približno tako, kakor so zdravniki v embulanti cd petdesetega pacienta' dalje. K sreči je nedelja in lepo vreme, na eprehodu sta se igpih&la. Medtem sem odkril včerajšnji vzrok današnje napetooti.
Včerajšnje kosilo je poteklo s filmsko naglico- Otrokoma se je mudilo k filmski predstavi, napovedani za 14. uro. Bila sta seveda več kot točna. Videla sta »Otok zakladov«, ki je filman po Stevensonovi knjigi, le še bolj napeto, ameriško in kar m silo preveč divje, kot sta opisala režijo otroka sama. Z »Otoka zakladov« sta zdiii-jala v radijsko postajo kjer iso posneli Kekca in Mojco za mladinsko oddajo. Zvečer sta zaspala kakor ubita, Vendar se nista prav odpočila.
Kekca se spominjam kot .dobrega, znanca iz »Zvončka«. Vem še, da so nam bile njegove zgodbe najbolj pri srtcu, kadar so bile najbolj napete. Dolgovezne samogovore in o-piise sončnega vzhoda nismo preskočili samo zato. da nam ne uide vodilna nit napete zgodbe. Po naše bi naj Vandclova modrovanja in vsi opisi narave Izostali, potem bi bila povest o pogumnem ICekcu še bolj imenitna." Koprski Kekec mi je seveda všeč, pesebno cdkar sta mi otiroka .razložila, kako je oddaja dobro »podložena« z glasbenimi efekti in kako so jo posrečeno posneli na megafonski trc.k. Mi smo prebirali Kekca celo leto. Najbrže ni postal manj naš zato, ker ga nismo videli v filmu, ne slišali v radiu. Veseli me zelo, da je prišel Kekec v Ljubljani na platno in v koprski radio. Toda — ¡k nočnemu snemanju moja dva olrcka klj.uo temu ne bosta hcldila! Poncči beota spala po zdravniškem navodilu,
Zvečer sem se hotel spoznati s pirati z »Otoka zakladov«, pa nisem dobil vstopnice. Sicer ne nameravam ocenjevati Dlsneyevega filma, o katerem so in bodo pisali pedagogi. Omenjam le vpliv, ki ga je napravil film na otroke s prenapenja-njem njihove pozornosti in z bičanjem živicev,
.Koprski učitelji in učenci pripo-
vedujejo zanimive podrobnosti o sošolcih, ki obiskujejo redno vse filmske predelave, mladini primerne in neprimerne, pamente in neumne, naše in tuje in rastejo v duhovitem ozračju filmskih senzacij in giorna-linav. Za talkSno vzgojo niso navdušeni starši in vzgojitelji nikjer na svetu. V ameriških mestih čuvajo oboji zdravje svojih otrok in zato tudi otroške živce najbrže bolj skrbno kot v Trstu.
Mislim, da ,so naši tržaški pedagogi poklicani, ida spregovorijo nekaj načelnih besed o tržaški filmski kulturi in o pciplavi giornalinov iz svojih lastnih izkušenj. Strica Miho pa prosim, da pridobi »Slovenskemu Jadranu« razgledane filmske kriti- . tike iz filmskega sveta, ki bodo hoteli in znali pisati v njegov kotiček, to se pravi mladini.
Dovolite mi za konec -vprašanje po medicinski liniji. Ali se-vam ne zdi, da je generacija naših očetov pri svojih šestdesetih in sedemdesetih letih trdna -in zdrava, dobrih živcev in še vedno agilna? Bojim se, da naša generacija po dvajsetih ali tridesetih letih vsem bodočim težavam ne-bo v enaki meri kos. In vendar so nas varovale naše matere med prvo svetovno vojno bolje, kot so to mogle med drugo matere naših otrok. Naši očetje niso živeli prav posebno umirjeno in urejeno življenje. Prestali so dve vojni in pomagali krepko pri zmešnjavah po prvi. Toda imela so med našimi tremi generacijami v največji meri nekaj, kar jih drži pokonci še danes: Normalno in najbolj zavarovano mladost.
Dr. Branko Šalamun
DROBTIN!
Ena prvih izrazito bibliojilskih izdaj, kar so jih po vojni izdale naše založbe, je knjiga pesmi ruskega r.omantiika Tj.utčeva, ki jih je prevedel Josip Vidmar. Knjiga se lahko meri s predvojnimi izdajami te vinste. H
Znani ameriški filmski produceiit Walt Disney je odklonil ponudbo, da :bi izdeloval risane filme za televizijo, čelprav so mu ponudili 8 milijonov dolarjev. »Se vedno verujem v bodočnost filmskega platna,« je na kratko odgovoril novinarjem.
#18
.....
^ I Ätt

Herman P-ečarlč: PIRAN
govorili vzgojUelji, učenci pa peli in deklamirali. V Piranu so se te slavnosti udeležili tudi italijanski dijaki. To je prav! Vendar se zdi, da bi bilo mogoče več napraviti, kajti samoiniciativnost in slučajnost sta iob takih prilikah premajhna vzpodbuda.
Pa radio jugoslovanske cone Trsta? Ali je res važneje, da spoznamo v teh dneh Vido Tauferjevo in Milo Kačičevo? In med številne zabavne oddaje (Prenos plesne glasbe iz hotela Triglav, Melodije, ki so vam všeč, Plešite, mi igramo, Vedra operetna glasbat Iz dežele v deželo simfoničnih plesov itd. — vse na sporedu od četrtka do sobote!) ni bilo mogoče vriniti ene same skromne besede .o velikem poetu?
Prosvetna društva po deželi so se foečinoma, dobro zavedala svojih dolžnosti. Proslave v Šmarjah, Stru-njanu, v Dekanih in drugod kažejo, da je pognala slovenska kultura na tem ozemlju že krepke korenine in da preprosti ljudje, delavci in kmetje, vedo, kaj je Prešeren za Slovence.
Slabše je v obalnih mestih: slavnosti so bile premalo skrbno pripravljene, slovenski meščani in u-radniki so nanje skoraj pozabili. . . Koprska proslava, ki jo je organizirala Podzveza SHPZ v soboto ob 20. uri (z običajno zamudo seveda), je najboljši dokaz, kako malo nam pomeni Prešeren in z njim vsa slovenska kultura, ki naj »gre v klasje veselo«, kot je bilo zapisano preko odra. »To je hec!« bi dejal Cankar. Primerjajte samo vabilat ki jih je za svoj imenitni ples razooslal Vela club, s tistimi skromnimi lističi, ki so opozarjali na Prešernovo slav-nost. In ali ste morda videli, koliko ljudi je bilo v nleda išču in koliko v hotelu Triglav? Števila gledalcev, ki pri proslavi niso nastopali na o-dru, si ne upam povedati, kajti preveč bi nas moralo biti sram. Kdaj smo se že tako lepo opravili za kakršno koli kulturno prireditev, pa naj so nastopali domačini ali gostje iz LiP-bljaiie, Trsta in Reke, kot smo se za to predpustho norenje? Da se prav razumemo": sovražim'jezuit-stvo in samotarsivo! Se Ribičev France nam je z Ivanom Umetnikom vred dal zgled, kako bodimo veseli in sproščeni v svoji 'sreči': Toda — da posnemamo umetnike le v tem, kako so v urah strasti ia Lavrami noreli in majolike praznili, je le preenostransko oboževanje in poznanje slovenske literature!
To drži kot pribito: kdor koli je določil, naj bosta obe prireditvi istočasno, je ustrelil velikega kozla, kajti slovenski kulturi se je zgodila huda krivica. Zapomnimo si dobro, da kultura, ta »dokument narodovega duševnega in materialnega blagostanja« (Cankar), ne živi iz lepih besed pa dobre volje. Graditi jo je treba pri posamezniku in ljudeh vsak dan, ob vsaki priliki. Vsi tedni slovenske kulture in festivali nič ne pomagajo, če ni v nas trajne povezanosti in globoke skrbi za kulturno dediščino. In prav zaradi takih in podobnih napak je bila doslej slovenska kultura pri nas le privesek, okrasekt če hočete, samo živa potreba i ne; zato je naše slovenstvo plitvo in prav zato še tisti posamezniki, ki z vero in voljo prihajajo med nas, otope, obupajo,
V tej zvezi ne bo škodila drobna opomba o knjižici, ki že šesto leto nosi Pesnikovo ime. L a?! i so med drugimi deli izšle Prešernove Poezije. Ali ste jih že imeli v rokah? Ce jih niste, pridite v knjigarno Li-Paf kjer jih je še veliko. Ljudje se malo zanimajo zanje, ker niso lepe, primerno opremljene. Za vsako delo, pomembno ali nepomembno, imamo dober papir, zanj ni škoda ne investicij ne časa. Samo za drobno knjižico, ki bi nam morala biti sveta, ki »tvori zgodovii\'ki mejnik v razvoju slovenskega ljudstva« (Ziherl), ki je »vzvišena manifestacija slovenskega umetniškega duha« (Zupančič), samo za to knjigo je bilo vsega škoda. Kaj pomaga prizadevanje dr. Slodnjaka. da pesmi približa našemu preprostemu človeku, če je knjiga sama ob sebi neuporabljiva, po opremi in tisku in papirju najslabša med najslabšimi! Kako naj bralec spoštuje pesnika, če dobi v roke brošuro, ki je ne more niti prav odpreti? Da. vem: knjiga je tako opremljena, da je cenejša. Ali to je slab izgovor-.
Torej,- če hoče to knjižno podjetje še nositi ime velikega pesnika, mora odločno in čimprej stopiti na novo pot; z njim tudi vsa društva in skupine, ki si prilaščajo njegovo ime, pa tudi mi, ki želimo biti njegovi občudovalci.	S, S.
O {roka
v
Kapitan Marko
Bratec in sestrica sta šla v šolo. Pot ju je vodila mimo prelepega senčnega gaja. Cesta je bila vroča in (prašna, v gaju pa hladno in veselo.
»Veš kaj,« reče bratec sestrici. »V. šolo že še prideva. Tam je zdaj dolgočasno, v gaju pa je gotovo veselo. Poslušaj, kako žvrgole ptički! Pa veverice, poglej, koliko veveric poskakuje po drevju! Mar ne bi rajši stopila v gaj, sestrica?«
Sestrici je bilo kar všeč, kar je' nasvetoval brat. Otroka sta vrgla vsak svojo torbico v travo, se prijela za roke, nato pa izginila za zelenim (grmičevjem in se znašla pod kodrastimi brazami. V gaju je bilo res šiumno in veselo. Ptički so se spre!?tava!i sem in tja, žvrgoleli in vreščali; veverice so skakljale z veje na vejo; žužki so se živahno gibali v- iravii. Najprej sta otroka ogovorila zlatega hrošča.
»Poigraj se z nama.« sta rekla hrošču.
»Rad,, prav red bi se poigral,« odgovori hrošček, »toda žal ne utegnem. Pripraviti si maram kosilče.<(
»Poigraj se <z nama,« sta crekla otroka nameni kosmati čebelic}.;1 1
»Nikakor se ne utegnem igrati v vsima.« je cdgovprila.čebelica. »Med maram nabirali.«
»Kaj pa ti? Se ne bi peiigrala z nama?« sta otroka vprašala mravljo Mravlja ju pa sploh ni hotela poslušati: vlekla je slsmi-eo, .trikrat večjo cd nje same in hitela graditi svoj domek.
Otiroka sta. se obrnila do veverice In jo vprašala, če bi se poigrala z njima; toda veverica je zamahnila s košatim repkom .in odgovorila, da si mora nabrati orehov za zimo.
Otrokoma je bilo tesno pri srcu, ko sta sprevidela, da je vsakdo pri svojem delu in da se nihče noče igrati z njima. Pa sta iteikla k potočku. Žuboreč čez kamenje je potoček hitel iskozi gaj.
»Ti pač nimaš nujnih opravkov?« ata mu .rekla otroka. »Poigraj se z nama!«
»Kako? Jaz da nimsim kaj opraviti?« je jezno zažuborel potoček. »O, lenobna citrcika! Kar po.glejta me. Jaz delam noč in dcin in nimam trenutka počiitka. Mar ne napajam ljudi in živali? Kdo pa pere perilo, poganja mlinska kolesa, nosi čolne in ,gasi požar? O, /toliko dela imam, da se mi v glživi kar vrti!« je razložil potoček in hitel žuboreti dalje čez kamenje,
"¡Otrokoma' je bilo še tesneje pri srcu in ata pomislila, da bi bilo pač bolje, če ibi najprej odšla v šolo. in se šele' pri povratku iiz šele pomu-dila v gaju. Tedaj- pa je bratec zagledal na vej! prelepo drobceno pernico. Videti je bilo, da posedeva prav zadovoljno' m ker nima kaj c-prarviti, si .žvngcili veselo pesmico.
»Ej, ti! Ti pa veselo žvrgoliš!« je bratec vzkliknil penici. »T! pa bržda nimaš kaj opravili; poigraj se z nama!«
»Kako?« je užaljeno zaščebetala penitea. »Jaz da nimam kaj opraviti? Meh- ne lovim ves ljubi dan mušie, da nahranim svoje malčke? Tako sem taiudma, da perutnic lc ne morem dvigniti; .zato pa zdajle s pesmico usrpavam svoje otročičke. Kaj pa sta vidva danes e dobrega storila, mala lenuha? V šolo nista šla, ničesar se nista naučila, po gaju se potepata, izraven pa še druge motita pri delu. Rajši pojdita, kamor so vaju poslali, in si zapomnita, da se prijetno oddahne in poigra le tisti, kdor je storil in opravil vse, kar je bil dolžan storiti.«
Vedro vode — to je morje, misli si naš tnali Marko
in iz smrekove je skorje si napravil majhno barko.
Sonce sije, a oglata barka reže morska plan, morska plan je v soncu zlata, a naš Marko — kapitan.
ZM BfiSTFŠE &LM If£
Vodoravno: 1. konica» 4. polotok v Jadranskem morju, 6. oblika glagola meriti, 8 geometrski izraz, 10. veznik, 11 nikalna oblika glagola biti, 14. oblika glagola lomiti, 16. kar si vsi ljudje želijo1, 18. nikalnica, 20. oziralni zaimek, 21. velika luža, 21. dva samoglasnika, 25. kratica za Rdeči križ, 26. električni aparat.
Navpično: 1. domača žival, 2. urednik vaše rubrike v »Slovenskem Jadranu«, 3. prevara, 4. začetne črke imena slovenskega mladinskega pesnika Ivana Minattiji, 7. glavno mesto Italije, g. proga, 12. bivališče, 13. izvor, 15. osebni zaimek, 17. osebni zaimek (množina), 19. turški velikaš, 20. prislov. 22. žensko ime, 23. dragocena tekočina.
Dragi stric Miha!
Odkar se je moj očka naročil ?id »Slovenski Jadran«, sem zelo vesela in imam mnogo razvedrila. Pomisli, kako daleč je zašel ta lepi časopis, daleč k Sv. Trojici, v skromno vasico na Bloško planoto. Vsi ga radi čitamo, ker prinaša mnogo novic in lepih slik iz Slovenskega Primorja. Torej, dragi stric Miha, kmalu spet na svidenje in, če Ti je pravt pa-objavL moj skromni dopis. Pozdravlja Te pionirka
Makuč Frančiška, uč. IV. razr. osn. šole pri Sv. Trojici na Blokah
Dragi stric Miha!
Vsakokrat težko pričakujem »Slovenski Jadran«, posebno pa sedaj, ko je v njem tudi že kotiček za naše pionirje. Zelo rada bereni povesti-ce in gledam otroške filme. Tudi »Kekca« težko čakam. Takrat, ko ga
bom videla, Ti bom poslala svoje mnenje o novem filmu. Prosim Te, dragi stric, da ne bo moje pisemce priromalo v koš! Želim, da ga objaviš! Prisrčno Te pozdravlja
Celigcfj Sonja, uč. III. razr. gimn. v Trnovem pri Ilirski Bistrici .
Dragi stric Matic!
Tudi k nam pod zasnežene Kamniške planine je prijadral vaš, ne, naš »Slovenski Jadran«. Z zanimanjem čitam dopise pionirjev in' pionirk, še prav posebno pa odgovore in nasvete strica Miha, Lešnike prav rada čitam; četudi so včasih bolj trdi, jih vendar z malo dobre volje tudi jaz oluščim. Povabim Tef če sž kaj turist, da greš z nami v gore, da ne boš vedno gledal z mokre luže, ampak tudi z ledenih vrhov v dolino. Ko pa se bomo vračali, bomo pa kakšno »luštno« zapeli. Prav lepo Te pozdravljam, kakor tudi vse pionirje in pionirke
Tance Fanika, uč, III. razr. osn. šole Dragomelj pri Domžalah
.. ;	. , V. /;.

IS
18
14
12
16
22
13

11
25
Ljuba Frančiška!
Zelo me veseli, da Ti je všeč »Slovenski Jadran« in da-ga rada prebiraš! Prav gotovo si pridna učenka, ko znaš tako lepo in pravilno pisaril. Le še naprej ostani tako, pa bodo vsi imeli s Teboj vetselje.
Ljuba Sonja!
Vidiš, Tvoj strah je bil zastonj! Pisemce ni priromalo v koš, ampak naravnost v itiskarno. Praviš, da rada bereš naš časopis? No, prav. Ce ga rada bereš, poitem pa boš tudi rada kaij napisala zanj.
Ljuba Fan.ika!
Brrr, Fanika, kar mrzlo je. zavelo od Tvojeiga pisemca in po snegu je zadišalo. Ko pa sem pisemce prebral, >mi je postalo toplo pri srcu, lako lepo si napisala, Fanika! Tvoje povabilo z veseljem sprejmem, kajti tudi jaz imam rad planine, čeprav sem doma ob morju, *
Se cel kup pisem je prišlo in čakajo, da jih objavim. Pa nikar ne bodite neiatirpni, otroci, vsi boste prišli na vrsto! Pravilno rešitev Lešnikov -iz prejšnje številke bom objavil prihodnjič, danes pa priob-
čam ime,na tistih, ki so pravilno rešili prve štiri Lešnike.- Kokote c Drago iz Pirana,. Kotar Marica iz Lok pri Trbovljah, Božič Sonja iz Kanala, Ladislav Zunk iz Retja pri Trbovljah, Pratneker Justi iz Ljubljane, Jozelj Ivan iz Babnega polja, Bole Milica iz Slavine, Sere Franc iz Trbovelj, Dedek Jelka in CirtZ iz Koč, Jakomin Bruna iz Sv. Antona, Maku c Frančiška iz Sv. Trojice na Blokah, Golob Bogdan iz Skoc-jana, Pavle Jevnikar iz Kopra, Marko Vilhar iz St. Petira na ICrasu, Herkov Maja, Krmauner Slavko iz Laz, Kralj Viktor iz Trbovelj. Zet-ko Pavla iz Laž, Zunk Kati iz Trbovelj, Šinkovec Cvetka iiz Krškega, Marica Dagarin iz Škofje Loke in Cej Marija.
Izžrebani pa so bili: Sere Franc, Trbovlje, Pance Fanika, Dragomelj pri Domžalah, Bole Milica, Slavine,
Danes ibo speit nekaj dela za bistre glavice: križanka! Bomo videli, kdo bo topo t pravilno rešil!
Prisrčno vas poadravlja
stric Miha.
France Habe.-
S POT!
niiiiiiiiiiniiniMiimminiinniiwiiniiuiiiiiiiiimiiiiin
iiii^iiiiiiiiiiiittriiiirrtiiiitttiiiiftiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMitttiiiiiitiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiJiiiirr
PO MAKEDONIJI
Prespansko jezero, ki leži v višini 854 .m, je nastalo z udorom. Nekoč je bilo jezero za 80 m višje. Ko se je veda umaknila, je za seboj zapuščala z blatom pokrito ravnino. Vzporedno z njenim umikanjem so prihajali ljudje, ki so orali, plodna tla in gradili domove. Na .ravnini, ki je bila v davnih, davnih časih jezersko dno, je danes Resanska ravnina z vasmi Carev dvor. Bela crkva, Drmen'1, Je-zerane in .Perovo,
Po tej ravnini In jezerski gladini, ki je bila podobna mirni stekleni površini, se je prelivala voda v vseh mogočih barvnih odtenkih, od zlato-rumene do jasno zelene. Vse jezero je dobivalo .počasi zeleno barvo, ki; je na odprtem jezeru smaragdna. Med sedmo [n deveto uro veje nad jeze-rem veter — denik (dnevnik), ki povzroča rahlo valovanje gladine jezera. Po četrti vri. popoldne se veter poleže in jezerska gladina se popolnoma umiri. Takrat, se spremeni jezero v prelepo ogledalo, kjer se vidijo veličastne planine: na vzhodni st.rani Perister, na zahodni pa1 Gali-člca in Petrlnjske planine,
V poletnih mesecih jezero vpija sončno toploto in jo hrani v svojem ogromnem koMu. Prav zato vlada i.u neke vrste sredozemska klima. Ko žamete pozimi sneg Galičico in Perister, se sneg že v višini 300 m nad
jezerom topi. tako da le silno redko pade ha njegovo gladino. Samujlov otok pa je vse leto lepo zelen, Včasih so vaščani v zimskih mesecih prevažali črede svojih ovac na otok, ki je tudi pozimi zelen, pomladi pa so jih spet vračali na svoje kletije. Danes pa je Samujlov otok pust in mrtev ob trojni meji, vendar čaroben po svojih pripovedkah.
Baje ¡je najlepši pogled na jezero prav s tega otoka. Na severni Etra-ni leai G.alema Prespa (182 km-), ki pripada Jugc.sf.aiviji, na jugu Mala Pceapa (49 km-), ki pripada Albaniji ,in. na vzhodu manjši del Galeme Preispe (38 km-), ki je ,gršlk'i, Jelzerto ima dcsti dotokov, vidnega odtoka pa ne. Po vsej ver-jetnci:i'.\i ponikuje pod apnenčasto Galičico. V smeri proti Zeiviru na albanski rt rani je glc.bcik prepad — Vragova cupka, v katerega jezero počasi odteka, najbrž v Ohridsko jezeiro:
Zal so ■ nr,; avtobusi že popoldne, potegnili proti Resenu. S težkim srcem ismo se poslavijc.li od. tega jezerskega bisera. Pot nas je vodila po, prelkrašnem .Reisenskem polju. Poviscd samo .neskončno' polje tobaka, ob pobočjih pa vinska trta. Vmes nas pozdravljajo pre,kresna rtnsenska jaibcè&a. Vsa dolina je zelo rodovitna, poleti sade na njej
veliko maka. Obirajo ga v največji vročini v začetku avgusta. Najprej obrežejo makove glavice s posebnim nožicem na 3 zareze in pustijo, da se lam nabira več dni m s (kov sok, ki se st.rdi v trdo snov. Ce'z nekaj dni *pa gredo pobirat ta stirup. Na pasu imajo lijake in s posebnim nožem .postrgajo strup z glave. Ta črno snov se cddaja v tovarno zicitravil 'za izdelavo opija ni drugih ziraviln.ih lekov.
Mimo zelenih pobočij, ki so drugod v Makedoniji redka, so nas vozili avtobusi ob južnem pobočju Plaukčrnske planine. Nenadoma sem
začutil v avit.cbusu močan duh po gnilih jajcih. Ko smo se ustavi® v naselju Gornji Kcselj in je bil duh še inadležnojša, so mi razložila, da je tu edina salfatara v naši državi, kjer s šumenjem prihajajo iz 1 m široke koitanjice neznosni žveiplarui (plini. Dolgo nismo zdržali ob njej, anipak srno jo hitro odku-ril.i naprej proti Ohridu,
V Ohridu naletiš na vsakem koraku na spomenike s.tarcislovanske zgodovine, pomešane med razpadajoče stavbe, žalostne priče nekdanje turške strahovlade. Vsemu temu se pridružijo še antični spo-
OB PRESPA NSKEM JEZERU
merniki, prekrasna reebarska dela v ohridskih cerkvah in samostan sv. Na.uma na južnem koncu jezera. Ohridsko jezeiro se- spreminja s svojimi velikimi sindikalnimi domovi v makedonski Kvarner. Celo vožnja po jezea-.u s parnillci ti pričara isllko Hrvaškega Primorja.
•Nadalj.na poit nas je vodila po dolini ' Debra skozi Strugo, mimo albanske meje, skozi šiptarskd De-bar na planino B.istr.o, kjer je žilavo .in preprosto makedonsko ljudstvo ustanovilo največjo zadrugo v naši državi, Lazaropoljski zadružniki so se naim predstaviti s pisanim sporedom narodnih pesmi in plesov.
Mimo gigantske hidrocenil.rale Mavroivo. ki bo prihodnje leto dograjena', so nas avtobusi .vozilu po Pcloigu pod Sar pionlno nazaj v Skopje.
Ko smo so-po desetdnevnem bivanju med Makedonci poslavljali od le čudovite sončne zemlje, od njihovih kotlin in ohlih planin, nam je bilo itežko pri srcu. Dogodki so se zvmsltlli pred nami kot na filmskem platnu: neskončna vrsta sušečaga se tobaka na hišnih zidovih, (polja belega bombaža in maka, oreide ovac na visokih planinah, pisana vnsla (narodnih noš, množica ljudi, ki vrvi vsak večer po glavni skopljaniski ulici od Dušanovega mostiu do kolodvora in končno vse tiste .gigantske ¡stvaritve nove Makedonije, ki .po stoletjih suženjstva prinašajo makedonskemu ljudstvu novo, srečno življenje.	(Konec) "
n

\
Gepide jc .zmedlo. Kunimond je videl, da se ne bo obdržal na nasipih. Za redke branilce je bila bojna črta vnovič predolga. Ukazal je peti urnik proti, sredini.
AlboLn se je zapodil čez okope in dohitel Gepide. Težki imeč je krčil pot gospodarju. Ni bilo sulice, da bi je ne presekal, ne usnjenega oklepa, da bi ga ne prebil. V živo meso se je zajedalo železo in odpiralo je studence krvi.
Ob Alboinu je kosil G.r.usolf. S sulico je- prebadal sovražnike in jih pehal s k»nj med mrliče. Dalje od njega je bil Grimoald, potem Gisull', Arikij in Grosulf, Grosulfovi sinovi. Ob teh je liitSl Elmiki, za njim pa vsa množica bojevnikov.
Alboin je prihrume.1 globoko v gepidski ostrog. Kunimond je v obupu ukazal skleniti obrambni cbroč z vozovi. Vanj so se zatekli zadnji gepidski vojščaki, njihovi otroci in žene. Ta jez je zadržal napadalce.
Alboin se je ustavil. Obrski in slovenski bojevniki pa. so še dalje zlagoma napadali od vzhoda in severa. Kakan jim je ukazal hrumeti, a paziti na izgube.
»Hranimo se za konec!« se je hahljal Bajan. »Langobar-di naj izkrvave. Potem bo ves plen naš.«
A Bajan se je motil, če se je zanašal na gepidsko moč. Alboin je na čelu svojih še tisti dan v silovitem zaletu predli obrambni obroč, Skozi vrzel so se usula langcbarska krdela.
»Kura! Iiura!« zavrešče zmagovalci.
Med gepidskimi bojevniki se zamaje visoka, mršava postava vladarja Kunimonda. Alboin spodbode konja in se. požene v sredo sovražne gruče. Nenadoma si stojita naspr ti vladarja. Alboin se peni od divjosti. Kunimonda jezi b pribočnikov.
»Ali naj tudi sam^zbežim?« za hipec zdvomi.
Z desnico tesneje oklene meč in z ostrim očesom opre-zuje po soviragu. Tudi Alboin počaka. Mora se zbrati za zadnji udarec. Rahlo itrepata, ko vidi pred seboj gepidskega poglavarja. Kunimond opazi, da se Alboin obotavlja. Po-blisne se mu nagla misel:
»Boji se me!«
Vzravna se na prhajočem žrebcu In se zapodi proti Alboinu. Vidi le človeka, ki mu je ubil očeta Turismonda. S silo zamahne po nasprotniku, da železo zažvižga.
Dvoje mečev se sreča, dvoje rezil se zaje drugo v drugo. Zamolklo poči. Alboinu zagomeze po roki mravljinci. Sam ne ve, kdaj mu meč zropoče na tla. Vidi, kako Gepid
že v drugo zamahuje. Čuti, da mu ugaša življenje, a vendar poseže po sulici, zataknjeni cb stremenu. Sivi Grosulf ta hi.p s kopjiščcm prestireže Kunlmondov udarec, namenjen vladarju.
Alboin spozna, da je rešen. ladere sulico, jo nameri v sovraga. spodbode konja in z zaletom pahne Kunimonda iz sedla. Dolgo telo zgrmi na tla. Preplašeni žrebec useka z zadnjimi nogami in zdirja z bojišča,
Langobardski vladar nastavi okrvavljeno sulico Kuni-mondu na prsi in ga pribije na tla. Nemo ugasnejo sive oči,
ALPHONSE DAUDET:
ARLEŽANKA
(Nadaljevanje s 7. strani)
Se istega večera grešita oče i.n sin skupaj na polje. Dolgo ju ni nazaj, in ko sta se vrnila, j.e mati še čakala
nanju.
»Zena!« pravi cče in pripelje sina ¡k njej, »objemi ga! Nesrečen je!«
Janko ni več govori! o Arležanki. A ljubil jo je še vedno, ljubil celo bolj, .odkar jo je videl v naročju drugega. Bil pa je prepone,sen, da bi o tem sploh kaj govoril in to je ubilo nesrečnega mladeniča! . .. Kolikokrat je prebil sem po cele dneve, ne da bi se ganil iz kakega kota. Drugič se je zcipet iz vso -togoto vrgel na delo irt sam delal za desot delavcer/... Ko se ,je mračilo, se je odpravil preiti Airleau in šel tako daleč, dclkJer ni zagledal vitkih mestnih stolpov, ki so na zapadu kipeli v nebo. Potem se je vrnil. Nikdar ni šel dalje.
Ko so ga domači videli vedno tako otožnega in samega, niso vedeli, (kaj bi začeili. Bali so se nesreče ... Nekoč ga med obedom pogleda, mati s solznimi očmi in mu pravi:
»Poslušaj, Janko, če ti je že to.iiko zanjo, ti je ne borno branili.. _« Očet.ta ¡je od sramote zalila rdečica in povesil je glavo.
Jenko je cd/kimal in odšel.
Od tega dne je .začel čisto drugačno življenje. Da bi pomiril starše, se je kazal veselega, zahajal v gciriilne in hodil po veselicah .in sejmih. Na žegnanju v Fonviellu je celo vadil farando.lo (pro.vansalski narodni ples).
Oče je dejal: »Ozdravel je!« Maiti pa se je še vedno bala in bol j krat kedaj pazila na sina . . . Janko je spal 7. mlaljšim bratom iliik poleig svilanne .in uboga Starka si je dala postaviti posteljo izraveri njune sebe ... Morda bi jo kdaj ponoči potrebovali pri sviloprejkah.
Prišel je praianik sv. Elije, ki je zaščitnik gospodarjev.
Na pristavi je bilo veselo... Vsak* si je lahko privoščil cha.teaiuneufskega vina in kuhano se je točilo kot bi bila voda. V zrak so spuščali rakete in umetni ogenj in po brestih so viseli barvani! lamrpiijon.čki .., Naj živi svati. Elija! Faranidolo1 so Vihteli, da so je imeli vsi dovolj. Mlajši si je pripalil nov suknjič . . . Tudi Janko je bil videti dobre volje, celo z materjo je hotel plesati; re-vica je jokala od same sreče.
Opolnoči so odšli k počitku. Vsi so bili potrebni spanja ... Le Janko ni mogel spali. Pozneje -je povedal
mlajši, da je vso noč ihtel ...
*
Naslednje jutro je mati navsezgodaj slišala, kako je nekdo šel skozi njeno. sobo. Obšla jo je zla slutnja:
»Kaj si ti, Janko?«
Mati kar se da hitro vstane:
»Janko, kam pa greš?«
Sin se je zavihtel na podstrešje, mati za njim,
»Sin-tmoj, za Boga svetega.!«
Zaprl je vrata in sunil 'zapah.
»Janko, moj Janče, povej mi, kaj misliš storiti?!«
Stariea je z drgeitajočimi rokami tipala za kljuko ...
Nesrečni mladenič si je mislil: — Preveč jo ljubim, zato rajši grem ., . Oh, kako revna so naša srca! Vendar) je hudo, tla prepir ne more ugonobiti ljubezni! Takrat se je odprlo okno. na tlakovano dvorišče je te-.lebnilo- telo in konec. .,
Zjutraj so se spraševali vaščani, kdo neki tako joka zdolaj pri Štefanovi pristavi.
Bila je mati, ki je na dvorišču mri kameniti mizi, mokri od
roso in iktrvi. brez vsake obleke f ugovala nad mrtvim sinom, ki ga je držala v naročju.
Alboin pa v divji .iogoti plane s konja, pobere meč, odseka sovražniku glavo in si jo z lasani zatakne za pas.
Kri mu je zarurljria po. negah in stremenih.
Se preden 'je sonce prilezlo do temena, so Langcbardi trčili ob Slovene in Obre .ter zmagoslavno zarjuli:
»Zmaga! Zmaga!«
Boj je bil končan. Mtni-la je poslušnost, začc-la se je plemtev. Samega Alboina je zmikala sla. Poiskal je Kuni-mondov šotor. A komaj je odgrnil zaveso, je obstrme.1 nad lepoto, ki mu je zasiijalla iz šotora.
Na debelem tigrovem krznu je mediela Kunimodova hči Rosmunda. Megla solza ji je zatirala oči. Druge ženske so zavreščale in se rarabe-,gnile, le Rosmunda je obsedela in vzdržala' Alboirto.v pogled.
Vladar je stopil k nji. jo prijel za zapestja, posadil na Ikonja in oddirjal z njo v svoj šcKcir. Zagirnil se je z lepo ¡jetnico in ni ga bilo več na spregled.'
Medtem so zmagovalci plenili. Vse je šlo s krvoločnimi, razbesneilimi vojščaki: žene, črede, dragc.time, denar. Gostili so se in se veselili, dokler niso od onemoglosti popadali.
Stotnik Rufin, strateg s.irmiijske trdnjave, si je oddahnil in že kanil poslati nad pijane zmagovalce oddelek tež-
kih oborožencev, potem pa mu je bizantinska lekavos.i vendar odsvetovala .spor .z novimi mejaši.
»Geipidi so uničeni, Prijateljska in zavezniška pogodba me ine veže več,« se je potolažil. »Bizantinsko varuš.tvo jim ni več .potrebno.«
Sesti dan po zmagi so se langoibairdeki, cbrski in slovenski veljaki zbrali, da bi si razdelili zemljo in plen. Obri so divjali čn tudi Alboin ni molčal.
»Zakaj ste se izmikali boju? Kdo je prelil največ krvi? Čigavih vojščakov je največ padlo?« je izzival obrske kane.
»Kdo jo odpeljal Rosmundo, Kun.imondovo hčer? Kdo je pograbil črede in izlslto?« so mu vračali Obri.
Alboin se je na lihem smehljal:
»Žrtve so bile hude-, a plačilo je lepo. Slajše jetnice še-nisem imel!«
Obri niiso odnehali. Zahtevali so zase črede, pol zemlje in Rosmundo.
»Rosmunde no dam!« .je krikniil Alboin.
»Vzeli iti jo bomo!« je usekal kakan Bajan.
»Vzemite -vso zemljo!« ,je ponudil Alboin.
»Kaj nam bo. zemlja!« se .je režal (kakan. »Zlato in črede hočemo! Ce' jih ne iclaš zlepa-, jih boš dal zgrda!«
Obri itn Langobardi so ise dajali za plen, kakor da gre ■samo njim. Teda'ó' je starosta Ljubej za Slcvene zahteval zemljo. Trda in -težka pest je udarila in zmagala. Ne Obri ne Langobard.i mu -niso ugovarjali, zakaj zemlja ni dišala nikomur. Prepir za .zlato in -črede pa se je nadaljeval.
Nazadnje so Obri pritisnili s silo, Alboin jim je oddal dosti čred tin domala vse .z-lato, iki ga je (bilo v Kunimondo-vih zakladnicah zv-rhane posode, sgimorodnega, komaj iz-luščenega iz krilo zemlje v zlatih (rudnikih v ICaapaitih, kjer so ga spravljali na dan še prvotni prebivalci, pa tudi pre-kovaneiga v plemenite cferaglače s Kurimo ndovo podobo na eni strani. Vse je ¡izginilo v obeskih mehovih.
Kakan je sklenil z Langcbardi zavezništvo in prijateljstvo. Alboin je obdržal samo Rcismundo in nekaj čred. Zemljo ,so prepustili Slovanom, z -njo v.red pa lesena, ilovnata iin tudi kamnita bivališča, v katerih so dotlej živela Gepidi. Sam Bajan je zaseidel Kunimondovo prestoino šoto-rišče in sklenil namesto njega postaviti kakanski te ing.
Take zmage Langobardi niso priičakcvali. Praznih rok in slabe 'volje so jezdili nazaj v sellšča ob '.rimskih cestah po 'panonoskem gričevju. Spat so .radi prisluhnili Elmikiju.-
»Za koga smo (prelivali kri?« je sikal od duke.do duike. »Samo Alboin ima 'dobiček od naših žittev!«
Tudi Grosulf je godrnjal:
»Ksij, če- -ima Alboin Rosmundo! Huje je, da smo namesto Gapidov dobili, za soseda krvoločnega Obrat«
Alboin pa je zvesto jahal c-b svojem .zakladu in ugibal, s čim bi svojim potešil zavist in nasitili pohlep.
Tretji dan ježe se je pripcdila za njimi obrska drhal in jih napadla. Boj je bil tiid. Alboin se je zaman skliceval na zavezništvo s kaikanom, Sodrga .je ¡pcibi-jiala .in ropala, dokler ni ostal ves prate.ž na bojišču, cd koder so si Lango-
bardi steiikoma rešili golo življenje.
*
Zdaj je 'budi Alboin .začutil, da ob novih mejaših ne borlo varna itl-a. Poklical je sivega Grosufl-a in ga poslušal, ko je silil v rodovitno Iitalijo:
»Tam ,je divjad, tam ije zverjadi in živine! Tam sonce budi življenje .in rast. Tam je obljubljena dežela!«
Toda Alboin se "je otepal. Ni si maral še tam nakopati sovražnikov.
•»Carigrad mi je- .gorak že zaradi knežne Rcsmunde, ker je bila pod njegovim var-ušlivom.« mu ije ugovarjal.
»Carigrad je daleč in kaj mu gepidske zadeve mar!« ,se ni vdal Grosulf.
(Se nadaljuje)
Slabost vezanih iigur
Beli: Kgl, Dd4, Tel, Te2, 'Sf3. a2, b2. do, f2, g2, h2.
Črni: I<g8, Dd7, Tc8, Te8, Lf6, a5, -b7, d6, f7, g7, h7.
Naslednja pozicija je poučna predvsem zato, ker nam pokaže nemoč črnih figur, vezanih na obrambo ene same točke, pa čeprav imajo te figure razmeroma precej prostora za gibanje.
1. Dd4—g4! (Na prvi pogled boste dejali: »Tiskovna pomota!« Pa ni tako! Črni namreč ne sme'vzeti dame, ker je v tem primeru mat na e8, prav tako pa tudi ne trdnjave na e2, ker izgubi damo.
1. . . . D,d7—b5. (Edina peteza, kajti na Ted8 sledi D.d7 in Te8.) 2. Dg4—c4! (Tudi sedaj je bela dama brez nevarnosti, kajti črna dama in trdnjava na c8 morata ščititi točko e8.) 2. ... Db5—d7, 3. Dc4—c7M (Bela dama vedno bolj stiska obroč črnih figur, ki branijo mat na e8.) 3. . .. Dd7— b5 (na Da4 sledi Te4), 4. a2—a4, Db5-a4, 5. Te2—e4 (pjieti 6. D:c8, T:c8, 7, T:a4 in osvojitev trdnjave).
5. . . Da4—b5, 6. Dc7:b7 in črni se vda, ker ne more več braniti točke e3.
jugoslovanske cone Trsta
Spored najvažnejših oddaj od 16. do 22. II.
Sobota 16. februarja:
14.00 Priljubljene melodije. 14.35 Poje vokalni kvintet »Niko Striitcf«. — 1900 P-romenadni končen!:. — 22,00 Prenos plesne glasbe iz hotela Triglav v Kopru,
Nedelja 17. februarja:
S.00 Za naše kmetovalce. — 9.00 Mladinska cidaja: Rnatov&tluia sinjega galeba. — 13.45 Glasba po željah. — 16.39 Po Sloveniji v narodni pesmi.
Ponedeljek 18. februarja: 14.00 Za vsakogar nekaj. — 18.13 Jezikovni pogovori. — 21.00 Sluina igra: Gomolj. »Revizor«,
Torek 1'9. februarja:
14.00 Slovenske narodne pesmi. — 18.15 Kulturni pregled. — 20.00 P. Miascag.ni: »Prijatelj Fnitz« — opera v 3. dejanjih.
Sreda 20. februarja: 14.00 Uganite,kaj igramo, — 14.35 Koncert slovenske klavirske gilasbe — izvaja pianist Pavel Sivic. — 18.00 Poje sopra-nis-tka Vanda Gerlovič. — 19.00 Iz tiska zamejskih Slovencev. — 21.00 Poje komorni zbor iz Trsta P. iv. U, Vrabca, Četrtek 21. februarja: 14.35 Igna kmečki it/rio. — .17,45 Iz zgodovine naše narodne revolucije.
Petek 22. februarja: 18.15 Zdravje 1n dom. — 19.00 Fridritc Chopin in George Sandova.
eve m
31
E2EE2311
ZAHVALA. Vsem, ki so spremili! našega dragega ROKA BARUCO k zadnjemu pc-čitku na pokopališče v Koštaboni, se najpris.rčnejše zahvaljujemo, Posebno se zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev, katere člani so nesli pokojnika in se poslovili od njoga ob odprtem grobu.
Koštabona, 14, febr. 1952.
Rodbina Baruca.
Z odločbo št, 6-8/52 Okrajnega ljudskega odbora v Kopru je prešlo v likvidacijo
OKRAJNO SO.LSKO POSESTVO V SICOCJANU Opozarjamo vse odjemalce — dolžnike, da najka"sneje do konca februarja 1952 poravnajo svoje dolgove, dobavitelje — upnike pa, da prijavijo svoje terjatve na podlagi
dokazanih dokumentov. Po 29. februarju 1952 ne bomo več upoštevali reklamacij. Likvidacijska komisija.
Ljudsko gledališče v Kopru kupi nekaj nošenih črnih frakov s hlačami. Ponudbe na uppavo Ljudskega gledališča Koper.
Preklicujem kot neveljavno izgubljeno prometno knjižico za 4-tonskj tovorni avto znamke Chev.rolet, št, motorja 3,829.675, št. šasije 89.44- evid. gt STT 2127. lastnik Kocjančič Matija, Šmarje št. 120.
'Aldo Meton, stanujoč v Škofijah IV. št-38, preklicujem osebno -izkaznico številka 53.298/48, izdano od KLO Škofije.
Elvino Pecman, stanujoč v Škofijah IV. št, 35, preklicujem osebno izkaznico štev. 54.006/766, izdano od KLO Škofije.
Robert Dellasanta iz Škofije III. proglašam za neveljavno svojo osebno izkaznico št. 53.910/670, izdano od KLO Škofije dne 5. I. 1950.	■
Armando Pohlen preklicujem svojo osebno .izkaznico št, 53.373/123, izdano dne 30. X.TI. 1949 od KLO; Škofije II.
Robert Kozina proglašam za neveljavno osebno .izkaznico št, 54.030/790, izdano od KLO Škofije dne 10. II, 1950,
(Andrej Kozina preklicujem svojo osebno izkaznico št. 53.504/254, izdano dne 31. XII. 1949 od KLO Škofije.
Gabrijel Primožič iz U.rbancev št, G7 preklicujem osebno (izkaznico št. 53.501/251% izdano dne 31. XII. 1949 cd KLO Škofije II.
Ezio Koršič iz Škofij II, št, 47 proglašam za neveljavno esebno izkaznico štev. 53.647/397, izdano dne 2. I. 1950 od KLO Škofije II,
Patricij Pecman iz Škofij IV. preklicujem osebno izkaznico št. 53,273/23, izdano dne 29, XII. 1949 od KLO Škofije.
Renato Makor .iz Škofij II. št. 13 preklicujem osebno izkaznico št, 53.444/198. izdano dne 31. XII. 1949 od KLO Škofije.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: kilovat, Alabama, ris, Lah, ar, -ti. poleg, to, rr, Akita, no. uf, Iri, Uri. Jenisej, Ama.baza. Navpično: Karantanija, Ilir, ilas, Ob. val, .amater, ta-hig.r,afija, porto, Okoren, urez, Ina. USA, Ib.
.Ker objavljamo ta (teden križanko na: mladinski strani (nagrada velja samo za' mlade reševalce), je na tem mestu .izostala1 v tej številki običajna nagradna križanka.
Med reševalce, ki so nam poslali pravilne. rešitve križank v zadnjih dveh številkah, smo razdelili štiri knjižne nagrade. Nagrade prejmejo: Valerij Tončič in Jadran Markežič iz Kopra, Benjamin Zorzut iz Valdoltre in Lea Gralior iz Ankarana.
y
Ponos vsake redne gospodinje je, da ima v omarah čim več perila. Pa ■to perilo mora .biti tudi lepo zlikano in oprano 'ter v redu zloženo, morda celo dišeče po sveži sivki! Obleika. pa mocra hiti vedno osnaže-na, zašita ter v redu obešena.
Za perilo imamo navadno viisoke omare s policami ali pa predalnike. Prosilor v omari isi moramo razdeliti tako, da pride' težje perilo, t. j. rjuhe, namizni prti itd. na dnu, na vrhu pa lažje ostalo perilo. Važno je, da so razne vrste perila zložene enako in vedno na istem mestu, da jih .po pcitirebi takoj najdemo. Skrbna igoapoldinja ne bo dopuščala, da ji družinski čliani brskajo sami po
kakšen red vlada v tvojih omarah
omarah. Seveda mora bit,i sama tako skrbna in pozorna, da bo o pravem času pripravila članom družine potrebno penilo. To velja posebno za posteljno penilo, brisače, •namizne pnte in podobno. Osebno parilo si odrasli člani po okusu sami izbirajo in zanj skrbijo. Nošeno in oprano penilo je treba polagati vedno spodaj, tako da izraoimo v enalu količini vse ikomade.
Paziti moramo 'tiudi na .to, da perilo položimo v omaro samo, če je res lepo oprano in zlikano. S tem zadostimo pravilom higiene! Z likanjem in pravilnim pranjem se namreč penilo razkuži, uničijo se razne bolezenske ¡kalil Naj bo perilo še tako
Nekaj o podajanju rok, predstavljanju io razgovoru
Običaj je, da si dobri znanci pri srečanju podajajo roke. Ta navada pa mi obvezna pri manj znanih osebah. V 'tem pogledu delamo večkrat hude napake. Naj bo razmerje do nagovorjene osebe kakršnokoli, vedno valja pravdloi: roko poda vodno starejši mlajšemu, ženska moškemu. Predvsem naj mlajši moški počaka, da mu ženska po-
nudi roko! V obratnem premeru lahko nastane mučna zadrega, ko mora osramočen odtegniti iztegnjeno roko. Ponujeno roko je treba vzeti v polno dlan s primernim stiskom. V nobenem primeru ni dostojno zadrževati in stiskati roke, ali pa .jo nekaj časa preveč energično stresati. Pri podajanju rok je treba sleči rokavico, če se to dogaja v zaprtem prostoru. Na ulici, predvsem v zimskem ^asu, to lahlko opustimo. Ce pa sleče rokavico oseba, ki ti roko ponuja, je razumljivo, da jo moraš sleči tudi ti.
Pogosto se .dogaja, da prideš v d,nu(3bo enega ali več 'neznanih oseb. Tvoje zadržanje bo sedaj odvisno od časa. ki ga nameravaš
ZDRAVNIŠKI
KOTIČEK
Iz otroške ambulante
Osemmesečni otroci morajo poznati žlico in gosto hrano. Nekdaj so jim začeli dajati s krožnika zgodaj — in praiv so imeli, — od šestega meseca naprej in po malem, kakor hitro so otroci sedeli. Nekdaj je bilo več srečnih malih, ki niso poznaili stekleničke, ne cuclja. Pili so pri materah in sedli počasi za mizo kakor veliki.
Mislim, da želite, da bi tudi Vaš fantič sedel kdaj sam za mizo. V ta namen ga bo treba hraniti drugače, kot ste ga hranila dosedaj. iNilkar ne tlačite dopoldne preveč v njega, za kosilo naj ostane lačen. Zaenkrat mu daj,te dopoldne kuhana pretlačena jabolka s sladkorjem in z limono. Zadosti mu bo — čeprav mi ne verjamete. Ko bo fantič hranjen prav, ne bo več zaprt. Živel bo brez »purge« in brez »žajfe«. Tiikrat mu boste dala s kbmpotom biškote ali malo kruha, ali narihana jabolka (naribana jabolka zapirajo), ali drobno nariba-no korenje. Ce se boste držala sama kislo, ko boste dajala otroku hrano, ki je drugega okusa in druge barve kot kava, potem ne bo fantiču nič zadosti sladko in vse skupaj bo »hiitil ven«, Vi niste ne prva ne zadnja prijateljica kave, ki zasluži posebno predavanje o otroški prehrani. (Konec prihodnjič)
11 0_ VINSKI!
preživeti v neznani družbi ali pa od itega, če si želiš ohraniti sklenjeno posznansitvo. Nav.aidno pa je situacija taka, da se moramo predstaviti neznanim osebam. Kako naj se vedemo v takem primeru, da bo naše vedenje čimbolj uglajeno in neprisiljeno? Moški se vedno predstavi ženski, mlajši starejšemu, dekle ženi. Pri tem se pristavi vljudne besede kot n. pr. »dovolite, da se predstavim«. Istočasno povemo glasno in razumljivo svoje ime! Mnogo je namreč primerov, ko tudi primerno izobražena oseba sploh ne pove imena ali pa nekaj za-mrmra, da je pri najboljši volji ni mogoče .razumeti. To je zelo nevljudno, saj je namen predstavljanja vendar ta, da se z osebami res ¡spoznamo. V zaključeni družbi opravi dolžnost predstavljanja vedno gostitelj! Domačine ne predstavljamo z imenom, ampak pristavimo samo: moj brat, moja hči itd. Poudariti .je treba, da se ženska nikoli ne predstavi moškemu!
Po predstavljanju siledi navadno razgovor, ki ga pričenja navadno starejša oseba. Pravil o primernem in ¡dostojnem razgovoru je toliko, da bi lahko o tem poglavju napisali knjigo! Omejili se bomo samo na to, kar zahteva družba od olikanega človeka! Prijetno družabno življenje se bo razvilo le tam, kjer bodo osebe znale tudi pazljivo poslušat». Skrajno nevljudno je, če nekdo govori, pa ga sosed sploh ne posluša. To pomeni ponižati soolovelka v njegovem dostojanstvu. Nadalje mora biti vsak razgovor po možnosti slovniško pravilen! Najlepši okras besedam je pravilna izgovorjava materinskega jezika. Izobražen človek naj ne pači. govorice z dialektom, niti naj ga ne obremeni z nepotrebnimi tujkami. Ne govorimo preglasno, temveč prostoru ¡in poslušalcem primerno! Svoj živahen temperament skušajmo v družbi krotiti, zato ne krilimo z ¡rokami! Smeh bodi umirjen in ne preglasen, .razposajen ali celo kroho.tajoč! V govoru ne ¡smemo prekinjati drugih oselb.. Vsebina razgovora mora biti primarna ¡poslušalcu glede na starost, spol in poiklic. Ne visiljujmo drugim svojih nazorov! Izogibajmo se razgovora, ki bi spominjal prisotne na kak mučen doživljaj! Spori in prepiri so znak slabe sirčne kulture! 'Izogibajimo se kletvic! Tudi prilizav."njie in laskanje ni primerna oblika občevanja s sočlovekom. To je za ponosnega človeka žaljivo!
Isto velja tudi glede vedenja v plesni dvorani. Vsalk plesalec se mara plesalki, ki jo zaprosi za ples, najprej predstavili. V zaključeni družbi so obvezni vljudnostni plesi! Za ples se prosi najprej gostiteljico, nato ostale žene in dekleta po starosti ali položaju. Sele nato si plesalci lahko izbirajo plesalke po okusu! V zaključeni družbi je nevljudno plesati stalno z eno plesalko. Večja lahkotnost v tem pogledu vlada na javnih plesih, kjor si tudi delkleta lahlko neovirano izbirajo plesalce!
llreja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa, Tiska tiskarna
»Jadran« v Kopru, Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 17D, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—309—171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici
NB v Postojni št. 650 -90322-6. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.
prvovrstno, če je zanikrno zlikano ali pa celo'strgano, izgubi polovico svoje vrednosti! Zaprimo perilo ni v čast gospodinji!
Omare za obleke so drugače urejene. Obleke, plašče in podobno obešamo v omaro. Obešalniki za plašče, kostume in moške obleke naj bodo primerno široki, sicer se oblika navedenih oblačil pokvari. Moške hlače je treba pravilno po zalikani gubi zložiti in na primeren način pritrditi, sicer so hlače podobne cevem! Za lahke ženske obleke je dobro, če obešalnike prevlečemo z mehkim blagom, n. pr. flanelo. Tako zabranimo, da rob obešalnika ali držaj obleke ne natrga. Ce je omara z oblekami preveč natrpana, se obleke vedno znova zmečkajo!
Ce hočemo ohraniti obleke lepe, ne pozabimo, da prah in znoj močno načenjata ¡tkanine! Predno 6.pravimo katerokoli obleko v omaro, jo najprej cknlačimo in dobro .prezračimo, Ce smo se z obleko dolgo zadržali z zakajenem prostoru, jo pustimo dan ali dva na svežem zraku! Samo očiščeno obleko smemo spravljati v omare!
Ce se bomo ravnali po takih navodilih, bomo ¡prihranili sebi in drugim stroške in jezo!
ZA DOBRO VOLJO
Prijatelj na obisku: »Francek, povej mi, kaj ima danes Tvoja mama, da je tako rajzdražena in nemirna.?« Mali Francek zaupno: »Bolha jo gr.ize!«
Tinče babici: »Stara mamica, za-lisni enkrat oči.«. »Zakaj?« vpraša babica. Tinče: »Očka je rekel, da kakor hitro zatisneš oči, dobimo cel kup denarja.«
Učitelj v mestni, osnovni šoli: »Tončclk, povej, katera žival nam daje klobase?« Učenec: »Mesar-«
V zraku visi že predslutnja pomladi! V taki predpomladanski ubranosti uhajajo misli naših deklet in žena tudi v omare ter premišljujejo, kaj bodo oblekle ob prvih toplejših dneh. V kakem skritem kotičku omare leži morda kak star ponošen plašč, ki nas lahko reši zadrege. Vzemimo škarje v roke in dobro voljo, pa ga razparajmo in pričaraj-mo si praktično, elegantno in okusno pomladansko jopico, ki bo razveselila vsako ženo in dekle. Lepota ni v dragocenem blagu, ampak
v lepoti kroja!
DrohnB
Kako ohranimo dalj časa sveža Jajca
To storimo na več načinov. Najbolj enostavni način je, da vložimo jajca v raztopino salicilne kisline in glicerina ter jih shranimo na hladnem prostoru. Iz glicerina izhlapi voda, del salicilne kisline iz raztopine kristalizira. Glicerin vpija počasi vlago iz zraka, zato ostane površina jajca vedno vlažna. Ce niso jajca okužena že pred namakanjem, ostanejo dalj časa sveža.
Gornja raztopina mora biti segrefa na 55—60> C.
» * *
Zmleta kava ohrani ves svoj vonj, če jo pomešamo s stolčenim sladkorjem in spravimo v dobro zaprti Pločevinasti posodi.
* ♦ *
Presno maslo, ki je zavito v papir, namakaj s papirjem vred v mrzli vodi. Papir bomo tako z lahkoto odstranili, ne da b| se nanj prijel drobec masla. To je važno zlasti v vročih poletnih mesecih!
Obširne priprave za olimpiado v Oslu
Pozornost vsega športnega sveta je te dni obrnjena v Oslo, kjer se bodo na VI. «$mv\ mill/A zimskih olimpijskih ¡5s|| ¡''//j igrah pomerili naj-^	boljši tekmovalci
zimskih športov. V vseh državah, ki bodo sodelovale na olimpiadi, so bila že dva meseca poprej številna izločilna tekmovanja, na podlagi katerih so sestavili državne reprezentance iz vrst najboljših. Tudi olimpijski komite Jugoslavije je določil maše predstavnike za Olslo in sicer nas bosta zastopala v smučarskih skokih Karel Klanč.nik in Janez Polda, v smučarskem teku za ženske Nada Birko in Angela Kordež, v alpskih disciplinah pa Tine Mulej in Janko Stefe.
V začetku februarja je zapadlo na Norveškem nokaj snega in prireditelji so bili prepričani, da jim je s tem odpadla glavna skrb. Njihovi računi pa so bili preuranjeni. kajti zapadli sneg je deloma »kopnel, deloma pa poledenel. Začela se je velika »bitka za sneg«, v kateri sodelujejo z enako vnemo gasilci, vojaki, študenti ¡n tisoči prostovoljcev. Neprestano so na delu vodne črpalke, da bi prilepile k tlom tistih nekaj cm snega, ki je zapadel. Tekmovalci sicer protestirajo, da so prišli smučat in ne drsat, vendar je nebo zaenkrat za vse njihove proteste gluho.
Tekmovalci, k| so prispeli v Oslo, so se naselili v olimpijskem naselju in pridno trenirajo. Zaradi poledenelega terena je billo tudi več manjših poškodb. Pni vhodu v olimpijsko naselje plapolata norveška in olimpijska zastava. Tudj mesto Oslo Ima svečano lice. Iziložibe trgovin so okrašene s slikami in olimpijskimi znaki. Pri postaji podzemske železnice se dvi^a velik olimpijski slavolok. Računajo, da bo poselilo Oslo 100.000 obiskovalcev iz tujine .in okrog 150.000 gostov.
Kongres mednarodnega olimpijskega odbora je otvorll .norveški nasledstve-ni princ Olav, sin kralja Haakona. Princ je dejal, da je ta kongres zadnja preizkušnja možnosti, ki jih ima šport, da zbliža ljudi. Olimpijsko pri-
sego na zimskih igrah b v imenu vseh tekmovalcev položil 40 letni Birger Ruud, edini, ki mu je dvakrat, in sicer leta 1932 .in 1936 uspelo osvojiti zlati olimpijski medalji v skokih, razen tega pa je leta 1948 dobil tudi srebrno olimpijsko medaljo. Za sojenje letošnjih tekmovanj v smučarskih skokih je mednarodna smučarska zveza določila 122 sodnikov. Jugoslavijo bodo zastopali trije.
V Oslo je prispela tudi tričlanska ruska delegacija na skupščino Mednarodnega olimpijskega odbora. Predsednik olimpijskega komiteja SZ A-drianov je izjavil, da njihovi tekmovalci niso imeli časa, da bi se pripravili, in da zato ne bodo prišli v Oslo. Ce ne bi bilo te okoliščine, bi Sovjetl nedvomno »z lahkoto osvojili olimpijske trofeje«. Ko so Rusom povedali o sijajnih rezultatih Andersena v hitrostnem dr. sanj.u, so dejali, dia so taki časi pri njih »običajna stvar,t, in da bi ga gotovo premagali, če t>i se udeležili tekmovanja.
Ljubljanski Odred je v nedeljo In v ponedeljek gostoval v Istrskem okrožju. V nedeljo je premagal y Izoli domače moštvo z rezultatom 2:1 (1:0), v ponedeljek pa koprskega Partizana s 5:1 (1:1). Odredu se je poznalo, da so bile to prve tekme Po daljšem odmoru in je imel zlasti v Izoli težko borbo s požrtvovalnimi domačini.
Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju je naš par Palmetova -Lajovic zasedel osmo mesto. Nastopalo je enajst parov. Zmagal pa je nemški par Baran - FaJk.
Za tekmovanje za Davisov pokal se je prijavilo v evropski coni 23 držav. Jugoslavija se bo v prvem kolu srečala s Finsko v Helsinkiju, v primeru zmage pa bo igrala v drugem kolu z Veliko Britanijo.
Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Bombayu je Japonska pripravila veliko presenečenje, saj je osvojila kar tri naslove svetovnih prvakov, Med moSkimi je bil prvi Sa-toh, v dvojicah sta zmagala Futžu— Hajaši, v ženskih parih pa Narahara— Našimura,
Olimpijska skakalnica v Holmenkollnu, fotografirana v poletnem času. Seclaj jo pokriva plast snega in pretekli teden so bila na njej že prva večja tekmovanja ob navzočnosti 50.000 gledalcev. Proti pričakovanju je zmagal zastopnik »stare garde« Arne Hoel s skokoma 70 in 70,5 metrov.	1
11
movanja pobral, se
je hotel z golim me- i , ' \ 'M?. , , _
čem zakadili v Ste- '	■ . , - -
fana, Razsekal bi ga
bil, da se ni Formen-	■ . *	^
tini s konjem zagnal	.	Jm^m "
med njiju, Gastaldo ;	¿Škra-
te Štefanu zapretil s
pestjo, zaklel in od-	Mk
Sel proti Tolminu.	ii ^	¡1111
Poslej je med Ste-	|:	^^^	j
nesel je Štefanu^ po- ,,
tekaj važnega pove-dati.
Ko je Štefan stal pred plemičem, mu je ta povedal, da je svoje pravice do Toniša odstopil kapitanu, k njemu naj se žuri. Ko je stopil v dvor, se je znašel pred gastaldom. Ta mu je ukazal, naj mu naslednje Jntro pripelje svojega br.ata Toniša.
Štefanu je bilo več kot jasno, da bo Feliks svojo jezo nanj znašal nad bratom. A tu ni bilo mogoče nič storiti. Sklonil je glavo in odSel.
»Napravi se, greva v Tolmin,« je drugi dan zarana dejal bratu. nPriset je čas, da te oddamo grajskim.«
«Tonili^ moj otrok, ne hodil« je zavpila mati, ki je to slišala in razumeta.
Toniš je planil iz izbe za hišo, poskočil z brega na streho in splezal na sleme, ki ga je zajahal. Štefan se je jezil; bilo mu Je greko ob misli, da bo moral dati svojega drugega otroka mesto Toniša, če ga ae uiovi. Toniš pa se mn je smejal.
»Ne grem!« mu je vpil s strehe. »Pojdi ti! Jutri je pri cerkvi svetega Danijela sejem. Na sejem pojdem.a
Drugi dan sta prišla dva biriča in vpila nad Stelanom, zakaj ni Popeljal brata, kakor mu je bilo ukazano.
»Zakaj me zmerjate?« ju je vprašal. »Ali je mar moje delo loviti ljurn.' Na sejmu je, pri svetem Danijelu.«
Biriča sta odhitela k svetemu Danijelu na volčansko polje. Kanila sta ujeti Toniša in še koga drugega, ki grajskim dolguje na desetini in robotan.
Ta dan je bil pri cerkvi prvi pomladanski sejem. Okoli cerikvenih ziaov za ograjo pokopališča se je bilo natrpalo vse polno ljndi. Tu so bili kramarji in kupci. Pisana družba domačinov in tujcev, ki so pritovorili obilico blaga! In ga želeli spremepiti v okrogle novce in napeti svoje m°s-njičke. Prišli so iz doline Idrijce in iz Baške grape, cepovanske Planote in tribuške soteske, iz Kobarida in celo iz Bovca, zakotnih samot in rov-tov. Največ jih je bilo iz tolminske okolice. Bili so moški in ženske, nmai
IIMmHI

(Neki večer se je Štefanu zdelo, da je mimo hiše hušknila senca, ki je bila po obrisih podobna gastaldu. Drugič je videl Feliksa, kako je prihajal ob njivi in se sklonil k njegovi ženi, ki je plela, da je kriknila in odsKocua. Stfean je bil v trenutku pred gastaldom, srepo sta se merila It oci v oči.
»Poberi se!« je stkal Feliks.
Štefan pa se ni pobral, še premaknil se ni; krčevito so se mu stiskale pesti. Gastaldo je izdrl meč,, Štefan pa je popadel kol.
Tedaj je prijezdil med njivami plemič Formentini. Bil je aobrovoijec, 'ki so je r«d smejal in šalil. Feliksa zaradi njegove mladeniške napihnjenosti ni mogel trpeti.
»Turnir, hohols se je od smeha upogibal na hrbtu svojega konja. »K-aK-šei turnir! Plemiški sin se bije s tlačanom. Plemič ima meč; a tiačan kolec.u
»Pa naj še on vzame meč,n je rekel gastaldo, ki je rdel od sramovanja.
»Poslušajtatn se je režal Formentini. »Sprejmita mojo razsodbo! Ne z mečem ne s kolcem, temveč oba z golimi rokami. Bomo vitieli, kao zmaga.«
»Plemič s kmetom?« je ugovarjal gastaldo. »Z golimi rokami?«
»Zakaj ne? Ali je boli častno — ti z meCem, a on s kolom?« je zoaaai Formentini.
Feliks je vtaknil meč v nožnico. Štefan je pljunil v roke. spoprijela sta se. Feliks je bil gibčnejsi, a Štefan močneJJa, Iz njegovih čustev ao tega človeka mu je prihajala še posebna m0č v roke. Zgrabiti gastalda za uho in ga stresli, ga cvrkniti po licu, mu stlačiti nos, ga suniti v laKotnice, mu zviti roko mu je bilo v neizmerno slast. Tudi on je prejel nekateri •bodljaj od plemiškega potegnjenca, a ga od sreče, da ga lahko mikasti po mili volji, še občutil ni.
Gastaldo je premagan in ves povaljan obležal sredi njive. Formentini bi bil od krohota skoraj padel s konja. Ko se je Feliks ves rdeč od sra-
l^PlPP
MHmi
MMl
so se opirali na svoje gorjače, oči so se jim bliskale Izpod klobukov s širokimi krajevci, ki so jim legali na ramena. Z eno roko so venomer upali po žepih kratice Janke, ki Jim Je segala do dokolenskih Hlač, Kakor da se bojijo, da jim ne utečejo borni soldj. Njihove ohlapne suknje iz DuKovega sukna so jih delale široke v pleča, po hrbtu so jim viseli v kito povezani lasje. Gnetli so se okoli vreč in košev, v katerih so se jim ponujala semena za pomladansko setev.
in stari; eni so pasli radovednost in se veselili', drugi, ki so čutili nekaj liric v mošnjici, so ogledovali in otipavali razstavljeno blago. Samotarji