\ \
Poštnina plačana ▼ gotovtiL
Leto XmM štev. 77
L)ubljana, nedelja 3. aprila 1932
Cena 2 Din
u|/r«vmStT«i UluODaM. RjVttU)e»*
orc* 5. — reietoo it. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. ln»erat«J oddelek: MabMao*. Soleo-oureo»» ot \ — TeL to 2492. Podružnic« Maribor: AJek*aodrov«
eests <t 13- — Tetetoo it. 2455. Podružnic« CeJle: K.oceaov» oiic*
it. 2. — Telefon H. 190. Razumi ori pošt ček. sa »odah: Lhfb-|(tTM St 11842 Praha £isk> 7« '<Jfl	it 105 241
iN«roCama uuu« uiavcčnci 25 — L>ia.
r.n Wtor«»Mi«tvo 40 — On.
U rcOaištvo: Ljubljana. Kn«fl^va ulic« S. Telefo« ftt 3122 3123 31M. 3125 to 312fv Manbof. Aleksandrom« ce»t« 13. Telefon 4t 2440 (pueoči 2582V fVtip Ko.-^nrtv« wt S Telet «t 10a
K^Kopisi »e a« rrača>a — Oglasi po tarifa
Mnogo povpraševanj
zviša cene blagu,
mnogo ponudb pa jih zniza. Prodajajte in kupujte zato v „Jutrovem malem oglasniku, ki prinaša največ ponudb in največ kupcev.
Danes 485 ponudb in povpraševanj.
Sestanek v Londonu
o podunavskem problemu popoldne v Londonu
v proračunu sedanja nacijonalna vlada Macdonalda dokončala delo, za katero^ je bila izvoljena pri zadnjih volitvah. Včerajšnji poset Macdonalda v Windsorju, kjer je bil sprejet kot kraljev gost, tolmačijo z željo ministrskega predsednika, da razloži kralju, da je vlada svoje delo za ureditev notranjih razmer z uvedbo zaščitnih carin in dosego proračunskega ravnotežja končala in da se bo sedaj lahko z večjim interesom posvetila reševanju aktualnih mednarodnih problemov, v pr-vi vrsti s problemom gospodarskega sodelovanja med podunavskimi državami.
Macdonald je kralju tudi obrazložil stališče, ki ga namerava britanska vlada zavzeti glede tega vprašanja na sestanku s predsednikom francoske vlade Tardieujem in potem na konferenci štirih zainteresiranih velesil.
»D aii v Telegraph« piše o vprašanju gospodarske restavracije Srednje Evrope v uvodniku med drugim:
Britanska vlada je dolžna zagotoviti Veliki Britaniji enakopravnost pri trgovinskih pogodbah, do katerih utegne priti po končani konferenci med zastopniki štirih velesil in predstavniki podonavskih držav. Ce bi se od Velike Britanije zahtevalo, kar je zelo verjetno, naj tudi ona finančno sodeluje pri restavraciji podunavskih držav, bi to mogla storiti le pod pogojem, da se krediti, dovoljeni tem državam, porabijo tudi v prospeh britanske trgovine, kar je sicer le pravično in v takih okolnostih tudi običajno.
V	krogih, ki 60 blizu vladi, sodijo, da se bo konferenca štirih velesil, na kateri bodo razpravljali o gospodarskem sodelovanju podunavskih dr?av, začela 6. t. m.
Pariz, 2. aprila, s. »llavas« poroča, da v Angliji dvomijo, da bi mogel Tardieu j ev načrt zopet doseči finančno ravnotežje v podunavskih državah. Angleški finančni kroga so sicer za gospodarsko združitev Avstrije in Madžarske, ki bi se ji morda lahko pridružila še Češkoslovaška, kažejo pa viden odpor proti takojšnji priključitvi ostalih držav, članic Male antante. V ostalem tudi priključitve Češkoslovaške ne bi sprejeli brez ugovorov.
V	poučenih krogih pričakujejo, da bo Macdonald obvestil Tardieuja, da se bo angleška reparacijska politika slej ko prej izrekla za popolno črtanje reparacij in vojnih dolgov. Tardieujev predlog je Angliji — kolikor prihaja v poštev njegov načelni pomen — dovolj simpatičen, glede njegove izvedbe pa se izražajo razni pridržku
Koaferenca štirili velesil se bo pričela v sredo
London. 2. aprila s. Uradno se poroča, da se bo konferenca zastopnikov vlad Francije, Italije, Nemčije in Anglije za proučitev vprašanja ožjega gospodarskega sodelovanja med podunavskimi državami pričela prihodnjo sredo popoldne v zunanjem ministrstvu v Londonu.
Tariz, 2. aprila, č. Francoski ministrski predsednik Tardieu je imel danes daljši razgovor z nemškim poslanikom Hoschom in m- sporočil, da odpotuje jutri v London. Pojasnil mu je tudi francosko stališče glede podunavskega vprašanja in konference šlirih velesil v Londonu.
Pariz, 2. aprila s. Danes popoldne je sprejel Tardieu tudi Italijanskega in češkoslovaškega poslanika, katerima je prav tako pojasnil namen svojega sestanka z M ao <lonaldom.
London, 2. aprila, g. Angleška vlada in številni pristojni strokovnjaki so se snoči v daljših posvetovanjih bavili s pripravami za londonsko konferenco. Danes je bil ofi-cijelno objavljen program sestanka Macdonalda in Tardieuja. Francoskega ministrskega predsednika Tardieuja, ki bo prispel v spremstvu finančnega ministra Flan-dina, bo sprejel na kolodvora Victoria ministrski predsednik Macdonald osebno. Francoski gostje bodo odšli najprej v svoje poslaništvo in nato na oficijelni poset v Fo-reign Office. Zvečer bo priredilo francosko poslaništvo svečan ainer, ki se ga bodo poleg Macdonalda in zunanjega ministra Johna Simona udeležili tudi ostali člani angleške vlade. Prava konferenca, ki ji bo poleg Macdoaalda in Simona prisostvoval tudi angleški finančni minister Nevilie Cham-berlain. se bo pričela v ponedeljek dopoldne Glavni predmet na konferenci bo vpra-anje gospodarskega sodelovanja podunavskih držav. Razgovori se bodo nadaljevali popoldne, zvečer pa bodo angleški in francoski državniki na dinerju pri lordu Lon-donderryju. Tardieu se bo najbrže v torek vrnil v Pariz, dočim bo ostal Flandin v Londonu, kjer bo kot zastopnik Francije navzoč pri konferenci štirih držav. Priprave za konferenco so v glavnem zaključene in zunanji urad ima zbran tudi obsežen statistični materijal.
London, 2. aprila, č. Macdonald je včeraj dolgo konferiral z voditeljem konservativcev Baldwinom in ministroin za kolonije Thomasom. Zvečer &e je odpeljal v \Viridsor na diner, kjer je bil gost kraljevskega para. Danes se je vrnil v London.
London, 2. aprila. AA. V poiitičmh kro-g;h sodijo, d*< je z doseženim ravnotežjem
Eno milijardo novih davkov v Ameriki
Nova davčna bremena bodo celo večja kakor v svetovni
• •
vojni
Washington, 2. aprila, č. Reprezentančni dom je s 327 proti 64 glasovom sprejel načrt davčne reforme, ki ga je predložila vlada za kritje proračunskega deficita. Davčna reforma določa za eno milijardo novih davkov. Nova davčna obremenitev v Ameriki ie tako velika, da bo prekosila celo davčna bremena, ki so jih imeli v Ameriki za časa svetovne vojne. Demokratski člani reprc zerVtončnega doma ao vladi očitali, češ da bi mogla. v precejšnji meri skrčiti svoje izdat-ke. Globok vtis je naoravilo na reprezentančni d on: tudi poročilo državnega tajnika
Millsa. da bo kljub novim davčnim bremenom ostalo še za 165 milijonov dolarjev deficita. Na niegov predlog ie reprezentančni dom sprejtel še dodatni predlog, s katerim se zvišajo državni dohodki za nadaljnjih 80 milijonov dolarjev. Glede ostalega deficita pa je reprezentančni dom nasvetoval vladi, naj uvede v državnem gospodarstvu čim večjo štednjo. Izrazila se je celo misel, da bi se dalo s štednjo prihraniti 200 milijonov dolarjev na leto. Davčni zakon bo sedaj predložen senatu. Vse kaže, da bo debata o tem zakonu v senatu zelo burna.
Odhod Mellona v London
Wafhingion, 2. aprila, č. Bivši državni tajnik Mellon odpotuje jutri s prekoocean-skim parnikom »Majestic« v London, da prevzame posle ameriškega poslanika. Pred odhodom iz NVashingtona ie izjavil novinarjem, da reparacijski problem ni tako aktualen, da bi ga bilo treba rešiti pred pričetkom londonske konference. Jutri odpotuje v Ženevo tudi ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson. ki bo prevzel vodstvo ameriške delegacije na ženev-
i razorožitveni konferenci.
Ugoden potek šanghajskih pogajanj
Šarigha}, 2. aprila, č. Danes je bilo ukinjeno izjemno stanje in je v mestu zavladalo zopet povsem normalno življenje. Vse trgovine zopet poslujejo, Japonsko-kitaj-«ka pogajanja za premirje se ugodno razvijajo. Japonska vlada je baje sprejela nekatere zahteve Kitajcev, predvsem, da Kitajci zopet zasedejo utrdbo Vuzung in mesto Kiangvan. Rešeno pa ni še vprašanje, kdaj naj se prične japonski umik iz zasedenega ozemlja.
Tokio, 2. aprila, č. V Mandžuriji divjajo zopet boji med kitajskimi nerednimi četami in Japonci. Po neki brzojavki iz Cang-čuna so otvorili Japonci davi splošno ofenzivo proti Kitajcem. Boji se razvijajo na ozemlju Nunganu, severno-vzhodno od Cangčuna.
Razpust rudarskega stavkovnega odbora v ČSR
Praga, 2. aprila, gh. Dočim se je v mo-ravsko-ostrovskem premogovnem revirju delo v rudnikih zopet pričelo v polnem obsegu, se je položaj v stavki na severno-zapadnem Češkem še bolj poostril. Politični agitatorji so izrabili ugodno priliko in pregovorili delavce, da nočejo na delo. Včeraj je vlada razpustila stavkovni odbor ter obenem izvedla v njegovih prostorih hišno preiskavo. Pri tej je bilo ugotovljeno, da je bilo vodstvo že v rokah komunističnih političnih agitatorjev, čemur pa se je uprlo tudi organizirano delavstvo v social-no-demokratski in narodnosocialističnl stranki. Kljub temu so komunisti naščuvali delavce tako daleč, da grozijo sedaj, da ne bodo vzdrževali v rudnikih niti najpotrebnejše varnostne službe. Tudi v revirjih okoli Kladna se zdi situacija slabša. Delajo samo v maloštevilnih kopih in med stavku-joči-mi je najmanj 50 odstotkov rudarjev.
Reforma gospodarstva v državnih gozdovih
Beograd, 2. aprila p. >Službene Novinec objavljajo navodila ministrstva za šume in rude o ureditvi državnih gozdov, ki predvidevajo korenito reformo dosedanjega gozdnega gospodarstva, da se dosežejo boljši rezultati. Načrt je predviden za dobo več let in se bo izvajal postopoma.
NEMČIJA ZOPET V VOLILNI BORBI
Konec velikonočnega volilnega premirja v Nemčiji — Danes bo na tisoče shodov po vsej državi — Ogromen agitacijski aparat Hitlerja
in Hindenburga
Berlin, 2. aprila, g. Čeprav preneha velikonočno politično premirje šele jutri opoldne, so stranke otvorile borbo za druge volitve predsednika Nemčije že danes. Volilna kampanja bo to pot omejena samo na te-den dni in bo zaradi tega še prav posebno ostra in brezobzirna. Posebno Hitler je uvedel v svojo propagando to pot metode, ki so celo pri tem nepremišljenem in brezobzirnem mojstru agitacije nenavadne.
V	svojih listih napoveduje med drugim, da bo z jutrišnjim dnem nastopil propagandno potovanje po vsej državi ter z železnicami, avtomobili in letaki obiskal vsak kotiček Nemčije. Poleg njega se bodo samo po sebi umevno udeležili volilne agitacije tudi vsi nižji voditelji narodno - socialistične stranke.
V	ponedeljek, na primer — da navedemo samo en primer — bo govoril Hitler štirikrat zaporedoma v Berlinu, in sicer ob 17. v Lustgartenu. ob 19. v Potsdamu, ob 20.30 v berlinski športni palači in ob 21.30 v Friedrichsheimu v proletarskem delu prestolnice. Razen tesra napovedujejo narodnosociali-stični listi, da se bo od nedelje dalje po poteku velikonočnega premirja razlila nad vso Nemčijo poplava letakov in propagandnih spisov. Narodno-socia-listični listi bodo izšli v močno pomnoženih izdajah, česar najbrže po poteku velikonočnega premirja ne bo več mogoče preprečiti. »Der Volkische Beob-
achter« bo po ofeijelni napovedi izšel v milijonski nakladi.
Kakor kažeio vsa znamenja, pripravlja Hitler to pot posebno ofenzivo proti delavstvu. V svojih listih bo objavil slike, ki ga predstavljajo v popularnih situacijah, na primer, kako se v avtomobilu razgovarja z delavcem i« njegovimi štirimi otroki in drugič zopet ob žalostni priliki pred mrtvaškim odrom umrlega člana njegove napadalne organizacije.
Tudi levica se bo spustila v volilni boj z veliko energijo.
Državni predsednik Hindenburg je sprejel danes dopoldne zastopnike združenih Hindenburgovih odborov na razgovor o pripravah za druge volitve. Hindenburgovemu odboru, ki šteje že sedaj nad 1200 pododborov po vseh delih države, so se v zadnjih dnevih prijavile številne osebnosti kot govorniki za volilno propagando. Glavni govornik za Hindenburga bo državni kancelar dr. Bruning, ki bo v ponedeljek otvoril agitacijo. Dr. Briining bo v teku tedna prepotoval vso provinco ter govoril po vseh najvažnejših mestih. Razen teza bodo kot najpomembnejši govorniki nastopili še bivši zunanji minister dr. Curtius. grof Westarp. državni finančni minister dr. Dietrich. minister Stegerwald, Trevi-ranus, Schlange in drugi. Propaganda
Demonstracije proti Jugoslaviji v Sofiji
Bolgarska vlada odgovorna inscenirana kampanja
za vse posledice - Umetno proti naši državi
Sofija, 2. a pri ki. M. Tr«! par dnevi so
objavili bolgarski	iajavo našega dr-
žavljana Todora Pct.ova l)jiriČ3, rodom iz vasi Paganov v oaribrodskem sre^u, češ da ga je komisar naše železn;šike policije v Caribrodu g. Kondič najel, ua bi izvršil na Bolgarskem več atentatov in ubil med drugimi tudi profesorja Toševa, znanega voditelja makedonstvujuščih. Dji-rič je navedel v svoji izjavi še razne podrobnosti, ki naj bi kompromitirale tudi našega vojaškega odposlanoa v Sofiji. Naše poslaništvo v Sofiji je Djiričeve tiditve še istega dne kategorično demantiralo td jih označilo kot tendenčno izmišljotino. Bolgarski listi so ta demanti 6icer objavili, obenem pa še nadalje hujskajo proti Jugoslaviji.
Pod vtisom Djiričevih izmišljotin so nacionalistični krogi sklicali za enoči v gledališče Royal veliko protestno zborovanje, katero pa so oblasti prepovedale. Pod vodstvom makedonstvujuščiih so 6e nato sestali v raznih svojih klubih, kjer so 6e odločili za -'emonstracije po ulicah in pred ju-g06lovensk:m poslaništvom. Policija je zato takoj zaprla vse dohode k poslaništvu in obenem skušala razignati demonstrante, ki so se zibrali pred gledališčem Roval. Po pisanju današnjih bolgarskih listov jih je bilo nad devet tisoč. Polioija jih je najprej pozvala, naj se mimo razidejo, ker pa se pozivu niso hoteli pokoriti, je pričela nastopati odločneje. V tem hipu pa 60 demonstranti začeli prepevati bolgarsko narodno himno »Šumi Marica«, da bi na ta način onemogočili uradovanje policijskih
organov. Policija je res počakala, da so demonstranti odpeli himno, ker r>a demonstracije k niso ponehale, je začela nato o pen d rek i raaganjati množico. Demonstracije so trajale preko 10. ure ponoči in je bilo, kakor zatrjujejo danaimji listi, več ljudi tudi ranjenih.
*
Kljub madnermi demantijiu bolgarske brzojavne agencije je popolnoma jasno, da je kampanja, ki jo vodi bolgarski tisk proti naši državi, inscenirana z vednostjo vlade. Petrov Djirič ni nič drugega, kakor od makedonstviujufičih najet agent provoka-ter, ki naj bi dal s svojimi izjavami bolgarskim krogom vzrok za novo kampanjo proti naši državi. Ker jim je zaradi čujee-nosti naših oblasti onemogočeno, da bi pošiljali na naše ozemlje atentatorje in peklenske stroje, skušajo sedaj na ta način škodovati ugledu naše države in očitajo nam to, kar počenjajo sami že leta in leta. Kako smešno in prosto izmišljene so trditve Petrova Djiriča, se vidi že iz tega, da železniškega komisarja Kondiča takrat, ko naj bi po Djiričevi izjavi dal njemu denar in potni list, sploh ni bilo v Caribrodu, marveč se je že več dni poprej in še par dni pozneje mudil po službenih opravkih v Carigradu, kar lahko potrdijo tudi turške oblasti. Demonstracije proti našemu poslaništvu v Sofiji so nov dokaz neprijateljskega razpoloženja proti naši državi. Bolgarska vlada, s čije vednostjo in odobravanjem 6e vse to vrši, bo mora'a nositi tudi odgovornost za vse posledice.
Deveta žrtev zagrebške katastrofe
Včeraj je podlegla poškodbam delavka Marica Kopun — Radničeva hčerka Zorka še vedno pod razvalinami porušene palače
Zagreb, 2. aprila, n. Danes je podlegla poškodbam deveta žrtev katastrofe v Bartu-ličevi palači, Marica Kopun, litografska delavka, ki je stanovala skupno z ier umrlo bansko uradnico Pavlo Verščevo. Kopun> vo je Veršečeva tako vzljubila, da jo Je sprejela k sebi na stanovanje. Delavka je podlegla težknn poškodbam, zaradi katerih je bila že ves čas v bolnici. Med razvalinami napol podrte palače iščejo sedaj še po slednjo žrtev, Radničevo hčerko Zorko. Trupla doslej še niso našli, zaradi cesar so odgodil i tudi prevoz ostalih žrtev Radniče ve rodbine, da jih pozneje skupno s pokojno Zorko prepeljejo v Dalmacijo. V ponedeljek ob 10. dopoldne nameravajo vse umrle člane Radničeve rodbine prepeljati iz bolnice usmiljenih sester, kirurške klinike in iz pokopališke mrtvašnice na zagrebško postajo, kjer jih bodo naložili v poseben železniški voz ter odbijali v Dalmacija. Kakor vse dni, tako je tudi dane« tnladi Lju-bomir Radnič iskal nifd razvalinami pala če predmete svoje rodbine.
Policija ie proglasila za aretirana oba nameščenca podjetja >Starfilni4, Rupčiča in Sušina. Rupčič je že v zaporu. Sušin pa leži še v bolnic-i in bo prepeljan v zapore, čtro
bo okleval.
Fosebi.a komisija je pre.ahdala -kiadisca filrcskui podjetij v Zagrebu. Dognala ie. rta imaio v Zagrebu 15.000 ks filma. Razen družbe »Faramount« nima nobeno izmed t?h pod teti: po predpisih ur.^e-^b sklad-.šf Komisija ie pozvala vse družbe, naj si v 24 urah uredijo posebna varnostna 9kladis*a. Prihodnji teden bo komisija pregledala vsa
kinematografe in druge filmske obrate, ''a ugotovi, če so urejeni v skladu z zadevnimi odredbami.
Izprememba pravilnika o cenzuri filmov
Beograd, 2. aprila AA. Na podlagi čl. 19. zakona o podaljšanju veljave odredb dosedanjih finančnih zakonov je prosvetni minister predpisal izpremembe in dopolnitve pravilnika o cenzuri filmov.
Napredovanje v poštni službi
Beograd, 2. aprila p. »Službene Novine« objavljajo večji ukaz o napredovanju poštnih uslužbencev. Med drugimi so napredovali poštni uradniki Josip Slavina, Miroslav Cerkvenik in Silvester Kavčič v Ljubljani Jurij Banjaj v Domžalah. Josipina Pi-žolj na Vrhniki Milena Peršej in Terezija Radovan v Mariboru ter Berta Toplič v Slovenjgradcu.
Občni zbor Obrtne banke
Beograd, 2. aprila p. Jutri popoldne se bo vršila peta redna letna občina Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, že danes so prišli številni delegati iz vseh strani države.
Izključitev komunističnih poslancev v sobranju
Sofija, 2. aprila M 30 komunističnih poslancev, ki so izvajali v parlamentu ob-strukcijo, je bilo s sklepom večine izključenih za dobo treh sej.
za Hindenburga se bo v ostalem razvijala slično kot pri prvih volitvah. Po cestah bodo vozili avtomobili z megatoni, ki bodo pozivali ljudstvo na volitev Hindenburga. Let?'a bodo metala nad mesti propagandne letake. Razen tega se bo poslužila agitacija Hinden-burgovega pokreta kot pri prvih volitvah.
Kako ostra bo volilna kampanja prihodnji teden, dokazuje najbolj dejstvo, da se bo jutri po vsej državi samo za Hindenburga vršilo okoli IOjOOO zborovanj in manifestacij, vsak naslednji dan v tednu pa najmanj 8000. Propagande za Hindenburga se bo udeležila tudi železna tronta z obhodi v množicah. Izmed številnih Briininsovih govorov bodo njegov govor v Kralievcu prenašali z radijem. Železna fronta je v levičarskih listih že izdala proglas, v katerem vabi na volitev Hindenburga z naslednjimi gesli: Porazite Hitlerja in dajte glasove Hindenburgu! Hitler pomeni inflacijo, pomeni uničenje sociial-nih naprav, pomeni izročitev brezposelnih. invalidov in vojnih žrtev in pomeni končno vojno, lakoto in bedo za ves nemški narod. Prav tako se obrača železna fronta tudi proti komunističnemu kandidatu Thalmannu. V pozivu se dalje opozarja, da je 10. april ob enem prehodna odločitev za pruske deželnozborske volitve, ki se bodo vršile 24. aprila.
Namestnik ministra za trgovino
Beograd. 2. aprila. M. Na predlog ministrskega predsednika je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se postavlja za namestnika urnistra za trgovino in industrijo g. dr. Alberta Kramerja za čas njegovega bivanja v irozemstvu minister za kmetijstvo g. Jura j Demeirovič.
Pogajanja za dobavo premoga za drž. železnice
Beograd, 2. aprila, p. V prometnem ministrstvu so se pričela pogajanja med ministrstvom in zastopniki rudarske industrije glede dobave premoga za državne železnice. Kakor se zatrjuje, potekajo pogajanja ugodno in bodo rudniki dobili večja naročila, tako da bodo mogli zaposliti velik del sedaj brezposelnih rudarjev.
Navodila za sestavo davčnih odborov
Beograd, 2. aprila. AA. Davčni oddelek f:nančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri zahteva, da finančne direkcije opozore podrejene občine, da morajo pri volitvah članov in namestnikov članov davčnega odbora posvetiti posebno pozornost temu. da bodo izvoljene osebe — davčni obvezanci — iz vrst najglavnejših gospodarskih panog do-tične uprave. Finančne direkcije bodo prt postavljanju davčnih odborov strogo pazile na to, da se bodo občine pri volitvah članov ravnale po zakonu in vpoštevale načelo paritetnega zastopanja vseh gospodarskih stanov v davčnih odborih.
Zatišje v skupščini
Beograd, 2. aprila, p. Odbor Narodne skupščine, ki proučuje zakon o zaščiti kmetov in zakon o maksimiranju obrestne mere, je danes ves dan nadaljeval načelno razpravo o obeh zakonskih načrtih. Razprava se bo v ponedeljek popoldne nadaljevala. V Narodni skupščini je vladalo danes drugače popolno zatišje. Skoro vsi narodni poslanci, razen onih, ki so zaposleni v raznih skupščinskih odborih, so odpotovali v svoje sreze, kjer sodelujejo pri organiziranju JRKD. Sredi prihodnjega tedna se bo začelo zopet intenzivno delo tako v skupščini kakor v senatu. Senat bo še v teku prihodnjega tedna razpravljaj o trošarinskem zakonu, Narodna skupščina pa o zakonu o zaščiti kmetov in o maksimiranju obrestne mere. ■
Zopetna uvedba nujno potrebnih potniških vlakov
Potujoče občinstvo obveščamo. da bo vozil od 6. t. m. dalje zopet dnevno redno do vpeljave novega voznega reda, torej tudi ob nedeljah in praznikh. na progi Ljubljana gl. kol. - Novo mesto potniški vlak st. 0215. odhod iz Liubliane ffl kol. ob 12.50 prihod v Novo mesto ob 15.30 ter v obratni smeri potniški vlak št. 9212. odhod iz Novega me«ta ob 4.25, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.07.
Nadalje bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. - Maribor gl kol. od 6 aprila dalje do uvedbe novega voznega reda redno dnevno potniški vlak št 617-518. odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 7 27 prihod v Maribor gl kol ob 11.36. ter r obratni smeri nofnišlri. vlak št 519-620 odhod iz Maribora gl. ko-1 ob 9.10, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 13.46.
Stanovanjska politika
Ljubljana, 2. aprila Regulacija stanovanjskih najemnin je problem, ki razburja duhove ves čas po vojni. Tudi po likvidaciji stanovanjske zaščite ni zamrl, temveč se je kmalu začel zopet pojavljati. Posebno aktualnost je dobil, ko so se začele uveljavljati tudi pri nas posledice gospodarske krize in so se začeli vedno bolj občutno krčiti prejemki najemnikov. V vrsto najbolj perečih zadev pa je stopil sedaj z občutnim znižanjem uradniških plač, ko ogromna večina državnih, a tudi privatnih nameščencev pri najboljši volji ne zmore več dosedaj običajnih najemnin. Nihče ne more upravičenosti odrekati zahtevi javnih nameščencev, naj državna uprava, ako je pod pritiskom razmer posegla po zasilnem ukrepu zniza-nja plač, z enakim zasilnim ukrepom vsaj za prehodno dobo regulira stanarine in tako svojim nameščencem vsaj deloma nadoknadi redukcijo prejemkov, da se bodo lahko vsaj za silo prebili.
Poročali smo že, da se je vlada v nizu ■ukrepov za pocenitev življenja lotila že tudi vprašanje reguliranja stanarin in da se o njem vrše neprestana posvetovanja v pristojnem ministrstvu za socialno politiko. Toda ravno to vprašanje je nad vse zapleteno in kočljivo, ker je odvisno od neštetih momentov. Vse je treba več ali manj uvaževati, da ne nastane nepopravljiva gospodarska škoda, ki lahko končno pade zopet nazaj na najemnike, ako bi se na primer zamorila gradbena akcija in bi zopet nastopilo pomanjkanje stanovanj, pod kakršnim smo trpeli prva leta po vojni.
Zato je umevno, da je treba obravnavati stanovanjski problem z vso opreznostjo. Najbolj idealno seveda bi bilo, ako bi se dala doseči rešitev po poti, ki jo je pokazala ljubljanska organizacija hišnih lastnikov v resolucijah svojega nedavnega zborovanja, na katerem je priporočila svojim članom, naj prostovoljno pocenijo stanovanja na znosno mero. Na žalost pa so interesi in nazori hišnih lastnikov in najemnikov v večini primerov tako nasprotni, da bi bila dosega sporazuma težka. Tudi izkušnje zadnjega časa so take, da so najemniki skeptični in da zahtevajo državno intervencijo, do katere bo, kakor
kažejo poročila iz Beograda, tudi res
prišlo.	.	„
Državna regulacija najemnin, kakršna že bo, pa bo vsekakor samo začasna zasilna uredoa. Stanovanjski problem z njo še ne bo rešen, zato je potreba,^ da že sedaj razmišljujemo tudi o bodočnosti in posežemo v jedro stvari.
Stanovanje je nujna potreba in zahteva urejenega kulturnega in gospodarskega življenja za posameznika, se bolj pa za družino kot osnovno etično celico v organizmu človeštva. Stanovanje spada zato med najvažnejše socialne in kulturne probleme v vseh državah, ki pojmujejo vrednost urejenega kulturnega in socialnega življenja. Kaj je bližje, kakor da države, ki v obsežnih gradbenih zakonih urejujejo zunanjost človeških naselbin, svojo skrb prenesejo tudi na notranjost stanovanj in na nosi-telje kulture in napredka, ki stanujejo
v teh naselbinah.
Tudi pri nas se stanovanjsko skrbstvo ne sme omejiti na pripravljajočo se regulacijo najemnin. Vsaj v gotovih prav-cih mora dobiti stanovanjski zakon trajno vrednost in mora urediti ingerenco države, banovine ali občine na stano-
Mlad, okreten, vitek in duševno svež
{>o?tanete, ako jemljete veako jutro fcašo okusnega
»PLANINKA« CAJA BAHOVEC
Nosova naravna 'laninska te-UJea, ne kemikalije. Ta? »proste odvišne maščobe. očistijo vas inotraj in vam regulirajo prebavo. Začnite še danes 8 »P I a n i n k a« čajem Bahovec. Pravi samo v originalnih plombiranih paketih t napisom izdelovalca:
nivo, Aa zahteva zopetno zaposMter vseh
delavcev, ki so bili na delu pred ustavitvijo obrata. Zaradi! tega je prišlo v dosedaj enotni delavski fronti do razcepa. Vse organizacije sklicujejo svoje shode, n*. katerih zastopajo pred delavstvom svoje stališče.
Danes dopoldne se je vršilo pri Kobalu na Savi tudi zborovanje jeseniške podružnice Narodno strokovne zveze. Njen tajnik g. Markovič je poročal o pogajanjih, nakar se je razvila živahna debata. Govorniki so protestirali proti temu, da bi kakih 500 delavcev ostalo na cesti, tučH če bi bil obrac ustavljen. Ostro so nastopali zlasti prof g. Jeramu, kateremu so očitali, da nekorektno postopa z manjšinskimi de-
tevskiiml organizacijami Izražena Je bat
bojazen, da bi imeli marksistični delavci pri zopetni vzpostavitvi obrata prednost pri sprejemu v delo in da bi kolektivna pogodba prinesla zboljšanje samo nJim. Govorniki so obžalovali, da se je razbila enotnost v delavskih vrstah, kar more imeti za vse delavstvo slabe posledice.
Na zborovanju, ki je trajalo nad tri ure. je govoril tudi tajnik NSZ g. Kravos, ki je dal navodila za nadaljnje sodelovanje pri sklepanju nove kolektivne pogodbe. Predsednik zborovanja g. Kralj je končno izrekel svoje čest.ltke predsedniku NSZ g. Juvanu, ki obhaja te dni 50 letnico rojstva in 25 letnico aktivnega dela v vrstah narodnega delavstva.	•>•
Lekarna Bahovec, Ljubljana
Razpust ))Vzajemne pomoči«
Ljubljanska ekspozitura Agencije A vale objavlja:
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z inštančno in ob J ir no utemelieno odločbo z dne 31. marca 1932, II No. 1055-27 odredila na podlagi paragrafa 38 zakona z dne 16. julija 1892 drž. zak. št. 202 razpust in likvidacijo »Vzajemne pomoči«, regi-
Lord Robert Cecil:
Društvo narodov
se uveljavlja
vaniski problem. Osnovni pogoj za zdra- . .....................-	■ , ,■
vo stanovanjsko politiko je ustvaritev	strovaue pomožne b agajne v LjitbU-
posebnega gradbenega in stanovanjske-	ni zaradi nepopravlj.vega prekoračiva
o-a fonda v vsaki banovini ali celo v več-	zakonitega in statusnega delokroga. Tih občinah. Zakon naj bi uredil finan- Blagajniško načelstvo \ zajemne po-
ciranje tega fonda. Velikopotezna iniria-	moči je na svoji 10. p<>revizusKi seji
tiva Pokojninskega zavoda v Ljubljani,	dne 31. marca t. I. vzek) odločbo na
Povprečnemu opazovalcu je izgledalo zadnje mesece, da stoje stvari z Društvom narodov zelo slabo. Ekstremni nacionalizem je že desetič proglasil njegov bližajoči se razpad, vlade velesil nekako niso hotele stopiti na plan, nesposobnost sveta Društva narodov ustaviti japonsko vojaško pustolovščino na Kitajskem je omajala vero javnosti v moč Ženeve.
Položaj pa se je spremenil na bolje. Vse kaže, da nacionalistični val že povsod pojema. Močni glas zdravega jedra narodov pa je celo najmočnejše vlade prisilil, da so se pridružile obsodbi japonskega napada in vsaj začasno zaustavile »vojno, ki ni vojna.« Ta glas smo slišali v zmagi zdrave
o 'kateri poročamo na drugem mestu, ka- znanje, se S soglasnim sklepom odpo- pameti pri nemških predsedniških volitvah,
1 . . . .	i , -■>__	— I	. . ___«_„_____________■. latii -7AnPr I__:_Mii	otto nmoriSke dn Sti-
že realno in koristno pot, kako bi se dal cilj doseči. Fond naj bi bil trajen regulator potrebne stanovanjske gradbene delavnosti in s tem regulator najemnin, obenem pa oskrbnik za higieno stanovanj. Komunalna higiena zahteva, da so tudi stanovanja zdrava. Delo v tem prav-cu bo trajalo še desetletja, a je gotovo najmanj tako potrebno kakor skrb za dobro kanalizacijo in zdravo pitno vodo.
Zaščita najemnikov je stvar zase, stanovanjska politika pa je drugo. Prva more biti omejena na čas nujne potrebe, druga spada med trajne dolžnosti socialne in zdravstvene politike. Zato naj bi novi stanovanjski zakon po dobrih modernih načelih uredil tudi to, trajno važno stran stanovanjskega skrbstva.
vedalo vsakemu pravnemu leku zoper navedeno odločbo pač pa izrazilo med drugim tudi prošnjo, da naj likvidator ima od kraljevske banske uprave naročilo, da naz podpira prevedbo zavarovanj pri razpuščeni »Vzajemni pomoči« na zavarovanje Pri na novo se snujoči zavarovalni družbi. Kraljevska banska uprava dravske banovine v
prisilil je Zedinjene države ameriške do stikov z Društvom narodov v svrho obrambe mednarodne pravice; posebno pa je postal jasen v nastopu manjših sil na izredni skupščini Društva narodov v ženevi.
Zakaj svet DN ni uspel, zakaj pa Je plenarna skupščina vsaj deloma pripomogla k uveljavljanju načel pakta Društva narodov. Eden glavnih vzrokov je jasen. Svet je razpravljal tajno, skupščina javno. Tajnost razprav na pariških sejah sveta DN
tendenčna tolmačenja in za krive domneve v javnosti. Skupščina DN pa je poslovala v luči javnosti. Razlika med sklepom sveta in sklepom plenarne skupščine v marcu res ni velika. Toda za decembrske sklepe nihče ne ve, kako so bili doseženi. Prišli so iz skrivnostne kuhinje tajne diplomacije in
proti draginji*
Minister za socialno politiko je predložil Narodni skupščini zakon o pobijanju draginje, ki določa zelo stroge kazni zoper navijanje cen
----------111	~ 1	_ _ ■ ItOSL I fcLZ.pl <1V AU»	----
Ljubljani je vzela sklep načeistva na ustvarjala podlago za napačna, deloma
znanje ter nato z razpisom z dne 31. > - - ■ - - -•- *----------
marca t. 1. II No 1055-29 poverila izvršitev likvidacije banskemu svetniku g. Antonu Mencingerju v Ljubljani. Le-ta bo odslej in do dokončne likvidacije pravoveljavno podpisoval tako, ^	_________ ____x
da bo pod pisano, tiskano ali štampili- j manjkala jjm je moralna opora. Predvsem
pa nimajo onega ozadja odkritosrčnih govorov s tribune Društva narodov, ki jih podpirajo vroče želje vseh mož in žena sveta.
Javnost je življenje ln kri Društva narodov. Res so slučaji, ko je tajnost neizogibna. Nihče se ne želi vtikati v zasebne razgovore med posameznimi državniki
rano besedilo razpuščene blaga.ine: »Vzajemna pomoč, registr. pomožna blagajna v likvidaciji« pristavljal svoj svojeročni podpis. Vse odredbe so se obenem vpisale v registru kraljevske banske uprave o regisirovanih pomožnih blagamah ter se je obenem povzro-
Beograd, 2. aprila. M. Kakor že javljeno,
je ministrski svet odobril načrt zakona o pobijanju draginje. Včeraj je minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj po predhodnem pooblastilu predložil ta zakonski načrt predsedništvu Narodne skupščine v svrho nadaijnega postopanja. Načrt zakona določa v glavnem:
Kaj se smatra za življenjske potrebščine Za življenjske potrebščine, na katere se nanaša ta zakon, se smatrajo vse potrebščine za ljudsko prehrano, jedi in pijače, živinska krma, nadalje obleka, obutev, kurivo, razsvetljava, surovine za izdelavo teh potrebščin in slično. Izvzeti so samo predmeti in potrebščine, ki služijo razkošju, nadalje monopolski predmeti in zdravila, katerih cene določajo pristojne oblasti.
.Maksimiranje in označba cen Vsakdo, kdor prodaja take življenjske potrebščine, ne glede na to, ali se prodaja vrši v trgovini, podjetju, na trgu ali na kak drug način, mora označiti cene posameznih predmetov in vrst blaga tako, da lahko vsakdo takoj vidi in spozna, koliko stane blago. Na vidnem in vsakomur dostopnem mestu mora biti izobešen cenik, ki ga predpiše pristojna policijska oblast. Nihče ne sme prodajati dražje, kakor po ceni, ki je za dotične življenjske potrebščine določena. Dovoljena pa je prodaja pod temi maksimalnimi cenami. To velja tako za trgovce na debelo, kakor za trgovce na drobno in tudi za industrije, obrt in vse druge osebe, ki se bavijo s prodajo življenjskih potrebščin, jih izdelujejo ali posredujejo prodajo.
Od teh obveznosti so izvzeti samo kmetje, ki prinašajo svoje pridelke na trg zaradi prodaje. Ta izjema pa ne velja za one kmečke prodajalce, ki prodajajo tuje pridelke.
Zakon določa za kršitve teh predpisov zelo stroge kazni in s;cer zapor do treh mesecev in denarno globo do 10.000 Din.
V hotelih kavarnah, restavracijah, gostilnah, javnih kuhinjah in sličnih obratih, morajo biti cene označene na jedilnih listih na običajen način, v hotelih in gostilniških obratih, ki oddajajo sobe za tujce, mora biti v vsaki sobi na vidnem mestu nabit cenik, iz katerega mora biti razvidno od kdaj in do kdaj se računa označena cena in da je v ceni vračunana tudi nagrada za poslugo. To mora biti izrecno navedeno. Prekršitve se bodo kaznovale z zaporom do treh mesecev in denarno globo do 10.0000 Din.
Ukrepi proti navijanju cen
Vsak prodajalec življenjskih potrebščin je dolžan staviti kupcu na ogled in izbiro vse blago, ki ga prodaja, ki ga je za prodajo nabavil ali ki ga sam izdeluje. Prepovedano je kopičenje blaga, da bi se na ta način odtegnilo prometu in s tem vplivalo na porast cen. Prestopki te vrste se bodo kaznovali z zaporom do šestih mese-
cev in denarno globo do 50.000 Din.
Prodajalec življenjskih potrebščin ne sme zahtevati večje cene, od one, ki vsebuje dovoljeni čisti dobiček. Čisti dobiček ne sme presegati 25 odstotkov. Ta določba se ne nanaša na kmetske p-rodajalce, ki prinašajo svoje pridelke na trg v svrho prodaje. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom treh mesecev in z denarno globo do 100.000 Din.
V svojih nadaljnjih določbah zabranju-je zakon takozvano verižni št vo in nečisto špekulacijo, ki gre za podraženjem blaga. Zakon predvideva tudi zelo stroge sankcije za širjenje neresničnih vesti ter karteliranje prodajalcev in posredovalcev v svrho povišanja cen blaga. Preprodajalcem. branjevkam, trgovcem itd. je za-branjeno kupovati blago na trgu in sejmih ob normalnih tržnih urah. V svrho kritja svojih zalog pa smejo sklepati kupoprodajne pogodbe šele v času, ko neha prodaja na drobno. Kršitve teh predpisov se bodo kaznovale z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 50.000 Din.
Kdor bi osleparil kupca pri tehtanju ali prodajal manjše obroke, kasor so označeni na ceniku, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 10.000 Din. Prodaja slabega ponarejenega blaga za pristno blago in lažna reklama, se bo kaznovala z zaporom do šestih mesecev m denarno globo do 50.000 Din.
Kazenske sankcije
Kazensko postopanje po tem zakonu se lahko uvede na prijavo zasebnikov ali pa na prijavo pristojnih oblasti (tržnih organov, policije itd.) po službeni dolžnosti. Zaporne kazni do 10 dni in denarne globe do 1000 Din, so takoj izvršne. Proti večjim kaznim je dopustna pritožba na okrožno sodišče. Zaporna kazen se ne more pretvoriti v denarno globo. Vsaka obsodba ima za posledico zaplembo blaga, zaradi katerega je prišlo do kazenskega postopanja. Lastniki trgovin, jx>djetij itd. so odgovorni za vse svoje uslužbence.
Določitev maksimalnih cen Pri vsaki! občini se ustanovi poseben
ako bi se o njih javno razpravljalo. Lahko so še kake druge izjeme. Osebno pa se ne morem spomniti, da bi kaka tajna seja sveta, pri kateri se je razpravljalo o političnih vprašanjih, dala zadovoljiv uspeh, pač pa je bilo že več primerov, da Je jav na obravnava onemogočila nadaljnje vzdrževanje tega ali onega nesmiselnega stali šča, ki ga je morala kaka delegacija za stopati pod pritiskom svojih birokratskih navodil. Navesti hočem samo en primer Nikdar ne bi bilo mogoče 1. 192L premagati umazanih nasprotij proti konvenciji o zatiranju belega suženjstva, ako ne bi bilo razprave pred plenumom Društva narodov, kjer se je vsak zastopnik sramoval odreči svoj pristanek.
Brez javnosti je Društvo narodov le zveza držav, z javnostjo pa postane zveza narodov. Cesto se navaja, da je tajnost potrebna zato, da se ne bi žalila čustva posameznih članic DN. Res pa je nasprotno. Mnogo lažje je postaviti v relativno neosebnem ozračju javne razprave jasna in bi-
čila enkratna objava V »Službenem li- Tudi kadar so nadnevnem red,MTjta DN stu« kraljevske banske uprave drav- I namestitve, bi bilo nelepo do kandidatov.
ske banovine v LjubHani. Pristavlja se, da je postavljeni likvidator dobil nalog, da po vsej .možnosti nodpira in pospe-šuio želje in predloge, ki jih je izneslo blagajniško načelstvo. na svoji zaključni seji dne 31. marca t. 1.
Položaj na Jesenicah
Pogajanja med delavstvom in KID.
Kazkol v delavskih vrstah
Jesenice, 2. aprLLa.
Te dni so se vršila pogajanja, med zastopniki Kranjske industrijske družbe im delavstvom, šlo je za znane predloge delavstva, kako naj bi se omogočila nemotena obnova dela, olm bodo d and gospodarski pogoji za zopetno obratovanje jeseniških tovarn. Pogajanja so trajala tri dn!. Kranjsko industrijsko družbo so zastopali gg. generalni ravnatelj Noot, tehnični ravnatelj inž. D ostal in glavna tajnik dir. Obersnel. Za delavstvo so bili navzoči gg. Jurij Jeram v imenu Saveza metalskilh radnika, Franc Mohorič kot glavni zaupnik delavstva KtID, Joško Rozman in Albin Gaser za Jugoslovensko strokovno zvezo ter Ivan Markovič za Narodno strokovno zvezo. V veini točk je bil dosežen sporazum. Sklenjena bo nova kolektivna pogodba o ureditvi službenega razmerja delavstva; pogodba naj bi bila neod-povedlii-va do konca tekočega leta, potem pa bi veljala trimesečna odpoved. V pogodbo naj pride tudi določba o plačanih dopustih delavstva v smislu osnutka Saveza metalsklh radnika.
Zastopniki podjetja so izjaviti, da se z ozirom na hudo gospodarsko krizo in na negotovost bodočega razivoja ne moretjo vezati, da bi ob obnovi obrata zaposlili prav vse dosedanje delavstvo. Treba je računati, da bo do 500 delavcev ostalo nezaposlenih, ker se bo delo moralo ravnati po naročilih in gospodarskih razmerah. Za zaposleno delavstvo se bo uvedel šesturni delavnik, tako da bo lahko dobilo delo več ljudi. Onim delavcem, ki ne bi bili sprejeti na delo, naj bi se dala primerna odpravnina iz sredstev, ki jih bo podjetje
stvena načela kakor iste stvari povedati preko mize v intimnosti zasebnega razgovora. V skupščini so bile že brez resne žalitve povedane stvari, ki bi v zasebnem razgovoru bridko zadele.
Naj navedem z izrednega plenarnega zasedanja vzglede s treh kontientov. Norveški državnik Braadland — slučajno sem izbral izjavo male evropske države — je rekel prav odkritosrčno: »Spor vzbuja važna načelna vprašanja, o katerih bi se Društvo narodov moralo izjaviti brez vsakega odlašanja. Delo Društva narodov se ne bi smelo omejiti na dajanje nasvetov strankam. Svetovno javno mnenje pričakuje, da ukrene Društvo narodov samo vse potrebne korake v smislu paktovih določb, ako kaka stranka njegovih nasvetov ne bi uva-ževala.«
Enako odkrito je govoril tudi južno-af-riški zastopnik Te Water: -Močne japonske sile, opremljene z vsem modernim orožjem, so vdrle na kitajsko ozemlje. Te armade so se dejansko in uničevalno uporabljale proti kitajskim silam in zasedle so tudi precejšen del kitajskega ozemlja. Izgleda nam. da se Japonska ni posluž.la mirnih sredstev, ki ji stoje na razpolago po odredbah Društva narodov. Obenem Je za mojo delegacijo neizpodbitno dejstvo, da je Kitajska svojo zadevo predala Društvu narodov in da je bila vsak čas pripravljena privoliti v preiskovalno komisijo ter pokoriti se njenim odločitvam. Na podlagi teh dejstev lahko rečemo, da je Japonska delala v nasprofju z obvezami, katerih bi se morala držati tako kakor mi vsi.«
Iz Južne Amerike naj navedem nepristransko izjavo kolumbijskega delegata Re-strepa: >če izrekamo tukaj vsak svoje mnenje, delamo to zato. ker se zavedamo, da bi vsak resnejši spor. ne glede na to, v katerem delu sveta nastane, vplival na naš lastni obstoj. Pripravljen sem v imenu svoje države podpisati vsak sklep, ki bi prinesel mirno rešitev spora 'n bi ohranil neokrnjeno avtoriteto Društva narodov.«
Lahko bi navajal še naprej podobne citate. saj je bila skupščina v svojih izjavah zelo enodušna. Zastopane države so govorile jasno, ker so čutile, da jih kontrolira vsa svetovna javnost. In ta odločno zahteva mir, glavno garancijo zanj pa vidi v močnem in odločnem Društvu narodov. Ako bi sedanji lepi izgledi za mir zopet potem-neli in bi grozil nov prelom med Japonsko in Kitajsko, mislim, da bi se zopet lahko obrni1! na ogromno silo, ki smo jo ravnokar videli pri delu za očuvanje miru. Delo bo najbrž dolgo in težavno, toda Društvo narodov mu bo kos, samo če bodo njegovi člani še nadalje kazali pogum in soglasnost.
To velja tudi za drugi veliki problem, s katerim se mora baviti Društvo narodov. Le ona sila javnega mnenja, ki je pomagala k zaključku japonsko-kitajskega spora, je edina moč. ki lahko privede do uspeha tudi svetovno razorožitveno konferenco.
Hmeljski trg
2atec. 2 aprila h. V preteklem tednu ee situacija na hmelj skem trgu ni izpre-menila. Promet Je bil neznaten im so cene ostale ne.izpremenjene od 160 do 2<K> Kč. Tendenca mirna Markiranih je bilo do .petka 1-61.500 stotov. Vreme je za pomladanska dela na hmelju, čigar rast je druga leta ob tem času že Belo napredovala, zelo neugodno. Ker je šele sedaj nastopilo toplejše vreme, se bodo prva dela pričela šele v prihodnjih dnevih.
Vremenski pregled
Po več ko dveh mesecih smo vendarle dobili zopet pravo južno vreme. Naklonila nam ga je ogromna depresija, ki se je počasi pripeljala čez Atlantski ocean do za-padne Evrope in se odtod dalje pomika prav tako počasi s središčem čez Severno in Baltiško morje proti vzhodu. Tako je velika, da ie pod njenim vplivom vreme domala v vsej' Evropi. Njen vetrovni vrtinec obvladuje vremensko situacijo popolnoma; na juz-in vzhodnem sektorju, kjer gospoduje-
------ -------- __ ------- . .	, -	. , ... _ . . jo vetrovi z južno komponento, je zavladal
odbor za določevanje cen. Dolžnost tega I dalo na razpolago podporni, akciji. Kurivo i ' . zrak in ^ njegovim vplivom snez-odbora ie kontrolirati cene življenskim | bo podjetje dajalo delavcem in nameščen- j na 0(Jeja kopnj vidoma. Seveda so se tudi
nalivi že pojavili, dobili pa smo celo ze prvi pomladanski grom.
potrebščinam in pravočasno določevati maksimalne cene, objaviti tozadevni cenik in sKrbeti za to, da se blago ne prodaja preko določenih cen. člani tega odbora, ki ne bi vestno vršili svojih dolžnosti, se kaznujejo z denarno globo do 10.000 Din ter se lahko obsodijo tudi na povračilo škode, ki bi nastala zaradi njihove malomarnosti.
Fond za prehrano siromakov
Pri državni Hipotekami banki se osnuje poseben fond za prehrano siromakov. V ta fond se stekajo vse denarne globe po tem zakonu in izkupiček za zaplenjeno blago.
Uvažujte današnjo prilogo!
Priložili smo naročilnice za srečke drž. razredne loterije novega (24.) kola. žrebanje za prvi razred se bo vršilo že dne 26. in 27. t. m. Izpolnite naročilnice in nam jih takoj pošljite, da bomo mogli vsakemu pravočasno poslati srečke.
Osebno jih morete kupiti v vseh podružnicah »Jutra«. V oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4 in v šelenburgovi ulici ž te v. 3 ter v
Zadružni hraninici r. z. z o. zM Ljubljana, Sv, Petra c, 19
cem po lastnih dobavnih cenah, in sicer 30 Diu za 100 kg premoga Ln 90 Din za kubični meter drv.
Podjetje je dalje izjavilo, da je pripravljeno prispevati razen že zagotovljeni.h 250.000 Din za podporno akcijo delavstva enake zmeske še za tri mesece, tako da bi prispevek družbe znašal 1 milijon dinarjev. Te vsote naj bi se izplačale krajevni Bratovski skladnicl, ki bi j.lh uporabila deloma za podpore brezposelnim, deloma za nadaljevanje bolniškega in pokojninskega zavarovanja, deloma pa tudi za odpravnine delavcem, ki ne bi bili zopet nameščeni. Končno so zastopniki podjetja sporočili, da namerava podjetje osnovati lastno aprovizacijo, ki bi preskrbovala delavstvo z vsemi življenjskimi potrebščinami po nižjih cenah kakor so sedaj na Jesenicah.
Zastopniki delavstva so predlog o druž-blnem konzumu, proti kateremu se je pojavil tudi velik odpor med obrtniki in trgovci, soglasno odklonili, na ostale ponudbe pa so pristali razen zastopnikov NSZ in JSZ, ki so zahtevali rok, da more jo dob'ti pooblastila svojih organizacij. Glavni odpor gre proti temu, da bi okros 500 delavcev ne bilo vnovič zaposlenih, čeprav je delavstvo na svojih shodih skle-
že končno veljaven zaključek mrzlih dni. Na mrzle reakcije moramo biti pripravljeni. Ravno taka globoka in prostrana depresiia, kakor nam je zavladala te dni, konča svote gospostvo domala vedno s tem. da se ob njenem odhodu zaj>odi proti jugu široka poplava mrzlega zraka od severa. Tudi to pot težko da bi se južno vreme zaključilo drugače. Vendar imamo že take datume, da s« nam tudi tega ni treba prehudo bati, zlasti ko je tudi nad Rusijo prevladal topli ju_< temeljito ter odplavil zimo na sever ir< vzhod.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za ne>: Vreme zelo spremenljivo, toplo, .mestoma vetrovno in prehodno deževno. — Situacija včerajšnjega dne- Barometr^ka depresija se je razširila na večji del kontinenta. Njen centrum se je premaknil na sever. Taka izo-barična razdelitev v Evropi je povzročila-na iugu tople vetrove in slabe padavine. Ko bo prešel centrum ciklona preko naših krajev. bo povzročil hladnejše vreme in padavine. Pritisk je padel za 5 do 8 mm. temperature pa so narasle za 1 do 7 stopinj, najbolj na vzhodu in srednji Hrvatski.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: I Sedanje vreme se bo najbrž držalo, kljub
* i. X*.	CT-^monmu r*nln7am
Seveda si
ne smemo delati iluzij, da ie to kritičnemu vremenskemu položaju.
F9 SLABEM VREMENU
pomoč skoro hipna
Deževni dnevi, premočeni čevlji, vlažna obleka, znak nevarnosti. Prehlajenje, omotica, revmatizem, išias. Bolečine po vsem telesu, prsa zatrpana, zadušljivost.
Ublažite si ta neprijeten občutek. Namažite se s SLOAN-OVIM Linimentom. Greje, polajsuje zaduho, odpravi bolečine.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine
Odobreno po Minist. Socijalne politike in narodnega zdravja, Sanitetni oddelek z rešenjem S. št. 4497 od
15 ----- 1932.
in ljudfle
Gospodje senator]! dravske banovine
\wmm
Sedita gg. Ivan Hribar in dr. Miroslav Ploj, stoje od leve na desno: dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik senata dr. Fran Novak, dr. Janko Rajar, dr. Valentin .Rožič.
Velike nove naprave pri
S pomočjo visokega dolarskega posojila teo izveden
sm&treti načrt za združitev Zemana z Beogradom
Eeograd. 2. aprila.
Ze- -pod prejšnjim svojim ž\jr>anom. se-6an i:n» narodnim poslancem dr. Svetisla-v-.rri Popovičem se je zemunska mestna obilna kar najživeje začela zanimati za ureditev trikotnega poplavnega ozemlja med Savo in Dunavom, ki je sedaj tako rekoč popolnoma neporabno, obenem pa je najhujše leglo komarjev in malarije. S sklepom. da se zgradi viseči most čez Savo, ki r«ai kar najtesneje zveže Zemun z Beogradom kateremu je sledi', nadaljnji sklep, da rs«j se čim prej izvrši priključitev zemun-ske in paneevske mestne občine z beograjsko, pa je postala ureditev tega ozemlja r.ujna. neodložljiva potreba, katere se je semunska mestna občina lotila z vso vnemo. Seveda se je bilo pri vsem tem treba ozirat tudi še na razne druge potrebe mestne občine, ki so v zvezi s to ureditvijo., aeakor vodovodno in kanalizacijsko vpraša-r.'f? in spi sni regulacijski načrt. Mestna ob na zemunska pa seveda pri vsem tem «udi ni smeia pozabiti potrebnih denarnih sredstev, ki se daio nabaviti samo s poni; jo večjega posojila. In storila je res vse. kar je b:lo v njenih močeh. Kar se ie »asnovaio pod prejšnjim županom, se je izvirno sedaj pod njegovim naslednikom dr. Milošem Gjoričem.
K. r pa vsa nameravana dela glede na ■■. Veliki Beograd niso največje važnosti samo za Zemun. temveč ravno tako tudi za beograjsko mestno občino in vsa pristojna državna osrednja oblastva, je zemunska mestna občina zaprosila ministrstvo javnih del, da bi se sestavila posebna komisija vseh interesi ranih činiteljev, ki naj bi' začrtala glavne poteze za vso to ureditev. Tako se je sestavila komisija, v katero so poleg zemunske ia beograjske mestne občine vstopili tuli zastopniki mizi.r? \*a javnih del. prometa in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Ta komisija je lam oddala svoje načelno mnenje, nakar je zemunska občina naročila inž. Gjorgju Kovaljevskemu. da izdela regulacijski načrt. Pozneje se je pokazala potreba, da se izvrše v načrtu nekatere izpremembe, da se zlasti napravi nekaj več viaduktov saradi lažjega občevanja med obema deloma poplavir.e, to-stran in onstran železniške proge. katera se bosta porabila, za različne namene. Dočim je prostor tostran železniške proge. ®oed Savo in Dunavom, namenjen trgovinskemu prometu, se bo ona stran vse tja 60 bežamjskega letališča porabila za zgradbo stanovanjskih in podobnih pos'o-p' j. Savska obala in ravno tako dunavska — otočič Vrbnjak se spoji s suho zemljo — se bosta uporabili za. pristanišče. Vse ozem-
lje do železniške proge pa se nasilje z zemljo tako visoko, da ga tudi največja po-vodenj ne bo preplavljala. »Mali vojni otok« pa se pogozdi, kar bo dobra obramba proti nevšečnemu severu. Po vsem tem ozemlju se zgradijo potem pristaniški in industrijski železniški tiri in seveda pristaniške, trgovske in industrijske stavbe. Cez sredo tega ozemlja in po novem mostu bo vodila široka cesta s tramvajskim tirom Beograd — Zemun.
Kar se tiče drugega dela ozemlja, onstran železniške proge, tja proti Bežaaiji. ki je namenjeno meščanski naselitvi, pa prihaja v poštev tudi že bežanijska občina. ki jo bo vsekako treba spojiti x Z«-munom in tako seveda tudi z Velikim Beogradom.
Vse te stvari so rsaspravi^aSe ▼
njih časih v zemunskem mestnem. otoftto-skem odboru in sto se sto^B todS vsi potrebni sklepi, katere ie sedaj zemunska občina -predložila ministrstvu javnih del, da jih odobri, nakar se takoj prično dela. kar bo lahka stvar zemunski občina, ker si > v tem tudi že preskrbela potretona denarna sredstva
Zemunska občana dobiva etedttrSSni tok za razsvetljavo iz elektrarne, ki je v -rokah stoekholmske družbe >Elefetroiivr<w*«. Ker je bila pogodba s to druSbo v nekaj letih potekla in jo je dražba že tete. podaljšati, je bivši *upan dr. Svetielav Po-povič videl v tej želji najboljše zagotovilo posojila ki je občini nujno potrebno. Tako se je potem v resnici že pred meseci dosegel spora^im, da družba prvbavi mestni občini posojilo £50.000 dolarjev, seveda pod pogojem, da se podaljša pogodba za oddajo električnega toka Danes se je pa v mestni občini podpisal sporazaun ra. to p-osojilo. Švedska družba bo že 1. maja letos izplačala prvi obrok posojila v znesku 70.000 dolarjev, ostanek pa se izplača v večjih ali manjših obrokih do 1. novembra t. 1. Tako so mestni občini zemunski zagotovljena denarna sredstva m. njena javna dela. in mali Zermin bo tako kar naj-izdatneje prispeval k ustvaritvi Velikega Beoerada.
Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova*: grenčica
najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Fran.: Jo-sefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Mogočni pokret za novo vsedržavno stranko
Kakor v Sloveniji, se
snujejo tudi po vseh ostalih pokrajinah države sreske in krajevne orga-uizacije JRKD. Ustanovni sestanki se skoro povsod spreminjajo v prave ljudske tabore, ki se jih udeležujejo tisočglave množice. To veliko zanimanje je dokaz, kako ze lo se ljudje zavedajo, da je mogoča rešitev iz se danje stiske le v složnem, dobro organiziranem delu.
Naša slika nam kaže prizor z velikega ustanovne ga zborovanja, ki je bilo na velikonočni ponedeljek v Daruvaru v Slavoniji.
Pozdrav pevcem in pevkam
(K dimašniemu pevskemu prazniku)
Danes popoldne ob 15. se bo zbralo v ve-liki dvorani hotela »Uniona<*■ v Ljubljani l? pevskih zborov iz Slovenije, včlanjenih v llubadovi župi JPS, da v plemeniti tekmi duha. srčne kulture in discipline pokažejo javnosti plo<.hn-e svojega dela. Spored bo obsegal dela naših starih in novih mojsfrov-komponistov vokalne glasbe. Nastopi teh zborm• h-orijo predtekmo za veliki slo^n-ski festival in kongres vseslovenske pevske zveze v Ljubljani v letošnjem maju.
Častna dolžnost naše petje ljubeče ja\'-nosti re tedaj, da s svojo navzočnostjo podpre idealna kulturna prizadevanja naših zboro<v\ Med nastopajočimi bo šest zborov prvič nastopilo. Zanimanje zarije je vsesplošno.
V teža\rmh časih živimo, ki niso naklonjeni ne pesmi in ne srčnim podvigom, a prav zato je brezprimerno požrtiKtvalno prizade\-an ie naših mladih zborov in nesebično delo njihovih dirigento\• dvojno važno in vsega priznanja vredno.
Pe\i*ka umetnost je del naše narodne kulture. Pesem nam ie krčila pot v svet. pesem nas je dvigala, da nismo poginjali v tisočletnem boju.
SloK-enskim bardom boJjših dni m kficar-jern široke naše čust\>ene za\-esti, izražene v tonu. kličemo svojo iskreno pomladno dobrodošlico! Dragi gostje! Bratje pevci in pevke iz Slon-enije: Pozdravljeni! Z. P.
Smrt dobrotnika ruskih beguncev in invalidov
Nenadoma po kratki bolezni je 22. marca preminul v Pari to predsednik Zveze ruskih vojrvS) invalidov general Sikola S. Borniov in i« njegova nenadna smrt tež<ko prizadela vso rusko emigracijo, posebno pa še organizacijo vojnih invalidov, Id je izgubila v njem velikega dobrotnika in pokrovitelja. Pokojnik je imel tesne zveze 2 od Vi črv mi državniki raznih držav ter je svo-j m rojakom izposloval marsikatero pomoč.
Pokojnik je bil rojen 1. 1865. v mestu Mozdok na Kavkazu. Po odlično dovršenih vajm-fti i»tudi j ah se je udeležil vojne med Rusi in Japonci, kjer »e je v raznih bitkah odlikoval in dosegel čin generalnega majorja. Med svetovno vojno .je bil komandant koeaškc divizij« na Kavkazu m se je tudi na tem mestu mnogokrat odlikoval s avojo reHko inicijativo in s svojim junaštvom. Njegovega pogreba v Parizu so »e poleg velike množice ruskih emigrantov udeležili tudi številni zastopniki slovanskih draav in je ta impozantna udeležba dokazala veliko priljubljenost in velike zasluge pokojnega bojevnika m človekoljuba
Poziv Glasbene Matice
Glasbena Matica t Ljubljani proslavi o binkoštih letošnjega leta, to je od 13. do 16. maja 60!etnico svojega delovanja ter priredi ob tej priliki I. slovenski glasbeni festival >n otvori razstavo, ki naj pokaže razvoj glasbe v našem narodu. Razstavo pripravlja poseben odsek Glasbene Matice pod vodstvom odličnega stroko»vn jaka in glasbenega zgodovinarja prof. dr. Josipa Mantuanija.
Razstavljeni bodo po možnosti vwi predmeti, ki se nanašajo na našo glasbo, kakor: slike skladateljev, njihova dela v rokopisu ali ▼ tisku, dalje izdaje raznih muzikalij starejšega in novejšega datuma, knjige posvetne, nabožne in pedagoške vsebine, ki vsebujejo tudi pesmi z notami, fotografiic m slike glasbenih instrumentov in raznih krajev in poslopij, ki so važni za našo glasbo, programi koncertov m glasbenih prireditev sploh, umetnine naših umetnikov. katerim služi glasba kot motiv.
Zaradi tega se ponovno obrača Glasbena Matica do slovenskega občinstva cerkvenih predstojništev. šolskih vodstev, naših društvenih knjižic, arhivov in drugih ustanov, ki imajo v svoji posesti gori navedene ali podobne predmete, da jih posodijo Glasbeni Matici za čas razstave od začetka do konca meseca maja.
Prejem vsakega predmeta, posojenega za razstavo, potrdi odbor Glasbene Matice, ki jamči tudi za točno vrnitev. Glasbena Matica prosi predvsem za prijave, in to najkasneje do 20. aprila t. 1. Način dobave bo
potem pismeno dogovorjen.
*
Na brnkoštni ponedeljek, dne 16. maja, se bo vršila v Ljubljani v okviru L slovenskega glasbenega festivala tekma slovenskih pritrkovalcev. Tekmovalo se bo na 4 nove zvonove, ki jih ulivajo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani za romarsko cerkev na Brezjah na Gorenjskem. Zvonovi so težki nad 5000 kg, njihovo ubranost je določil slovenski skladatelj p. IIu-golin Sattner.
Glasbena Matica ljubljanska kot prire-diteljica I. slovenskega glasbenega festivala o binkoštih letošnjega leta vabi slovenske fante in može, ki so vešči pritrko-vanja, k tei tekmi, za katero je razpisanih 5 nagrad: 300, 250, 200. 150. 100 Din.
Pritrkovanje, glasbo naših cerkvenih
zvonov, gojimo Slovenci že stoletja ki je to pritrkavanje prav za prav samo pri nas doma. Zato jc pritrkavanje prav tak naš ponos kakor prelepa naša narodna pesem.
Glasbena Matica vabi pritrkovalce, da se prijavijo v skupinah po 4 za to tekmo. Prijave naj sc pošljejo po župnem uradu, pod katerega spadajo pritrkovalci.
Za Glasbeno Matico v Ljubljani: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, tajnik profesor Anton Lovšc.
Pomoč kočevskemu delavstvu
Kočevje, 2. aprila.
Kočevje je s svojimi tvornicami in premogovnikom postalo v zadnjih letih eno najvažnejših industrijskih mest v dravski banovini. Zato je razumljivo, da je kriza, ki se najbolj drži industrijskih krajev, zajela tudi Kočevje v vsej ostrini. Mi smo že svojčas pisali o žalostnem stanju kočevskega delavstva, zlasti rudarskih delavcev, trboveljska premogokopna družba je z zadnjimi redukcijami krizo v našem kraju pospešila in poostrila. Dobili smo prve brezposelne, ki jih ni moglo zaposliti nobeno drugo industrijsko podjetje v našem mestu.
Zatem so zmanjšale svoje obratovanje tudi parne žage, ki ne morejo zaradi velike lesne stagnacije rezati naprej lesa. Tako se je kader brezposelnih še povečal.
Zaradi tega je bilo treba najti pomoči stradajočemu delavstvu. Ob tem času se je pokazalo, kolike važnosti so humanitarna društva. V Kočevju imamo tri taka društva: Kolo jugoslovenskih sester, Vin-cencijevo konferenco in Rdeči križ. Ta društva so začela intenzivno delo. da odpomo-rejo stradajočim brezposelnim družinam. Zbirke, ki so jih društva nabrala med kočevskimi meščani, pričajo, da socijalni čut pri prebivalstvu ni umrl.
Najuspešneje se je lotilo dela za omi-ljenje krize Kolo jugoslovenskih sester, ki mu načeluje agilna predsed. dr. Kothleva. Naše sestre so namreč ustanovile posebno kuhinjo za delavske otroke, ki obiskujejo osnovno šolo. Veliko sobo v pritličju Hauf-fove hiše so preuredile v jedilnico, kjer dobiva vsak dan kosilo okrog 150 do 170 šoloobveznih otrok. Nobeden od otrok, ki so revnih staršev, katerih očetje delajo po na-
hib 11
izredno čista
uho rabiš dnevno
ELI DA CREME
de chaque heure
ših tovarnah ali v rudniku, ni prezrt, za kar vestno skrbijo sleherni dan sestre K.I S, ki se pri kuhi med seboj vrstijo. Hrana, ki jo otroci dobe opoldne po šoli ali pred šolo. je tečna, zdrava in zadostna, Na ta način je naše delavstvo vsaj rešeno hudega vprašanja, kako nasititi deco. Ostala humanitarna društva so povrhu tega poskrbela še za oblekce in dobro obutev. Kočevsko delavstvo je od srca hvaležno dobrotnikom za pomoč v teh hudih ča-' sih.
Obupen položaj kroparskih žebffarjev
Kropa, 2. aprila
Ko hi se v teh težkih dneh prebudil nekdanji trudni žebljar iz pokojnega sna za sv. Lenartom pod zeleno Jelovico, bi se zgrozil nad tihoto in mirom, ki objema dolino nekaj metrov pod njim. Ta mir je globlji kakor je bil njega dni polnočni pokoj osamelega kroparskega kotla. Kdo naj bi mu dopovedal, da v Kropi od nekdanjega števila 1.600 prebivalstva živi komaj še njih 600 in da bodo tudi ti morali najbrž iz kraja, ker ni možnosti zaposlitve, ker nimajo dela. Ljudje božji, ker nimajo dela! Kdo naj bi to dopovedal njemu, ki je delal dnevno po štirinajst ur in tudi več. ki je za svoj počitek potreboval komaj 6 ur. ki je po mili volji menjaval svoje go-spodarje-delodajalce in mu je od trdega dela desnica in volja ojeklenela. In ko bi se njegova, od žuljev prežeta roka in mehka roka njegovega sodobnega rojaka — brezposehnika srečali, bi kriknil od začudenja. legel nazaj v svoj grob in povedal bratom v trohnobi. da je v gomili več življenja kakor po sončno lučjo.
Kje po domovini je uil pridnejši rod kakor je bil rod kroparskih žebljarjev? Ob štirih, treh. tudi ob dveh zjutraj so vstajali in pričenjali z delom. Kdor je prišel na delo od pete do šeste ure, je veljal že za lenuha. Davno, preden so začele bledeti zvezde, jih je dramila pesem klicarja: >-Pri-Ael je, prišel beli dan...« Takoj nato se je v veselem zaletu zagnala na kolesa ko-vačnic utesnjena voda, jih pognala in zazibala mehove. Pod črni svod vigenca je sfrčal snop isker: zapelo je prvo kladivo, drugo, tretje in kmalu je trg odmeval pod trdim taktom pesmi boja za kruh in obstanek. Tu se je ponavljalo dan za dnem. jutro za jutrom: od štirih do ene. do osmih od treh... čim lepši dan se je smehljal v naravi, tem bolj črne in sajaste so se zdele zaprašene delavnice, več znoinih kapelj je padlo od izmučenih teles. Pa kdo se je menil za sonce in dež, za življenje in
umiranje narave, razen ob nedeljah ,.. Pa še takrat so se žebljarji vpraševali z Župančičem:
Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cveto;
poglej v nebo:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene. do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh . ..
Človek bi pričakoval, da bo tako trdo delo prav gotovo rodilo uspeh in blagoslov. Pa temu ni bilo tako. Revščina nekdaj, revščina danes. Moderni robot — stroj — preti uničiti še te skromne eksistence. Od 120 vrst raznih žebljev, ki so se izdelovali časih, se jih izdeluje danes z rokami komaj še 10. Stroji, ki so sicer olajšali težavno delo in so prejšnja leta tako živahno leteli, so pod bremenom splošne krize ostali, odpovedali ter ohromili vse ostalo življenje. Ne pretiravamo, če trdimo, da naši ljudje žive brez vsakih sredstev in jih drži v optimizmu le še prirojeno zaupanje v boljše dni. ki korenini v tem. da so na življenje stavili vedno skromne, minimalne zahteve.
Ker med nami ni premožnih ljudi, ampak smo si v pomanjkanju vsi enaki in ker naša zemlja ne daie drugega kakor kamenje, je razumljivo, da smo navezani na pomoč od zunaj. Seveda bi bila najizdat-nejša pomoč —- delo. Dosedaj nam je precej pomagalo sresko načelstvo v Radovljici. ki je pomožnemu odbora tukajšnje občine nakazalo 2250 kg koruzne moke, ki so jo ljudje hvaležno sprejeli. Pmv tako smo našli razumevanje tudi na drugih mestih v Radovljici, za kar se javno najlepše zahvaljujemo.
Po tej poti pa se obračamo na vsa socialno čuteča srca — predvsem na rojake izven občine —, ki so bolje situirani. da bi nam po svojih močeh priskočili na pomoč ter nam pomagali v teh težkih dneh.
Vedite, da ne prosimo iz vsiljivosti, marveč iz žive potrebe.



m
Dospela je pošiljka najnovejših aparatov
RADIONE
MIDGET
DINAMIC
Cena Din 5360.—
V tem najnovejšem delu slovite tovarne
ING. NIK. ELTZ, WIEN
so uporabljena najnovejša izkustva radijske tehnike. RADIONE MIDGET DINAMIC, ki je kvalitetni aparat za sprejem inozemstva (200 — 2000 m), v zvezi z DINAMIČNIM zvočnikom RADIONE ,
Zahtevajte naš najnovejši cenik, ki je pravkar izšel!
RADIO LJUBLJANA
Miklošičeva cesta štev. S.
Sorup & 'Sc®
ticonfetccija
Prepričajte se sami, da so nasi izdelki res prvovrstni, cene pa zelo nizke. Oglejte si našo izbrano zalo-PLAŠCEV in OBLEK.
go
Miklošičeva cesta štev. 16, L nadstr.
Avtorska zaščita v Jugoslaviji
Kako je pri nas poskrbljeno za pravice avtorjev
naši državi
Z onim dnem, ko je bil v razglašen zakon o zaščiti avtorskih pravic, se je v dotedanjih navadah marsikaj izipre-menilo. Poprej je vsakdo mislil, da ima do izvajanj književnih in glasbenih del enako pravico kot do vdihovanja zraka, to se pravi: brez vsake odškodnine. Ta navada je izginila za vedno.
Posebno se je izprememba občutila na t eh nekdanje Srbije, kjer je vladalo v tem pogledu popolnoma »divje« stanje.
Še knez Miloš je videl v duš^vnfh delavcev breaposelneže; vsak občinski stražnik jih je lahko vtaknil v zapor kakor navadne cestne postopače. Počasi pa so se iz-premenili nazori in tradicije. A še vedno so morali večkrat lačni in slabo oblečeni pisatelji m glasbeniki poslušati v kakšnem javnem lokalu izvajanja svojih lastnih duševnih proizvodov, ne da bi /a svoja dela prejeli najmanjšo odškodnino.
Slavni srbski skladatelj Mokranjac je mnnl v največjem siromaštvu in njegova rodbina se "je morala v hudi revščini seliti iz kraja v kraj. čeprav so njegove skladbe prepevali sirom Srbije in še onkraj njenih meja.
Takisto je bilo sojeno mnogim drugim; za njimi so pač pisali lepe nekrologe. njih rodbine pa niso imele niti toliko sredstev, da bi častno pokopale tc kulturne velikane. Vendar so naposled zmagali prosvet-] jeni nazori: avtorji so začeli dob H" aii nagrado za svoja dela in njih avtorske pravice so jeli odkupovati, tako je prenehalo primitivno nalioje umstvene lastnine.
Danes imamo zakon, ki ima glede tega natančne določbe.
A še vedno je mnogo gostilničarjev, ki mislijo, da zadošča, če kupijo mtuziikamtom m godcem note za svoj lokal, ker so prepričani, da so s tem že plačali avtorsko pravico za izvajanja glasbenih del. Prav tako so še ljudje, ki'mislijo, da zadošča, so plačali gramofonske plošče; do onih, katerih glas poslušajo s plošč, pa nimajo več nobenih obveznosti. Med tPim pa so se popolnoma izpremenili pojmi o lastninskih pravicah književnih in glasbenih del.
Avtor je postal sedaj tudi z materijalne strani polnopravna oseba in kot taka uživa •zaščito. To je bilo mogoče doseči samo ta-
ko, da je naša država pristopila k mednarodni zvezi v zaščito umstvenih stvan-
tCRdo bi bil mislil, da je veliki francoski državnik Ravmond Poincare mogel poleg vse svoje zaposlenosti stopiti tudi na vodilno mesto združenja za varstvo avtorskih pravic. Še pred svojo politično kanjero je PoincaTe zelo čislal fonografijo. Sredi državniških ekrtbi in dela se je najrajši odpočil tako, da je užival fonetično glasbo.
Mednarodno društvo za fonografijo v Parizu oa je izvolilo za svojega častnega zaščitnika in varuha, kar je Poincare rad sprejel. Po organizaciji svojih zastopstev l v Egiptu Buenos-Airesu. San Paolu na Ku-' bi v New Yorku in v Sofiji je to društvo nedavno ustanovilo svoje zastopstvo tudi v naši domovini. Tako je bilo omogočeno, da izvaižamo svoje narodne gramofonske plošče v inozemstvo na vse celine, kjer so hkrati zaščitene glede avtorskih pravic. •Pariško druištvo je sedaj zelo razplet en a ■mednarodna organizacija. V naši domovini stoji na čelu njegove podružnice g. S. Ba-
i _ r- ' • C. -l-i	rvVipnpm df
absolventk kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole. Svet sc bo sestajal po potrebi večkrat na leto. Člana in članice^ bodo pravi tolmači krajevnih potreb in teženj. Svet si je nadel nalogo, da bo reševal vsa gospodarska, prosvetna, zdravstvena m socialna vprašanja svojega okoliša in da bo poizkušal navezati stike z vsemi krajevnimi samoupravami in društvi v svrho skupnega dela za procvit markovskega kraja.
karčič iz Sušaka, ki je obenem generalni voditelj Autor-Centrale v Beogradu.
To največje avtorsko zastopstvo v nasa državi nalik telegrafski tipki beleži vsa mu-•zikalna in književna dela. ki so zrastla na domačih tleh in pošilja podatke v Pariz. Obenem je pisarna g. Bakarčiča posredovalnica za odplačila avtorskih pravic «ko-Taj vseh naših skladateljev in pisateljev, katerim iztplača honorarje vedno in takoj in jim tako pospešuje veselje do dela.
Poleg domačih skladateljev, katerih združenju " načelu je skladatelj Baramovič kot strokovni svetovalec »Autor-Centrale«, nastopa to podjetje več kot 24 tujjh avtorskih ■združenj in izdaja za nje mesečna poroči a, da se lažje spoznajo z našo književno in glasbeno produkcijo.
Glasb on i kartel v tujini, čigar sredilstce je sedaj v Parizu, se upravičeno nadeja, da bodo po tej poti dela naših skladateljev prodrla tudi v inozemstvo. Res je, da še ne nudimo prave raprocrtete, toda če sc bodo držali vseh pravil o zaščiti avtorsfc:h pravic, bomo kmalu dosegli zaže\jeme uspe-
Naši prijatelji v Brnu
Češkoslovaško-jugoslovenska liga v Brnu je eno najdejavnejših čeških društev za propagando naše vzajemnosti. Za letošnji občni zbor je brnska liga izdala poročilo o delovanju v obliki brošure na 44 straneh. V tej knjižici je poleg izčrpnega pregleda liginega delovanja v letu 1931. in seznama članov, ki kaže. da so v vrstah prijateljev našega naroda najuglednejši brn-ski intelektualci m gospodarstveniki, objavljenih tudi več splošno zanimivih člankov.	, .
Tako je inž. Vlad. Filkuka, bivši redni profesor zagrebške tehnične visoke šole, prispeval oris življenja in dela uglednega predsednika brnsKe lige. vseuč. prof. nž. Vincenca Hlavinke, ki bo 5. t. m. dovršil 70 let. Inž. Hlavinka je bil takisto vseučilišči profesor v Zagrebu, sedaj pa je redni profesor na tehniki v Brnu. Jugoslove-ni imamo v njem iskrenega in požrtvovalnega prijatelja. Kako dobro pozna našo narodno bolest, pričuje njegov članek :>Ju-goslovenske manjšine v Italiji«, ki je ~a-kisto natisnjen v tej brošuri m odločno opozarja češko javnost na zatiranje naših rojakov v Julijski Krajini.
Višji svetnik brnskega magistrata g. Al. V. Kožišek zagovarja v članku »Samo na slovansko morje« našo Dalmacijo in opo-zaria na velike prednosti letovišč ob jugo-slovenski Adriji. Drug članek nas seznanja z živahnim delovanjem brnskega gledal'šča v duhu naše vzajemnostne ideje. O tem smo v jJutru« ž>e pisali. Delovanje
spomladt xboK največ ljudi!
Zakaj ?
Proti koncu zime ter v pričetku pomladi pridejo posebno do izraza škodljivi učinki pomanjkanja solnca in neprimerne hrane tako, da celo zdravi ljudje občutijo tako zvano »pomladansko utrujenost«. Pri večini ljudi pa so posledice lahko opasnejše, kajti njihova odporna sila proti bolezenskim strupom je tako oslabela, da jim ne more pro-
žiti zadostne obrambe. Pojavijo se razne bolezni, dostikrat dolgotrajne in celo življenju opasne. Zato je neobhodno potrebne za vsakogar, da čim preje očisti svoje telo bolezenskih strupov, kar doseže edinole z redno in dobro prebavo. Ako hočete to doseči tedaj pijte redno vsak dan dva do tri kozarce RADENSKE ZDRAVILNE VODE.
brnske lige je bilo baš lani zelo živahno in beleži lepe uspehe v tečajih za srbohrvaščino, v propagandi za Jadran itd. — Kako velikodušno pa je brnska liga sprejemala številne goste iz Jugoslavije, o tem bi vedeli povedati ti gostje sami; v poročilu čitamo samo obsežno kroniko obiskov. Odbor in obiskovalci tečajev so celo naslikani na posebni prilogi. Skratka: brn-sko čsl.-jugosl. ligo moramo pohvaliti tudi zaradi njenega vzornega poročila, ki bo v tej obliki še dolgo pričevalo o njenem smo-trenem delu za zbližanje čehoslovakov m Jugoslovenov.
Brošuro »H. vzročni zpržva« naj bi si vzele za vzor tudi naše lige in skušale izdati kaj podobnega; morda bi vse slovenske lige skupaj ob dobri volji lahko zbrale v ta namen toliko sredstev kot brnska liga sama. Tiskana izvestja imajo to dobro stran, da omogočajo pregled dela in najbolj razorožujejo skeptike, obenem pa ostajajo dokument, ki ima izvestno kulturno-zgodovinsko vrednost.
Naposled naj pripomnimo še to, da je bila brnska liga ves čas v tesnih stikih z mariborsko in nje predsednikom dr. Reis-manom, kar poročilo izrečno poudarja; žal, da je to edini neposreden stik, ki si ga je bila mogla pridobiti. Zakaj edin, o tem naj si izprašajo vest ostale jugoslovenske lige same. ki se lani niso odzivale sestrskim klic srn brnske lige.
Kmetijski vestnik
Proti sadnim Škodljivcem
Ne enega dela nima sadno drevje, ki bi ne bil ogrožen od škodljivcev. Korenine grizejo voluharji, mišii in ličinke raznih hroščev, dekla glodajo zajci, vrbo vi in modri zavrtači in lubudarji, listje, cvetje in sadje pa ličinke različnih metuljev in hroščev. Drevesni sok pijejo kljunaši, uši in kaparjj m seveda zrelo sadje kvarijo _ m
- • •	• ___:	« D	f/ih o 1
da bo po tej poti mogo-	kradejo razni nepridipravi Razen tehšte-
, 1 , J ', ,.	I	___fl - .. T--1 „ ;^ ^torln;* (lrPVPSa
ndke odre tudi j slovenska dramatika dela v gledališča.
&	^i	I ^nadlog bolehajo naša. sadna drevesa
- - •	« —	j..«*/^- i za najrazličnejšimi glivičnimi boleznimi.
T.	>1. 1- J.	»nlri m
Vzorna vzgoja kmetske mladine
.Sv. Marko niže Ptuja, marca. Dne 20. marca sta imeli kmetijska in gospodinjska nadaljevalna šola pri Sv. Marku svoj zaključek. Kmetijska nadaljevalna šola deluje ie dve leti in je imela v dveh letnikih 76 gojencev. Letos je dokončalo drugi letnik 56 fantov. Gospodinjska nadaljevalna šola je bila ustanovljena lansko jesen. Obiskovalo jo je 14 deklet iz Bukovcev in Stojncev. Ker šolsko poslopje pri Sv. Marku nima primernih prostorov za gospodinjsko nadaljevalno šolo, se je ta letos nastanila v Bukovcih. Tako bo potovala vsako leto od vasi do vasi v šolskem okolišu Sv. Marka, ki obseza šest velikih občin.
Obe šoTi sta delovali roko v roki. S vrha jima je bila. vzgojiti in izobraziti fante in dekleta v dobre gospodarje in gospodinje. Da si mladina razširi svoje obzorje in da vidi. kako je gospodarstvo urejeno po drugih krajih, so si gojenci že dvakrat ogledali Ljubljanski velešejm, kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni železnici, banovmsko trsnico in drevesnico pri Kapeli, dvakrat obiskali vzorno posestvo pokojnega Škrle-ca v Vičancih, si ogledali živinorejo pri gospodu Ja n ž ekovič u v Sterjancih, posetili hi-gijensko in sadno razstavo in prisostvovali številnim skioptionim predavanjem v Ptuju.
Da bi med gojenci gojila zadružni čut in zmisel za samopomoč, je kmetijska nadaljevalna šola organizirala drevesnico. Lansko leto je nasadila in cepila okoli tisoč divjakov. Gojenci so pozimi sami pripravili svet. pomladi pa posadili drevesca in drevesnico ogradili. Pravo veselje je bilo gledati te krepke fante, ki so se lotili dela. O vsem delu m prispevkih materijala za drevesnico se vodi posebno knjigovodstvo. Ko bodo drevesa vzgojen a, bo vsak gojenec prejel drevesca zastonj. Razdelila se bodo drevesca po količniku vsakomur, ki je prispeval z materijalom ali delom. Drevesmc-ni odbor si pridržuje samo nadzorstvo, da bo vsak' gojenec posadil drevesa pravilno
in samo na domačem posestvu. Kmet se boji stroškov. Taka samopomoč pa pofcaJ®, kako si Jbhko kmet brez posebnih izdatke* izboljša gotove panoge gospodarst/u.
Nadalje so gojenci lansko leto posadm okoli 6iJ kilogramov fižola kivana za preizkušnje, letos pa so naročila čez čOO jajc Štajerske kokoši in so osvojiti načrt da organizirajo v domačem okolišu nefcaj nosnih središč, ki bodo postopno oskrbela kraj s čistokrvno perutnino. Več gojencev posestnikov je zaprosilo bansko upravo za ureditev vzornih gnojišč in travnikov. Naposled imajo gojenci v načrtu nabavo sejal-nega stroja, ki ga bodo odplačevali z izkupičkom tistega odvisnega semena, ka ga sicer porabi .jo pri sejanju z roko. ..
Na videz ti ukrepi ne pomenijo mnogo, a moramo se opravičiti s tem. da živimo v hudem gospodarskem položaj« m da ni denarja za večje gospodarske naprave. Gleda pa se na to/ da pri teh gospodarskih ukrepih ni utešen samo pohlep po pridobivanju, temveč da se krepita m gojita tudi zadružni čut in zmisel za samopomoč
Obe šo-Vi sta se vzdrževali s prispevki domačih občin m okrajnega kmetijskega odbora v Ptuju in pa s sredstvi, ki so jih dale razne lastne prireditve. Posodo za gospodinjsko nadaljevalno šolo je prispevala banska uprava v Ljubljani. Štedilnik si je nabavila šola sama iz prostovoljnih prispevkov. Kljub temu, da gre trda za denar so tukajšnji občani prispevali v to svrho okoli 800 Din. Ker krajevne samoupravne edinice zaradi nizkih proračunov niso mogle prispevati za kurjavo, so gojenci priredili po vaseh zbirke za drva. Nabrali so toliko, da smo lahko dve zimi greli šolske prostore. Gojenci in gojenke so se morali z odborom in vodstvom vred boriti za procvit šole in prav to je pripomoglo, da sta. sc obe šoli tako globoko vkoreninili v kraju.
Da ostane še nadalje vez med absolventi obeh šol in vodstvom, se je ob priliki zaključka organiziral svet absolventov in
Pravo čudo je. da pri taki množini zajeda-scev »pravimo še nekaj sadov v shrambe-
SprfSo vedno večjega širjenja škodljivcev je bilo potrebno, da je naša vlada iz-dafa rafcoo o zatiranju sadnih škodljivcev (L 1929.). Posameznik lahko obvaruje svoja drevesa pred napadom glivičnih bolez-«t£ te tudi nekaterih živalskih škodljivcev se ubrani, ali vseh ne. Mnogi škodljivci iribo navezami na posamezna drevesa m na en kraj, amkak se selijo od drevesa na drevo, od parcele na parcelo. Zato trpt Škodo todi tisti sadjar, ki se je najskrb-oeje potrudil v zatiranju sadnih škodljivcev, a*o ima v bližini zanikamega gospodarja. Pravi uspeh bo dosežen, kadar bo rsak lastnik sadnega drevja spoznal važnost zatiranja kot neodložljivo delo kakor opravi j a jo to vinogradniki z bordološko mešanico pri odvračanju strupene rose.
Vedno bolj se ponujajo sadjarjem naj-la^ionejši preparati in sredstva za zatiranje bolezmi in škodljivcev, ali kakor kaže, nitma jo sadjarji do njih zaupanja, ker so pri mnogih opaziK neznatne uspehe. V tej negotovosti in zbeganosti zaradi prevelike množine »zdravil« ne verjamejo nikomur. Previdnost je vsekakor dobra. Preden se odločimo za nakup kakega zatiralnega sredstva, se moramo prepričati o njegovi učinkovitosti. To pa zvemo najzanesljive-je na državnih zavodih, kjer taka sredstva
preizkušajo.
Da bi posamezen sadjar preizkušal za-tiralna sredstva, bi ne dobili zanesljivih podatkov o uspehu, ker zaradi mnogih gospodarskih opravil posameznik nima časa, nima priprav m v glavnem tudi ne denarja za take reči. Vsak poizkus je pa tudi združen z rizikom. Za ta dela so poklicani državni zavodi po svojih strokovnjaki:!. Sadjar pa naj sledi navodilom teh m naj si nabavlja in uporablja tista sredstva, ki so znanstveno in uradno spoznana kot dobra in učinkovita.
Do<*nano je, da se je izmed raznih drevesnih karbobnejev najbolj obnesel arbo-rin, s katerim zatremo živalske škodljivce rn 'pa tudi odvračamo nekatere glivične bolezni. Uporabljamo ga od jeseni, ko listje
uporabljati na zelenjadnem vrtu, ako imamo ob sadnem drevju povrtnino.
Poleti ne smemo uporabljati arborina za zatiranje uši, ker ožge listje. Poslužujemo se zato tobačnega izvlečka, ki ga primešamo po 1 do 3 litre na 100 litrov vode; v malem pol do en in pol žlice, na liter vode. V odmerjeni vodi pa še prej raztopimo 2 odstotka mila, najbolje mazave-ga mila. S to tekočino poškropimo skodliv-ce na drevju ali pa pomakamo napadene vejice nanjo. To delo pa moramo opraviti, čim zapazimo uši, ker te zaradi naglega množenja napravijo precejšno škodo.
Z zatiranjem sadnih škodljivcev so razen truda združeni tudi stroški, ali po mnogo večjem pridelku, lepšem, prvovrstnem sadju se nam denarni izdatek že v jeseni vrne z visokimi obrestmi. Ako hočemo sadje unovčiti, moramo nuditi le brezhibno, tako zvano kabinetno sadje. Vsak sadjar naj si pripravi drevesno lekarno, ki naj vsebuje najvažnejša sredstva za zatiranje škodljivcev, ki so arbonn, bakrena galica, švajnfurtsko zelenilo in tobačni izvleček. Vsa druga sredstva, ki se nam nudijo prepustimo v preizkušnjo tistim,^ k. so v to poklicani in če bo kaj boljšega, bomo radi segli po njih. Josip Štrekelj.
Lucerna ali nemška detelja
Čestokrat se poudarja, da ie hiba naše živinoreje v tem. da nimamo zadosti dobre in tečne krme. Pasma je vsekakor važen pogoj pri napredku in povzdigi živinoreje, ali zaleže pa tudi prav malo, ako krmimo živino s slamo in rezanico.
Sicer ie naša pokrajina razdeljena na razna pasmeniška okrožja. Importirane pasme enobarvne živine (švicarska rjava, ali kakor jo imenujejo, montaionska živina), dalje simodolska in pinegavska kratkolisa-sta živina so pričele že svoj pohod k nam pred desetletji in so uplemenile naše domače avtohtone pasme. Nešteto sestankov, tečajev in debat, na katerih se je obravnavala sposobnost te živine, ie naposled do-vedlo do prepričanja naše najboljše živinorejce, da moreio te žlahtne pasme uspevati le tedaj, ako jim nudimo ono krmo in nego, kakor se jim nudita v njihovem rojstnem kraju. Da je ta ali ona pasma bolj podvržena tuberkulozi in raznim drugim boleznim kakor naša živina, ki je prav čvrstega zdravja, je pripisovati samo _te-mu, ker nimamo za to živino dovoR fine krme, s katero bi jo pravilno krmilL
Kar se tiče krme, zavzema lucerna goto-to najvažnejše mesto. Z ltrcerno -ahko povzdignemo našo živinorejo. V naših razmerah je lucerna pač med onimi krmilnimi rastlinami, katerih uspevanje zavisi v prvi vrsti od tega. kakšno seme in od kod smo si ga dobavili Mnogi gospodar ie razočaran zaradi tega. ker mu lucerna ne uspeva. Poizkusil ie sejati to ali ono seme ia ni ime! uspeha. Zares, seme iz južnih krajev ne ustreza našim razmeram. Naibo.j-"ša je nemška, tako zvana staroirankovska lucerna, ali pa češka, madžarska ;n sever-no-francoska. Torej seme iz severnih kra-jev, ki ie zajamčeno čisto in kaljivo. Resnica je, da le od tega zavisi dober uspeh, kakšno seme smo posejali.
Lucerna je krmilna rastlina, ki zahteva izredno mnogo apna v zemlji. Vlažna zem-ali celo močvirnata izključujeta uspeh, ako zemljišča prej ne osušimo. V ostalem lucerna v peščeni ali ilovnati ali celo težki glinasti zemlji. Stara reč je tudi, da po tej rastlini najbolje uspeva žito, predvsem pšenica.
Dognano je, da odvzame lucerna zemRi letno 3 in pol centa apna (približno 18 krat več kakor rž.) Za setev lucerne je treba torej zemljo temeljito pognoi;ti z apnom sicer raztrosimo apno že jeseni. Na težkih zemljah damo naenkrat 25 do 40 q zmletega žganega apna na 1 ha. Uspeh apnenja zemlje je zagotovljen, če apno na fino raztrosimo in dobro zmešamo z zemljo in sicer ob suhem vremenu.
Lucerna potrebuje za svoj razvoj tudi losforovih in kalijevih gnojil. Z dobro košnjo odvzamemo zemlji letno približno 2ft«
odpade, do pomladi, preden začne popje napenjati, zmešan ega z vodo. Za pečkasto sadie zmešamo 10 — 12 litrov arborina v 90 H t rov vode, za koščičasto pa 5 — 6 litrov na 95 litrov vode. S to tekočino poškropimo temeljito sadno drevje ob lepem vremenu z drevesno škropilnico. Debla in debele veje pa lahko namažemo še z močnejšo mešanico. Ako so v sadovnjaku zanemarjena drevesa s staro skorjo in odeta z mahom in lišaji, je potrebno, da to nesnago poprej ostržemo raz dreves na rjuhe ali plahte, ki jih razprostremo pod drevo. Vso nesnago zažgemo, zakaj v njej je nešteto skritih škodljivcev.
Učinek arborina je izvrsten, ker zamor! vse živalske škodljivce (zavijače, cvetode-re. pedice. uši, kaparje m druge), zamori mah in lišaje, debla postanejo gladka m zdrava. Uniči pa tudi mnoge glivice. S tem se izboljša rast in tudi rodovitnost. Nadloga kaparjev, ki se je razpasla po vsej na-i državi na češpljah in slivah, se zatre edino z uporabo arborina. Kakor so že izumrli mnogi nasadi češpelj v južnih delih države, bodo propadle tudi pri nas češplje, ako se ne požurimo s takojšnjim zatiranjem.
Nemalo preglavico povzročajo našim sadjarjem zavijači (tončiči). Sadje, ki ga napadajo in razjedajo, postane piškavo, da kot ničvredno prezgodaj odpade. To je metuljček, ki leta od drevesa do drevesa in leže jajčka na jabolka in hruške in temu soroden na češplje. Mala ličinka se zaje skozi cvetno muho, pri češpljah ob pec-lju, v sad in ga skvari. Tudi najskrbnejsi sadjar trpi škodo zaradi tega škodljivca, ako ima v bližini brezbrižnega soseda. Zatiramo pa poleti zavijača, ako sproti otre-samo, pobiramo in uničujemo piškavo sadje in ako škropimo sadno drevje z bordološko mešanico, kateri primešamo 60 gromov švajnfurtskega zelenila na vsakih 100 lit-ov Ker je švajnfurtsko zelenilo strupeno. poginejo male ličinke zavijača čim ugriznejo sad, ko hočejo iti vanj. škropiti p^ moramo vsaj trikrat, to je takoj po cvetju, kasneje pa v presledkih po H dni. Bordološka mešanica, ki obstef iz po do aodstotne bakrene gaHce 1 dodatkom to'iko apna, da je tekočina alkalicna, kar nam pokaže fenoltabenov papir, odvrača obenem tudi najrazličnejše škodljive gb vi -e na sadju in listju, med temi *idi znani škrlup, ki pokveči sadje, in rdečo ko-dravost na breskvah. Opomniti pa moramo, da poškropimo breskve pozimi z dvo-odstotno, tik pred cvetjem in nekaj dni po cvetju pa le s polodstotno mešanico
bakrene galice. Nad polodstotna mešanica _ __________
opali poleti hreskovo listje. Ker je švajn- Kilogramov čistega kalija in 80 kg fostoro-furtsko zelenilo hud strup, ga ne smemo | vg kislinei \z tesa sledi, da bi morali gnojiti
Kaplja v morju piše potočku
Pariz, 28. marca.
Čudna, čudna so pota po velikem mestu. Kdor odbija svoje dni med Trnovim in Šentpetrom in nikoli ne zablodi v te puščave hiš in v ta morja ljudi, ne ve, kaj to pomeni.
Vzdigneš se na vrh Eifflovega stolpa, vzpneš se na kupolo Sacre-Coeur, in komaj ti kje oko doseže liso golega ozemlja. Hiše, ulice, dimniki, dimniki, ulice, hiše. Vmes kak zvonik, slavolok, zareza železniške proge. In med vsem tem neskončno, neumirljivo mrgolenje množic. Koliko oči se ozira tod, koliko rok giblje, koliko nog hiti po cestah človeških usod, koliko src bobna pesem upanja in pesem obupa!
Pariz in okolica sta zdavnaj eno. Geste gredo iz središča kar naprej, hiše so se strnile, strnjenja je treba le še občinskim gospodarstvom mest na periferiji in gospodarstvu metropole z njenim milijardnim budžetom... To je kaos številk in računov: kadar ga razbero, bo vse celota. Veliki Pariz s 5 milijoni
prebivalcev...	J
Pet milijonov ljudi. Zvrhoma trikrat več nego je vseh Slovencev. Nikoli nas ne bo toliko, nikoli ne. In vendar predstavlja talna površina Pariza z okolico vred le majhen ulomek slovenske zemlje. Mislite si življenje petih milijonov ljudi, zgoščeno na takem tesnem prosto-
ru. Ali ni, da bi se človeku v glavi zvrti-lo ? In dotok ljudstva z vseh koncev dežele; ljudi, ki imajo opravke, ljudi, ki se hočejo zabavati. Priliv potnikov z vseh koncev sveta. Kadar nastopi sezona za potovanje, prihajajo natlačeni vlaki tujcev. Poini parniki Američanov^ Angležev in drugih gostov z one strani morja.
Dolarji, funti, holandski goldinarji, švedske krone, bogastvo vsega sveta se razliva iz hotelov, zabavišč, bank, veletrgovin in luksusnih prodajalen v Rue de la Paix po organizmu Pariza. In utrip življenja postaja jačji, njegove pisane luči žare še prešerneje v čudni pariški večer, godba po musichallih zveni še bolj razigrano in rdeča ustna deklet, M so lepa vsem v veselje, se še bolj krvavo odražajo od temno okolobarjenih
oci.,
Pet milijonov ljudi, ne vštevši tujcev, ima neprestano Bog si ga vedi koliko potov... Ali veste, da je povprečni promet postaje Saint-Lazare okoli 600.000 oseb na dan? Ali veste, da proda »Metro-politain«, pariška podzemeljska železnica, vsak dan okoli 2.000.000 vozovnic?
Poseben čar je v tem, da se utapljaš v tem živem Orinoku, ki dere brez pre-stanka, v tem veletoku, ki te nosi s seboj in v katerem te nihče ne pozna. Ce te obide, lahko naglas govoriš samemu sebi o svoji najbolj tajni skrbi — nihče te ne razume. Nihče ne vpraša, odkod prihajaš, nihče ne gleda, kam namerjaš
korak. »Velika vas« je ostala za teboj, daleč nekje, kakor skromna, negibna mlaka; tu plavaš na valov ju, ki nima bregov. Prošlost pozabljaš, na bodočnost ne misliš. In tako je v najbolj gostem vrtincu velikega mesta čuden, globok oddih. Kakor da si odložil osebnost in se izpremenil v atom ...
A časih pride sredi najbolj gostega vrvenja tisto, kar je skoraj groza. Ustaviš se kje, okoli sebe pogledaš, in mahoma te obide misel, da so zidovi vseh teh hiš neprodirni, da so njih vrata zaprta in da ne boš nikoli, nikoli gledal vjpči življenju, ki snuje v njih. Da je to življenje tuje, zate vekomaj tuje življenje... Kakšno življenje? pomisliš. Kaj snuje? Kakšne usode tke?... In ko si skušaš predstaviti to življenje petih milijonov ljudi, zdajci začutiš, da jih tu in tam in povsod Bog ve koliko joče in ne moreš nobenemu reči: nikar! Sam Bog si ga vedi koliko jih je tako samih, da bi bili še tebe tujca veseli (kakor bi bil časih ti sam še tujca vesel), in jim ne moreš zaklicati: tukaj sem! Nekdo si nastavlja samokres na čelo, nekdo si devlje zanko na vrat, nekdo davi nekoga za grlo, nekdo tišči nekomu nož v srce: nekje je vrgel neznanec žensko na posteljo, nekje odklepajo z vitrihom tuja vrata, nekje se sklanja plešast človek nad papirji in skrbno ponareja tuj podpis, nekje je mati odprla plin in legla z detetom, da počaka smrti, nekje nekdo
piše pismo, polno hrepenenja, pa ne ve človeka, da bi mu ga poslal... In vsi so sami, sami, kakor bi bil ti sam, če bi... kakor boš morda kdaj ti sam, če bos...
Groza te obide in greš dalje in veš, da bežiš. Kam bežiš? Človeka srečaš, tako neznanega, kakor da bi prihajal z drugega konca sveta; in ko mu pogledaš v oči, se ti presunljivo zazdi, da vidiš v njih isto divjo zbeganost in grozo. In se zaveš, da ti je brat, in rad bi skočil za njim in mu roko podal, pa te ni prijazno pogledal. Kaj bi mu rekel? Kaj bi rekel sploh komu izmed vseh teh petih milijonov ljudi? Nihče izmed njih te ni prijazno pogledal, nihče izmed njih te ne bo. Ne tako, kakor je treba pogledati, da srcu odleže in dobro de: iz duše v
dušo.	.
In tedaj, ko se prepaden zdrzneš m ne veš, kam bi obrnil korak, te mahoma obide, kakor da čutiš nekje tam daleč, daleč brsteča drevesa in trate, ki se mladijo na prvem solncu, in vode, ki šumijo izpod snegov. In začutiš, da je vsako izmed tistih daljnih dreves in vsaka travica na tistih tratah in vsak mokri kamenček ob tistih vodah bolj važen od vseh teh neštetih visokih hiš in vseh teh petih milijonov ljudi...
Pa Bog ve v kolikih izmed teh petih milijonov ljudi je sladko zapisano kako daljno drevo in kak kamenček ob šume-
či vodi!	Vladimir Levstik
v naših razmerah letno lucerni na 1 ha najmanj 200 kg 40 odstotne kalijeve soli in s 300 kg superiosfata. Gnojila ie trositi čim prej spomladi in jih na plitvo zavleči v stara deteljišča, odnosno dobro zmešati z zemlio pred setvijo. Glede potrebe na dušiku je omeniti, da potrebuje lucerna tudi to gnojilo, posebno v prvem času svojega razvoja, dokler ne požene detelja bakterijskih gomolicev na koreninah. Pravilna je torej navada naših kmetov, da pognojijo tudi deteljišča pred setvijo nekoliko s hlevskim gnojem.
Naibolie pa ugaja lucerni, če jo seiemo za okopavinami, ki so bile s hlevskim gno-iem pognojene. Hudo pa duši mlade setve iucerne zapleveljena njiva, posebno če je porasla s pirnico. Njiva mora biti za setev temeliito obdelana in očiščena, če hočemo doseči uspeh. Glede setve bi bilo pripomniti, da io seiemo šele aprila meseca, ko se ni več bati hudega mraza. Mnogi jo sejejo tudi v vrste. Kot zaščitni sadež jemljemo jarine (jari ječmen ali pšenico) ali pa oves. Na 1 ha potrebujemo 25 do 30 kg semena. Važno je tudi, da zaščitne sadeže pravočasno, to je v cvetju požaniemo in pokosimo, ker bi sicer mladim rastlinam pri zorenju škodovali.
Naposled bi bilo pripomniti, da kosimo mlada deteljišča v prvem letu šele v cvetju, torei v času, ko se rastline dobro uko-reninijo. Opustiti ie tudi škodljivo pozno košnjo proti zimi. ker ie silno nevarno, da da potem mlada lucerna ne prestane zime.
Fr. K,
Velikopotezna akcija za cenena stanovanja
Drugo fazo svojih gradbenih investicij hoče Pokojninski zavod posvetiti gradbi cenenih stanovanj — Skupna akcija vseh zainteresiranih ustanov - Načrt za veliko stanovanjsko kolonijo v Ljubljani
središčem mesta, kjer so nameščenci zaposleni. Da bi pa moglo načelstvo Pokojninskega zavoda čim prej realizirali svoj sklep o graditvi malih stanovanj, je stopilo v stike z mestno občino ljubljansko ter se vrse še tozadevni razgovori z županom dr. Dinkom Pucem o odstopu ugodnega stavbišča ob Linhartovi cesti (bivši pekovski svet) v bodočem središču Ljubljane.
Pripravljajo se tudi konkretni nač ti tn predlogi, kako naj se pritegnejo k tej akciji še druge javne korporacije. Zgraditev cenenih stanovanj v skladu z znižanimi do lodki najemnikov je mogoča samo s širo-co akcijo, ki jo ne zmore en sam zavod. Zato je Pokojninski zavod podvzel inicija-tivo, da se pritegnejo k tej akciji država, banovina, večje občine, denarni zavodi, zavarovalnice, velika industrijska, trgov, in rudarska podjetja, organizacije uradnikov, delavcev, obrtnikov, železničarjev itd. z namenom, da se preskrbe potrebna sredstva po čim ugodnejši obrestni meri in da se vsa stavbna dela centralizirajo. Država, Narodna banka, Poštna hranilnica. Drž. Hipotekama banka naj bi dale za ta fond stavbne akcije brezobrestna posojila ali pa posojila po prav nizki obrestni meri, n. pr. po 3 odstotke. Banovina naj bi prispevala z letno subvencijo odnosno z lastnim fondom v stanovanjske svrhe. občine pa z brezplačnimi ali cenenimi stavbišči itd. Jasno je, da bo v ta fond prispeval tudi Pokojninski zavod ter da bo dal v to svrho na razpolago tudi svoj tehnični aparat in pisarniške prosi ore.
Ljubljana, Z aprila.
Načelstvo pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani je na- iniciativo g. Adolfa Ribntkarja sklenilo, da osnuje poseben fond za gradbo cenenih stanovanj, la tona naj bi bil v dravski banovini centralno zbirališče prispevkov javnih m zasebnih korporacij ter široke nase javnosti s prvo in glavno nalogo, da izvede z združenimi močmi akcijo za izdatno znižanje obrestne mere v poštev prihajajočega gradbenega Kapitala ter s tem odpravi prvo m največjo zapreko za gradnje cenenih stanovanj. Podoorni fond za gradbo cenenih stanovanj bo upravljal pod vodstvom in odgovornostjo Pokojninskega zavoda kuratorij, v katerem
naj bi bili tudi zastopniki države, banovine, občin ter delegati drugih ustanov. S pomočjo Pokojninskega zavoda bo ta kuratorij storil vse, da se bodo gradila cenena stanovanja po tehniško najbolj enotnem tipu ter tako, da se bodo stanovanja oddaja a v last proti plačilu malih mesečnih obrokov.
Ta sklep vodstva Pokojninskega zavoda nomeni važen in velik korak naprej v pnza-devan jih za omiljenje pomanjkanja stanovanj. Na prošnjo je našemu uredniku predsednik Pokojninskega zavoda za osebne nameščence g. Alojzij Vrtovec dal več zanimivih podatkov, kako se zamišlja izvedba te velikopotezne stanovanjske akcije, ki naj bi bila predvsem v prid zavarovancem Pokojninskega zavoda, pa tudi nezavarovancem, predvsem pa onim slojem, ki danes ne morejo priti za primerno ceno do udobnih stanovanj, ker so njihovi dohodU omejeni in se še vedno zmanjšujejo. _
^ko se hoče omogočiti ceneno zidanje, je predvsem potrebno, da se poceni kapitaL
Pokojninski zavod, ki je socialna ustanova
je v zavesti si svoje naloge skusal ze doslej storiti vse za omiljenje stanovanjske bede, ki se kaže na eni strani v pomanjkanju stanovanj, na drugi strani pa v veliko vec.i meri v pomanjkanju cenenih stanovanj.
V javnosti pa tudi privatno so se večkrat pojavili očitki in vprašanja, čemu zida Po kojninski zavod tako velike palače in zafca* ne malih stanovanj. Očitala je luksurijoz-nosr in tud to. da Pokojninski zavod ne stori dovolj za malega človeka odnosno za svoje zavarovance ter ne izpolnjuje nalog socialne ustanove
Dosedanje gradbene investicije Pokojninskega zavoda
Široka javnost ne ve, da mora Pokojninski zavod nalagati svojo imovino ne samo varno, ampak tudi plodonosno in da mora doseči z investicijami najvišji donos in tako
omogočiti svojim zavarovancem oziroma
svojim rentnikom čim večjo rento. Skrb,
da dobe zavarovanci Pokojninskega zavoda čim večjo rento ob priliki njihove onemoglosti odnosno smrti, je glavna naloga Pokojninskega zavoda. Zato se je zavod tudi odločil, da zida večje komplekse v centrih mest ker lahko doseže na ta način večjo najemnino. V sedanji gospodarski krizi bo orišlo še bolj do veljave načelo, da bo samo tisti doseael največji dobiček, ki bo postavil na trg najboljše blago. Le s tega vidika se mora presojati zidanje nebotičnika v Ljubljani. kakor tudi palačnega kompleksa v Mariboru, velike stanovanjske hise v C.-e-lju, velike stanovanjske hiše na Miklošičevi cesti v Ljubljani ter nameravane velike stanovanjske hiše v Splitu, ki se bo pričela bržkone graditi že meseca tnaia.
Ker je s temi kompleksi zagotovljena Pokojninskemu zavodu dovolj visoka renta, pristopa sedaj lahko k izvedbi svojega programa za graditev malih in cenenih stanovanj v smislu zgoraj omenjenega soglasnega sklepa zavodovega na čel s t va. Premožnejši sloji, ki bivajo v doslej zgrajenih palačah Pokojninskega zavoda, bodo na ta način sami doprinesli s plačevanjem najemnin za udobnejše lokale in stanovanja svoj obu-lus, do bo Pokojninski zavod lahko pristopil k zgradbi malih stanovanj. Pokojninski zavod bo s svojimi dosedanjimi investicijami dobil od imovitejših slojev sredstva, da bo lahko gradd mala stanovanja in tako ocipomogel splošni bedi našega malega- člo-\tka, nameščenca in delavca.
Akcija za zgradbo cenenih stanovanj
V Ljubljani ima na Brinju že za mala stanovanja nad 3000 kvadratnih metrov stavbišča, ki pa bo prišlo v poštev za zidavo šele takrat, ko bo stekla po Dunajski cesti električna železnica, kajti stavbišča na periferiji postanejo primerna pač šele tedaj, ko dobe naglo in udobno prometno zvezo s
Organizacija in pomen nove akcije
Skupni fond naj bi se osnoval kot samostojna pravna oseba na tak način, da bi bil deležen čim večjih davčnih m taksnih olajšav. Država bi lahko pomagala tudi na
ta način, da bi mu naklonila potreben stavbni les v zvezi z agrarno reformo, da bi dovolila prost ali cenen prevoz gradbenega materijala po železnici, razne carinske ugodnosti itd. Fond bi upravljal kuratorij, v katerem bi bili vsi udeleženci sorazmerno zastopani. Povsem jasno je, da ne more biti nobena separatna stanovanjska akcija tako uspešna in tako širokopotezna, kakor če se vsi interesenti združijo, če se osredotoči vse delo v enem središču, ki izdeluje načrte po tehnično najbolj racionalnem enotnem tipu, ki nabavlja skupno stavbno gradivo, ga vsaj deloma sam proizvaja, sklepa skupno pogodbe z dobavitelji in graditelji, gradi morda tudi v lastni režiji, ima nameščeno potrebno gradbeno osobje, nalaga skupno razpoložljiva denarna sredstva tn nudi zadostna in sigurna jamstva graditeljem. Na ta način mora biti vsaka stavba cenejša kakor pa v nasprotnem primeru, če bi jo gradila posamezna zadruga ali kak drug gradbeni gospodar, ki je navezan le na svoja lastna skromna sredstva.
Želja in življenska zahteva vsakega človeka, ki ima družino, je ta, da si zgradi svoj lastni dom. Ta želja bo samo na ta način postala dejstvo, če bo imel najemnik prijetno zavest, da bo postal po poteku določenega števila let z razmeram in kraju primerno ter ne previsoko najemnino ze sam po sebi tudi lastnik svojega doma.
Na drugi strani mora pozdraviti javnost ta korak s tem večjim veseljem, ker pomeni izdatno bojno sredstvo za omiljenje brezposelnosti. Izvedba tega načrta bo nudila človeku, ki je danes kljub svojim pridnim rokam brez dela in ne more dati ne sebi ne svoji družini dovolj kruha, vsekakor veliko možnost primerne zaposlitve. Zato je tembolj eminenten interes vseh naših javnih ustanov, da sklep Pokojninskega zavoda moralno in materijalno podpro. Kakor čuje, se za to akcijo merodajm krogi tudi drugod zanimajo, in ni izključeno, da se bo razširila na večje področje.
Zidanje cenenih stanovanj se bo pričelo že letos. O drugih podrobnostih za enkrat še ni mogoče poročati, ker je to delo posebnega pripravljalnega gradbenega odbora pri Pokojninskem zavodu, ki ima zadevo proučiti in ukreniti vse potrebno, da se zadeva čim prei uresniči. O nadaljnjih ukrepih bo javnost še pravočasno poučena.
Drzen vlom v denarni zavod
Neznani svedrovec, ki mora biti v tem poslu že zelo izvežban, ni imel posebne sreče
Ljubljana, 2. aprila.
Vlomilski tipd, zlasti oni izza meje, kaj radi obiskujejo Ljubljano. Zadnji večji vlom v Lj-ubljani je bil oni v pisarno Stavbne družbe na Dunajski cesti, prej pa v Obrtno banko na Kongresnem trgu. Vlomilci so medtem nekaj časa pohajali po deželi in napravili več vlomov v blagajne raznih uradov. Tako so nedavno vlomili v občinsko blagajno na Mirni.
V noči na danes pa so se vtihotapili tržaški svedrovci v poslopje bivše Kranjske hranilnice v Knafljevi ulici, kjer so udrli v blagajno Hranilnice dravske banovine. Na delu sta bila najbrže dva svedrovca, ki sta se priplazila čez Souvanov vrt, ki leži za vrtom tega banovinskega poslopja, nakar se je eden izmed njih povzpel do odprtega straniščnega okna in opremljen z vsem najmodernejšim vlomilskim orodjem izrezal najprej lesena vrata do likvidature, nato pa se je moral lotili še drugih železnih vrat, v katerih je izrezal s posebnimi škarjami veliko odnrtrno in tako zlezel v blagajniško sobo. Tam se je nemudno lotil velike jeklene blagajne znamke Wertheim,
ki jo je izrezal na desni strani
Vlomilec je moral delati najmanj tri ure, da je dokončal svoje delo, ki pa mu nt bilo poplačano. Skozi odprtino je segel v zgornji tresor, kjer se je nahaial samo drobiž; našel je tamkaj samo 589 Dm 1» večini v kovanem drobižu po 2 m 1 Don »n po 50 n 25 par. Pri dek se je moralo storilcu hudo muditi, kajti šlo je najbrze ze proti jutru, zaradi česar m mogel načeti drugega tresorja. kjer bi našel saj se je nahajalo tamkaj okrog 900.000
Din gotovine
Storilec je bil izredno previden tn je poli o! j ska preiskava na Ecu mesta ugortovda, da je moral svedrovec delati vsekakor z orokovičenimi rokami. Po končanem delu je zločinec odšel iz poslopja po istiipofa, kakor je prispel noter. Ljubljanska pofcci-ja vodi zasledovanje za svedrovcu z vso energijo in so bili že v teku dopoldneva preiskani vsi deli mesta in pretakn i epi vsi lokali, kjer se zbirajo sumjnvi tipi. Poskrbljeno pa je tudi za zasledovanje po deželi m je tako upati, da se bodo storilci naposled vendarle vjeK v mrežo.
Določitev voznih redov avtobusnih podjetij
v dravski banovini
Razglas banske uprave o enotni določitvi voznih redov v skladu z železniškim voznim redom
na kot taka. Ker se dopušča, da plaSajo pot-

w je čas gnojenja z nitrofoskal - Ruše
Ljubljana, 2. aprila AA.
Banska uprava razglaša:	_
POdjetia, vršeča obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili na ozemlju dravske banovine, se pozivajo, da predloze do vključno 16. tprila 1932 v odobritev poletm vozni red svojih avtobusnih prog, ločen po progah in v 10 izvodih na predpisanih obrazcih ki jih ima v zalogi Zadniga avto-Enih podjetnikov v Ljubljana Tavčarjeva ulica U, ob priklopitvi takse 20 Dm v kolkih Podjetja, kojih vozni red ostane neiz-premenjen, naj to javijo v ^omjetn roku Vozni redi bodo ponatisnjeni v priročni zbirki Že iz tega razloga se prekasno vloženi vozni redi ne bodo odobrili, temveč bo dotično podjetje ne glede na p™ S 67 zakona o občem upravnem postopka primorano, obratovati dalje po dosedanjem voznem redu. Tudi se ne bo pripuščalo iz-preminjanje že odobrenih voznih redov med sezono, zaradi česar naj se ti ze sedaj dobro
^Poletni°vozni redi avtobusnih podjetij iz-vzemši sezonskih, stopijo v veljavo istočasno s poletnim voznim redom državne ze-taice t j. dne 22. maja 1938. Avtobusni podjetniki se vnovič opozarjalo, da naj do-do vozni redi brez popravkov, pregledni, z navedbo vseh postajališč (stalnih m pogojnih) in s točno označbo razdalj. Ze pri njin sestavi naj se izključi kolizija z voznim re-dom drugih avtobusnih podjetij, vključno državne poštne uprave in z voznim redom državne železnice ter je v ta namen predvideti zadostno razdobje med vožnjami ene-cra in drugega podjetja. Razdobje naj bo najmanj 1 uro in se bodo priznale izjeme le iz tehtnih razlogov. Konkurenčna avtobusna podjetja morajo obenem z voznim redom predložiti od vseh konkurentov podpisano izjavo o sporazumni ugotovitvi voznih redov, odnosno o razlogih, zakaj ni doslo ao
sporazuma.	.
Pri sestavi voznih redov se je ozirati na nov način odprave vlakov, vsled česar aaj bo dohajanje avtobusov na železniška postajališča pravočasno (najmanj 15 minut pred odhodom vlakov). Tudi je paziti, da jo zadostno razdobje med vožnjo avtobusa tn vlakov preko nezavarovanih železniških prehodov, pri čemer naj ee upošteva tudi morebitna manjša zamuda obeh prometnih sr od ste v.
Pogojna postajališča, ki naj bodo vrinje-1 na le oo dejanski potrebi, naj bodo označe-
Od p
kajti pena razstopi nesnago in jo lahko in
ene je
odvisno.
C j)
a le čisto nepotvorjeno naravno milo,kakor je
Albus milo za umivanje
daje to čudovito naglo čistečo peno.
niki, ki vstopijo ra pogojnem postajališču, voznino od predidočega stalnega postajališča in oni, ki na njem izstopijo, voznino do prihodnjega stalnega postajališča, naj se pri pogojnih postajališčih navedba voznme ▼ ceniku z ozirom na predpisani obrazec iz tehničnega razloga opusti, zato pa naj se doda voznemu redu pripomba ravnokar navedene vsebine.	.
Osebno prevoznino je nekvarno tukajšnjemu razglasu z dne 28. decembra 1931 VIII, No 6667/1, Službeni list z dne 16. januarja 1932 ugotoviti v meji enotnega maksimalnega merila 1 Din za km. Piipušča se za-okroženje vlom ko v km navzgor.
Tarifa za prevoz prtljage potnikov tvori del cenika, ki mora biti po § 81. odst. 5. zakona o obrtih oblastveno odobren. To tarifo je pripisati pod vozni red. Zaradi enotnosti naj se splošno osvoji naslednja, ceniku poštne avtomobilske službe odgovarjajoča tarifa.
do km 15 30 45 60 80 100 120 150
Opomba prtljaga nad ou k« na mcuu i.c vobče pa ne preko skupne teže, ki je oblastveno določena kot najvišja dopustna teza za pri«jago.	. , , ,
V	ostalem spadajo v vozni red le Se pojasnila, k* zadevajo vozni red ali cenik
Tragična smrt mladega ruskega emigranta
Ljubljana, 2. aprila.
V	malem stanovanjskem poslopju nave-lesejmišču je ponoči žalostno končal svoje življenje 271etna ruski emigrant, šofer Gregor Grečiščin, uslužben pri velesejmskl upravi in doma iz Harkova v Rusiji. Njegova usoda popolnoma sliči oni neštetih ruskih emigrantov, ki so se razbežali po svetu ki sprva upali, da se kmalu povrnejo, potem pa so preganjani po krutih udar-
cih življenja mnogi obupali nad življenjem.
Gregor Grečiščin je bil v Ljubljani Se od 1. 1927. Prišel je semkaj iz Beograda. Bil je vesele narave, a naenkrat se ga je začela lotevati potrtost, čeprav se ni mogel pritoževati v materi jalnem pogledu, saj je imel stalno razmeroma dobro službo. V zadnjem času pa je bil še bolj otožen. Davi okrog 8. še ni prišel iz stanovanja. Ko je pozneje okrog 8.30 stopila v njegovo sobo uslužbenka na velesejmišču Marija Kajtnova, je našla ubogega Grečiščina obešenega na oknu za vrvico, ki jo je nesrečnik odstrigel popnej od električne svetilj-ke. O žalostnem dogodku je služkinja takoj poročala velesejmski upravi, odkoder so javili tragični dogodek policiji.
Na lice mesta je kmalu zatem prišla komisija, ki sta jo sestavljala zdravnik dr. Pavle Avramovic in službujoči uradnik g. Hauptman. Zdravnik je seveda mogel ugotoviti le smrt, ki je morala nastopiti že okrog 4. zjutraj. Truplo so prepeljali ▼ j mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Kolikor se je moglo razvideti iz srtua-cije, je nesrečni mladenič poprej sežgal več svojih pisem v mali peči, sicer pa Trt zapustil TMkakiih zapiskov, iz katerih bi bilo podrobneje razvidno, kaj ga je prav za. prav pritinak) do obupa.
Vinko Piller 70-letnik
Medvode, 2. aprila G. Vinko PiHer, inšpektor finančne kontrole v pokoju, se je rodil v aprilu 1862 kot sin posestnika v Velesovem pri Šenčurju. Študiral je gimnazijo v Kranju in Ljubljani, po študijah pa se je posvetil finančni službi. Bil je sprejet leta 1881. pri finančni kontroli v Travniku, služboval je po raznih krajih Bosne in Hercegovine polnih 44 let. Leta 1925. je bil upokojen kot oblastni inšpektor v Beogradu. G. inšpektor, ki uživa zasluženo pokojnino pri svoji hčerki v Medvodah, se rad sprehaja po lepi medvodski okolici ter občuduje Kamniške planine, kadar se mu smehljajo v pozdrav. Mi vsi, ki ga poznamo, mu čestitamo k 70-letnici z željo, da bi še mnoga leta tako fantovsko čvrst in krepak, kakor je danes, prebival med nami.
Pel stoletja ob brusnem kamnu
Novo mesto, 2. aprila.
Vsem Novomeščanom je prav dobro znan zelo skromen možiček, ki ves dan prestoji na trgu kraljeviča Petra ob svoji brusni omarici, katero ima postavljeno na svojem stalnem mestu, pri restavraciji g-Poula. Ta možiček, katerega -ime malokdo ve, dasi stoji na svojem stalnem mestu že
Skromen je pa tako, da si je pred fotografom v poslednjem trenutku potisnil klobuk globoko na oči. Bog mu daj zdravja, ljudje pa zaslužka!
Jubilej zglednega rodoljuba
Hrastnik, 2. aprila.
Danes goduje, v ponedeljek na praznik pa bo praznoval svojo 751etn.ico od vseh svojih spoštovani g. Franc Birtič, gostilničar in posestnik v Hrastniku, ki je s svojo preteklostjo najtesnejše združen z živ-
10 kg	20 kg	30 kg
dinarjev		
2	3	4
	5	7
5	8	11
8	12	16
12	17	22
17	23	29
2S	30	37
HO	38	46
Prtljaga	do 5	kg je prosta:
ljenjem kraja sploh, posebej pa še z našim nacionalnim živi jem, ki je moral izbojevati težke borbe z nemško invazijo, pri kateri je imelo baš rudniško podjetje posebno odločilno moč. Njegove velike nacionalne zasluge so bile omenjene že povodom drugih obletnic iz razvoja h rastrske doline. V tej dolini se udejstvuje jubilant že blizu pol stoletja in je že pfeko 30 let gospodar svojega posestva m gostilniške obrti, kjer je že od nekdaj zbirališče narodnih krogov. Velike so njegove zasluge iz dobe hudih narodnostnih bojev in tudi občinski odbor ter krajevni šolski svet bosta ohranila v trajnem spominu nje-govo vzorno in požrtvovalno delovanje v svojem krogu. Poleg prijateljev in mnogoštevilnih znancev, ali, kratko rečeno, poleg vsega kraja in okolice želijo jubilantu $e mnogo let tudi mnogi drugi izven kraja in okraja, ki poznajo in cenijo njegove zasluge.
Popoldne vsi na KONCERT HPŽ v Union j!
Sezfte po vstopnicah, ki jih je še dovolj na razpolago. Prodajajo se pred vhodom
v nnionsko dvorano. ........'........................

50 let in ga vidimo prav sleherni dan, je Angelo Letič, doma nekje iz Furlanije. Skromni starček, ki je ravno te dni dosegel 75 let. je prišel v naše mesto točno pred polstoletjem. Takoj ob početku ie zaslovel kot iz boren brusač, zlasti še, ker se je specializiral na brušenje britev, katere je brusil neštetim Dolenjcem. V 50 letih svoje majhne obrti je našim gospodinjam in gospodarjem nabrusil preko 100.000 nožev, škarij, čevljarskih nožev in britev Kljub svoji lopi starosti je mož vedno delaven in trdnega zdravja Kljubuje na svojem prostorčku vsem vremenskim nepa-ilikam, kadar pa zaveje le kakšna prehuda, se starček umakne za debela hrastova vrata Poulove restavracije.
Higijena v gostilnah
Veliko se piše o higijeni po raznih knjigah, strokovnih listih, časopisih, kako se trudijo razna društva za širjenje higijene, za blagor m blaginjo ljudstva. Vsepovsod čitamo o zdravju. Prirejajo se predavanja o tem, razstave, ki nam nazorno prikazujejo da so ravno muhe najnevarnejše za prenašanje bakterij. V šolah se uči mladina, kako se je varovati te nadloge, kt obleze vso nesnago. Vse stremi za podaljšanjem človeškega življenja, ki se je in bo podaljšalo le samo s tem, da se ravnamo po raznih navodilih in predpisih, ki J1Q predpisuje higijena.
Na .podlagi pravilnika za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili (od 3. jtmija 1930 S. Br. 10.691 (30) se je konstruiral aparat »Hipe« (higijensko pecivo ) za shranjevanje kruha in peciva v javnih lokalih (hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, delik. trgovinah itd.).
Ta aparat »Hipe«, ki je naš domači Ju-goslovenski patentiran izum, je od merodajnih činiteljev najbolj priznana higijen-ska namizna posoda za kruh in vsako pecivo v javnih lokalih.
Ker je aparat »Hipe« primerno zaprt, je kruh in pecivo v njem zavarovano pred muhami in prahom. Pri izbiri kruh ne pride v dotiko z rokami, ker so za to nalašč prirejene elastične klešče, s katerimi kruh in pecivo prijemamo, tako da sta kruh m pecivo pred vsako nesnago in bakterijami popolnoma zaščitena.
Aparat »Hipe« je lična, naravnost dekorativna naprava iz kovine z elegantnim pokrovom in lepim podstavkom, sposobna za vse javne lokale, posebno v letoviščih m zdraviliških krajih, kjer se nahajajo tujci ne bi smeli ti aparati manjkati da vidijo kako pri nas skrbimo za higiieno.
Nabavite si ta aparat, pa boste videM, da bodete zadovoljni vi in vaš gost ki ljubi snago. Z nabavo tega aparata boste koristili sebi, svojemu podjetju in spiosno-sti. Z njim boste storili človeštvu veliko uslugo.	218-q
IPRO (N^TOPIU) ss nosiri reiMČMo
DA SO PREKRASNI DAMSKI PLAŠČI, KOSTUMI IN DBLEKE NAJCENEJŠI pri TVRDK1
61
FRAN LUIKIIC
STOOTOOMEMfl
Uoimiče vesti
* oglasni oddelek »Jutra«, Prešernova ulica 3. uraduje jutri za stranke od 8. do
10. dopoldne.
» Velikim in malim čitateljem »Mladega Jutra« sporočamo zanimivo novico, da do prihodnjo nedeljo začela izhajati na uvod-dnem mestu »Mladega Jutra« hudo zanimiva daljša povest »Jelarjevi čuvaji«. Prav gotovo bo zanimala staro in mlado.
+ Vojaške vesti. Z ukazom Nj. \ el. krar lja je bilo predvčerajšnjim 39 absolventov nižje šole intendantske akademije v Beogradu imenovanih za intendantske podporočnike. Pri tej priliki', je kraljev delegat general Ječmenič izročil kraljev dar, krasno sabljo, najboljšemu absolventu podporočniku Juriju Popovi C-u. Med drugim so imenovani za podporočnike Fran Gncar, Mro Rudež, Rudolf Bognar, Jožef Privse*. Stanko Gorjanec i.n Zvonim i r Brozovic. _
+ Tolmač za češkoslovaški jezik. V .sje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo s dr A.vgusta Reismana, odvetnika v Mariboru za tolmača češkoslovaškega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
* Operni pevec Ado Darjan v Rodan.jn. V četrtek, dne 7. aprila bo naš rojak, operni p-vec Ado Darian nastopil na koncertu V veliki dvorani »Statsradiofonien« y Kodanju (Kopenhagnu). Koncert se 'do ob 20. uri od-
Samo še danes! Feliks Bressart
sloviti komik je zopet junak dneva!
Oglejte si sijajno šaloigro
Charlotte Susa
Vas bo s svojo lepoto očarala!
Trus van Alten
Vsls bo sijajno zabavala!
Rot dopolnilo prekrasni domači film o naših smučarjih na Blokah ter najnovejši Fo.vov zvočni
tednik.
Predstave danes v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
♦	Natečaj za pisarniške uradnike. Odda
se pet mest pisarniških uradnikov od 10. do 9. položajne skupine, in sicer pri deželnem sodišču v Ljubljani 2 mesti, pri okrajnih sodiščih v Radovljici, škofj.i Loki in na Vrhniki po eno mesto. Hkratu se razpisujejo tudi vsa mesta pisarnišKih uradnikov in pripravnikov, ki bi se eventualno izpraznila v teku razpisa. Podofi-cirji, ki so dovršili z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo in napravili 1. pisarniški in zemljiškoknjižni izpit, se opozarjajo na točko 8. zakona o uradnikih. Prošnje je vložiti po službeni poti najkasneje do konca aprila pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani.
♦	Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se oddasta mesti pisarniškega uradnika m služitelja. Lastnoročno spisane in pravilno opremljene prošnje je vložiti do 30. t. m. pri predsedništvu okrožnega sodišča
Novem mestu.
♦	Slovenska rojakinja kandidatka za poslanko. Ameriški slovenski listi poročajo iz Forest Citvja v ameriški zvezal državi! Pennsylvanija, da kandidira ameriška rojakinja ga. Jennie Zaje, soproga Toneta Zajca, na socialistični kandidatni listi (tiketu) za poslanko v pennsylvansko zakonodajno zbornico (logilslatoro) Ta zbornica ima pravico in dolžnost sklepati zakone, ki imajo obvezno moč v ameriški zvezni državi Pennsvlvanija. Vsekakor je to menda prva Slovenka, tel bi kdaj kandidirala v kako zakonodajno telo, pa bodi v tujini aLi pri nas doma.
Fotografija, šport, moda
je novost časa — vsak nasvet nudi
FOTO TOURIST,
SELENBURGOVA ULICA ST. 6.
dražici. Zapušča ženo in osem otrok. — V Chicagu so pokopal! Tomaža Goloba, bivšega glavnega nadzornika Slovenske narodne podporne jednote. Bival je dolga leta v La Sallu.
* »žena in dom«, četrta številka je namenjena našim preprostim ženam iz kme-tiškega in delavskega stanu. Članki in črtice »Duševni obraz kmetiške in delavske žene«, ki ga je napisala Milica Stupanova, črtici'»žena« od Gustava Strniše in »Zlat-ka« od Ivana Vuka, kakor tudi mnogo drugih lepih prispevkov, so zajeti iz življenja in najde preprosta žena v njih verno sliko svojega lastnega dejanja in nehanja. Ta številka pa ni poskrbela samo za dušo in srce V njej dobi kmetiška ali delavska žena praktične nasvete, članek »Naša vas« ji prinaša pouk, kakšen naj bo kmetiški dom in kako naj bo urejena naša -vas. Zlasti ta članek krase mnoge lepe slike. Ena najlepših pa je podoba o stari mamki. članek »Kmetiška žena in moda« bo pozdravil marsikatere bolne nazore naših kme-tiških deklet Tudi ta članek pojasnjujejo lepe slike. V prilogi pa so kroji za kme-tiško obleko z in brez ošpetlja. za otroka in nekaj preprostih oblek za delavske žene in dekleta. V obširnih rubrikah, ki so tudi vse posvečene preprostim ženam, je
Vsak izobražen človek mora znati!	,
In — če znate, so res Vase slike vselej Vas ponos?	^
Da ne pridete pred nikomur v zadrego, Vam nudimo brezplačno priliko, da se %sega naučite v naših po banski upravi odobrenih foto-kmo tečajih. -Zahtevajte podroben opis in učni načrt!
Vstop le proti pri nas izstavljeni legitimaciji.
hitite!	pomlad je tu! Ako nimate aparata, ne delajte si skrbi, za od-
ŠkodSnoDiJi 10 tedensko Vam mi posodimo Jubilarko. - M,«, .esln ne:
Število omejeno, zato
VSAK MORA ZNATI FOTOGRAFIRATI!
DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. ^
4. aprila „Prvi ples
dajal tudi po radiu. Tako bomo lahko tudi v domovini poslušali uglednega pevca, ki bo ob tem času pel v glavnem mestu Danske.
* Poroki. G. Burdych Oskar, agrarno-tehnični uradnik v Bitolju, se je poročil z o-dč Elzo Derkovo, hčerko uglednega eovča iz Varaždina. — V torek sta se poročila v cerkvici sv. Krištofa v Ljubljani c Pero Mat as, narodni učitelj iz Kaštela Starega, z gdč. Josipino Repetovo, učiteljico iz Ljubljane. Kot priči sta fungirala njena brata gg. Ludovik m Oskar Repe. — Obema paroma obilo sreče!
»Službeni list dravske banovine« objavlja v 28 letošnji številki: uredbo o vrhovnem zdrav, disciplinskem svetu, uredbo, s katero se začasno obdrže v veljavi predpisi o nabiranju naročil in o krosnjarje-nju pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v rudarskem resoru ministrstva za gozdove in rudnike ter objave banske uprave o pobiranju občinskih
trošarin v letu 1932.	.
* Nakazovanje pokojninskih prejemkov ge ie zavleklo zaradi izvajanja novih predpisov o draginjskih dokladah. Nekateri upokojenci bodo dobili svoje prejemke v dveh obrokih. _______
M. U. Dr. Lenart v knjigi »Staranje«
»čokolada je izborna jed na potovanju, pri športu, na izletih in gorskih turah, kjer moramo uživati lahko in redilno hrano, ki ne preobloži želodca.« Imenovani zdravnik poudarja, da mora biti v to svrho čokolada najboljše kakovosti. V vsakem oziru prvovrstni izdelki so »Kavita, Mlekita, Grenki-ta in Maslita«, ki jih izdeluje tovarna čokolade Mirim. Turist zbira lahko po svojem okusu mlečno, kavino, masleno ali grenKo čokolado.
-10
of
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Ste^Uke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, t »tanje barometra. 5. smer to bralna vetra. 6 oblačnost 1-i. temperatura 4. relativna vlaga ▼ 7. vrsta padavin, %. padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo nad vlAJo, dro^e najnižjo temperaturo.
2. aprila
Ljubljana 7, 751.9, 6.8, 94, mirno 10, dež, 39.2; Ljubljana 14, 752.4, 12.4, 88, WSW3, 10 _, —; Maribor 7, 750.8, 7.0, 80, mirno, 7 dež, 2.0; Zagreb 7, 752.2, 11.0, 80, SSW2, 9' _; Beograd 755.4, 14.0, 50, S3, 10, —; Sarajevo 7, 755.7, 13.0, 70, S4, H, _; Skopi je 7, 762.4, 6.0, 80, mirno, 7.
Temperatura: Ljubljana 14.2, 6.0; Maribor 12 6, 6.0; Zagreb 15.0, 9.0; Beograd 20.0, 10.0; Sarajevo 13.0, 11.0; Skoplje 15.0 0.0.'
Sonce vzhaja ob 5.4-1, zabada ob 18.28.
Luna vzhaja ob 4.33, zahaja ob 14.52.
♦	Koroške novice. Na Koroškem bodo imeli v nedeljo 24. t m. občinske volitve v vseh občinah razen v Celovcu. — Kc kurz je razglašen o imovini pokojnega landbundovskega deželnega poslanca, posestnika in lesnega trgovca Mihaela rajnika pri Sv. Neži pri Velikoveu. — V SL Petru pri Celovcu je pogorelo poslopje po-sestnika Valente. Ogenj je bri.l najbrže podtaknjen.
♦	Na mnoga vprašanja, kje se dobi zbirka Janka Kača »Med padarji in zdravniki«, nam javlja avtor, da se zbirka na. roča pri založbi »Zemlja«, Ljubljana, Večna pot 14. V teku prihodnjega tedna bo razposlana tudi vsem knjigarnam.
♦	Štajerska«. Sprejemanje oglasov in drugega gradiva za ta zbornik je končano. Gg. Josip Rožič in Roman Bende naj izročita nabrano gradivo osebno ali po post-i na našim- Josip Vandot, l ju Pijana. Idrijska 11.	_«M
Novi grobovi. V torek «no spremAM
k večnemu počitk-u bl«gapokojno gospo Frančiško škerjančevo, ženo posestnika in mlrinarja. Kako je bila pokojnica priljubljena. je pokazal njen pogreb KI311® zelo neugodnemu vremenu so pnsll mno-gobrojn.i prijatelju in znanci od blizu ta daleč jo kropit in spremit na njeni zadnji poti. Le.po je bilo videti, kako so radomeljski gasilci v polnoštevilni četi izkaz ah ob odprtem grobu poslednjo čast svoj kumlci. K vsemu temn se je pridružil cerkveni pevski zbor s svojimi lepimi žalostinkam Pokojnica je zapustila sedem odraslih otrok, več vnukov in pravnukav. Bila je mati jursLsta Cirila in učitelja Metoda v Trbovljah. - Po daljšem trpljenj« je preminila na svojem posestvu v Stari Loki skrb-na gospodinja Marija D o 1 e n č e v a v starosti 66 let. Pokojnica je bila zelo dobrega srca iin poznana daleč okrog. Skoro vsako soboto jo je zanesla pot v Škofjo Loko na običajni sejem. Ob zelo častni udeležbi ,sorodstva in domačega ljudstva so 00 pokopali v četrtek. — V ljubljanski bolnici je umrla gospa Marija p e t r i č e v a. Bla-mater bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku pri Sv. Knzn. — V Celju je umrl v 72. letu starosti trgovec m posestnik g. JosiP Belak. Pogreb bo jutri ob 16. s Spodnje Hudinje na celjsko okoliško pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše .iskreno sožalje!
♦ Naši v Ameriki. Iz New Torka prihaja vest, da je naš ameriški rojak in odlični pisatelj Alojzij Adamič prejel Gugen-heimovo nagrado v znesku 2.500 dolarjev za leto 1932. Gugenheimova ustanova podeljuje denarne nagrade le priznanim teratom in umetnikom. — Dne 13. marca so rojaki v C.levelandu proslavili petm-dvajsetletnico obstoja tamkajšnje Narod ne čitalnice v Slovenskem narodnem domu. Slavnost se je pričela z zanimivim predavanjem ameniško-slovenskega pesni ka in skladatelja Ivana Zormana o pomenu in delovanju čitalnice, v glavnem pa o stoletnici rojstva slovenskega pisatelja Frana Levstika. Dvorana čitalnice je bila okrašena. Obisk priredil t ve je bil zelo lep. _ V Detroltu se je ustanovil poseben odbor za podpiranje slovenskih brezposelnih. V tamkajšnjem Slovenskem delavskem domu se shajajo brezposelni, kjer imajo tudi prosto kuhinjo in prenočišče. _ V Calumetu je legel v grob rojak Matija Grahek, star 74 let, po rodu iz čroo-meljskega okraja v Beli Krajini. V Ameriko je prišel, ko je bil star sele 22 let. Bil je ustanovni član Društva sv. Jožefa, ki bo v kratkem proslavilo petdesetletnico svojega obstoja. Bilo je to prvo slovensko podporno društvo v Ameriki. — V Chi-sholmu je preminil 47-letni rojak Karel Praznik, doma z Blok na Notranjskem. V Ameriki je bival 27 let. - Istotam je umrl tudii Janez Arko, doma iz Žigmaric pn So-
Zobozdravniško prakso
je otvoril s L aprilom
DR. EMIL MIGLIČ
na Kralja Petra cesti štev. 22 Celje.
ORDINIRA DOPOLDNE in POPOLDNE
4006
mnogo gradiva, iz katerega bodo črpale čitateljice mnogo koristi. Od perutnmar-stva do kuhe, od vrta do vedenja. Zadnja številka »žene in dom« bo razveselila srce sleherne preuroste žene. Nova pobuda bo vsem, ki se" hočejo udeležiti nagradnega tekmovanja. Ponovno so navedeni vsi krasni darovi naših požrtvovalnih tvr<»c. »ženo in dom« se naroča v upravi, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10.
♦	Pirčev Poštni krajevni leksikon je sedaj dobil popravek za čas od 1. aprila 1930 do sedaj. Kdor ima to priročno knjigo, naj naroči popravek z dopisnico na naslov Pire Franc, adm. uradnik poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2, ali D. M. v Polju 62. Popravek stane s poštnino 10 Din. Kdor pa knjige še nama., nad jo naroči z .tetim naslovom za 80 Din s popravkom vred.
♦	Pogrešanci Iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve nasletf-nji pogrešanci iz svetovne vojne: France M.iklavčič. rojen v Dolenjem Kamenju, Jožef Zupančič tz Grmulj, Gregor Kolenc iz Lokev, Franc Lnzar iz Brezja, France Brinskelle s Toplega vrha, Jože Gregor-čič iz Male Strmlce, Martin Galič n \ e-H koga Cirnika, Franc Hočevar iz gorfv
Radolje, Jožef Fabjan iz Velikega
biti. Nenadno pa je granata eksplodirala ter grozno razmesarila pastirja Petra K> stiča, ta je ostal na mestu mrtev.
♦	Veliko kurje jajce. Ivanka Gabrovspk iz Brezovice nas je presenetila s čudovito veM.kim jajcem, ki ga je iznesla njena pridna putka. Jajce telita 150 g kar odgovarja teži treh normalnih lepih jajc.
♦	Zasačena tatica. Viničarka Klajnškova \ loj zija iz Drstelskega vrha je prišla 30. marca na obisk k posestniku Čehu Ivanu v Destemiku. Ker pa je bila hiša zasle-njena, se je napotila v bližnjo kapelico, ki je last g. Čeha. V kapelici ji je bil posebno všeč nov oltarski .prt, katerega je hitro spravila pod bluzo. Pni tem pa je bila še tako nerodna, da je razbila steklen svečnik in pomandrala cvetlice. Ko se je vračala, jo je srečal g. Čeh, ki se je
u_ Pregled motornih vozil. Uprava policije objavlja, da bo naknadni redni letni pregled motornih vozil za Ljubljano in okolico 5. in 6. t. m. obakrat ob 9. in 14. v Ljubljani na Celovški cesti 38 (garaža Triumph-auto) po običajnem vrstnem redu Uprava policije poziva lastnike motornih vozil, ki jih doslej še niso pripeljali h komisijskemu pregledu, ker so imeli ta morda v popravilu ali na .potovanju ali jih niso mogli pripeljati zaradi zasneženih cest, naj jih pripravijo in pripeljejo sigurno 5. iln 6. t. m. k pregledu, kjer se jim bodo obenem tudi zamenjale in plombirale evidenčne tablice. Uprava policije opozarja,
Ako Vam je
PRIJETNO
imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini
NOVAK, Ljubljana,
KONGRESNI TRG 15
nasproti nunski cerkvi
Trna, Janez Smolič iz Mokronoga in Fr. Mirt iz Senuš. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču.
* Nesreča pri smučanju. Te dni je pn smučanju na Zelenica ga. Renata baronica Bornova tako nesrečno padla, da si je v gležnju zlomila levo noge. Spočetka je po-nesrečenka mislila, da si je nogo samo zvi-nila, zdravnik pa je ugotovil zlom m so jo morali prepeljati v ljubljansko Leonišče.
. Smrt zaradi eksplozije stare granate. V okolici štipa so pastirji na paši našli v grmovju staro granato in jo skušali raz-
Ugrabljen
tO je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov«
ZOBOZDRAVNIK
DR. VIKTOR KAC
ordinira od 1. aprila dalje ob delavnikih od 8.—IS. in 15.-17. ure. 4483
4016
Naznanjam,
da sem otvoril
mannfaktnrno trgovino
na STAREM TRGU ŠTEV. 26.
Postregel bom z dobrim blagom in nizkimi
Edo Grabrijan.
cenami.
V krizi rabimo ono, kar nas trajno razveseli to je
lepa moderna obleka
katero si nabavite pri
K. PUČNIK,
Tavčarjeva ulica 3
Krasna izbira blaga. Prvovrstno delo. Cene odgovarjajo predvojnim cenam.
159
ž njo razgovarjal. čez nekaj časa mu je pa prišla povedat njegova hčerka, da prta ni več v kapelici. G. Čeh je osumil tatvine Klaj-nškovo in je gospodinja res tudi našla prt ,p«ri tatici.
♦	Nova pota proti brezposelnosti. Opozarjamo na ponudbe v današnjem In-seratnem delu od tvrdke Domača industrija »Regentin«, lastnik J. Kalisch, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentm« nudi vsem, ki si želijo dela, možnost novega, trajnega in visokega mesečnega zaslužka, kar bo v današnjih časih gotovo vsakdo pozdravljal in si tudi zaželel. Tvrdka razpošilja po žel ii po-=»ebne prospekte.
♦	Mnogi bolniki iz Amerike so se seznanili po naših izseljencih z dietetikumom >Planimka-6ajem Bahovec«, Izdelanem Iz zdravilnih zelišč naših slovenskih Alp. Ti ga posebno radi piiejo pri motnjah r želodcu to črevesju.
♦	»Dupping«. Ruski Eau de Cologne po 30 Din na Utre toči Parfumerifla Uran. Ljubljana, Mestni trg 11.
♦	Bakrene, me<Jene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana,
Za Gradom 9.	..
♦	Darujte podpornemu druitvu »lepih.
Ljubliana. Pod Tranfco 2-IU.
♦	Obledele obleke barva v razlifcnlh barvah In plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Lfnbljane
u— Današnji koncert pevskih zborov Hubadove župe. Danes se bo vršil v uni-onski dvorani koncert pevskih zborov, Ki so včlanjeni v Hubadovi ž upi Južnoslov pevačkega saveza. Na koncertu nastopi r>' pevskih zborov deloma .iz Ljubljane, de.o-ma pa iz drugih naših krajev. Spored jC prav pestro in srečno izbran, posamezna društva bodo na tem koncertu pokazala sadove svojega dela in prepričani smo da bo koncert v vsakem pogledu prav lepo uspel. Vsega skupaj nastopi okrog 800 na-ših pevcev. Občinstvo vabimo, da v velikem številu poseti današnji popoldanski koncert. Začetek je točno ob 15. Podroben spored se dobi pni blagajni.
u- Samo še danes in jutri »Pot k slavi« v kinu Matici. ZKD predvaja danes m jutri ob 11. v Elitnem kinu Matici prekrasni Richard Tauberjev film >Pot k slavi«. Prijatelji in številni oboževatelji d.ivnega Tauberjevega petja naj si pravočasno omislijo vstopnice, ker je zanimanje za_ n»| zopet tako ogromno, da bosta najbrž obe predstavi razprodani. Ker je titan zadnjikrat na sporedu v Ljubljani, naj si ga od-činstvo sigurno ogleda Cene nizke.
u- Slovenska zemlja v novem skioptič-nem predavanju. V četrtek 7. L m se bo vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje, ki ga je najav j ljubljanski Fotoklub. Kot predavatelj nastopi naš priznani fotoamater g. Cveto švigelj s 160 diapozitivi, večinoma novimi, deloma pa tudi iz serije, kil jo je predv^ jal ob svojem prejšnjem predavanju »s» fotokamero v Julijske Alpe«, tako da pridejo na svoj račun tudd številni ljubitelji lepe slike, ki se takratnega Predavanja niso mogli udeležiti ln ki so izrazili željo, da bi se v Ljubljani ponovilo. Na svoj račun pa pridejo vsi. ki se zanimajo za umetniško fotografijo sploh to ^ nje ra -voj na Slovenskem, ki ga klub ^amaterjev s svojim delovanjem podp^a^v^ močjo. Poleg prizorov iz poletne in zimske planinske narave, bo nudilo švig^o predavanje vsakovrstne interiere, genre tihožitja v duhu »moderne stvarnosti«, ki je že davno prekvasila fotografijo drugih narodov. Z ozirom na propagandni m vzgojnu namen, ki ga hoče ljubljanski Fotoklub zasledovati s svojimi Pre^vanU bo vstopnina nizka, da bo udeležba omo gočena vsakomur.	_________
Oficirji Ljubljanskega garnizona bodo priredili v čast Komandantu IV. Ar-mije
družabni večer s plesom
v Kazini v nedeljo 3. t. m.
Začetek ob 21. uri. Temu družabnemu večeru lahko prisostvujejo vsi. ki imajo stalne vstopnice za obiskovanje oficirskih družabnih večerov.
lili Hm te lili!«
iiSliS
N11 ■
Zvočni kino Ideal
Samo
SiegSried Arno
se mora pojaviti na platnu in že zabuči vsa dvorana v glasnem smehu
ZA
DOLŽINO
inM
1
je vesela komedija, katero si mora vsakdo ogledati
Predstave danes v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. zvečer.

da bo to poslednad letošnji redni pregled. Po tem pregledu bo vsaka vožnja z evidenčno tablico .iz leta 1931. prepovedana. Proti prekršnikom se bo postopa.!o po ministrski naredbi za zaščito javnih cest in prometa na njih (Ur. 1. št 273-64 iz leta 1929), obenem pa se jim bodo odvzele neveljavne evidenčne tablice za 1931 in se jim zabranila vsaka nadaljnja vožnja > ne-pregledanim vozilom. Oni lastniki vozil, ki bi eventualno prosili za naknaden pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati v smislu banov sk i h predpisov dvojno takso za pregled (2 krat 60 Din za vsak avtomobil, odnosno 2 krat 30 za vsako motorno kolo) in kriti tudi druge eventualne stroške komisije, ki bi se na p<rziv stranke morala sestati. Opozarjajo se lastni ki motornih vozil tudi, da je v njihovem interesu, da oddajo stare eividencne tablice na upravi policije, soba 16, II. nadstropje, v kolikor tega še niso storili, ker je po obstoječih predpisih lastnik evidenčne tablice, dokler je ne odda oblastvui, odgovoren tudi sa zlorabe, ki bi se z neoddamrni tablicami kadarkoli vršile.
u— Baritonist prof. Mirko Pugelj prir-di svoj letošnja samostojni koncert v ponedeljek 11. t. m. v Filharmonični dtvorani Program in drugo sledi.
u— Mariborski dijaški zbor Ferijainega saveza nastopi v Ljubljani v soboto d. U m. na lastnem koncertu v velita unions^i dvorani. Na koncertu se bo izvajala skoro izključno le slovenska narodna ^ V^emJ obdelavi raznuh naših skladateljev. Umetna pes^m je zastopana samo s 6 mlad.n-
skimi zbori s sp remi j evan jem klavirja^ a,
tere je napisal Emil Adamič. Maribors.ti dijaški zbor je edini zbor te vrste v na« državi sploh, šteje nad 80 mladih, svežih grl. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u_ Otroške oblekce, predpasnike i«i da">-sko perilo kupite najceneje pni Albinu TURKU, Prešernova ulica 43.___
Med. univ.
Dr. Gvido Debelak
je pričel ordinira ti od 11. do 12. in od 2. do 4. popoldne
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 15. (Kavarna »Evropa«).
Diatermija, višinsko sonce in SoHux.
TELEFON 27—29. 4008
NOVI VINODOL
Palače hotel Lišanj,
Komfortno urejen hotel v bližini kopališča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar Zd. naj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskrn-nejša solidna postrežba. Najnižje pen-zijske cene. Zahtevajte prospekte! 145
Nogometne tekme
3. in 4« aprila
V	nedeljo, 3. t. m. ob 16. prvens£en-a
ILIRIJA : ŽELEZNIČAR, Maribor — ob 14.15 predtekma SLOVAN : ILIRIJA B.
V	ponedeliek. 4. t. m. ob 15.30 ILIRIJA
: SK CELJE — ob 14. predtekma KOROTAN : JURIJA jnn.
4491 Igrišče Ilirije.
Ob vsakem vremenu.
u_ Opozarjamo, da se dobe vstopnice
za današnji zborovski koncert v unionski dvorani od 10—12. in od 14. dalje v veži liotela Uniona pred vhodom v glavno dvorano.
u_ Opozarjamo na današnjo prvo ponovitev Dreyerjeve štiridejanke »Ljubezen sedemnajstletnega na Šentjakobskem odru Igra je dosegla pri premijeri velik uspeh. 1'ri predstavi bodo sodelovali poleg Wri-seherjeve. Bučarjeve, Gorjupove, Pirčeve in Pusclmerjeve še Petrove i č kot rež. ser in nositelj naslovne vloge, škerlj, Karaš, Moser, Lavrič, Zalaznik, Weiss, Novak, Kuknian in Hanžič. Vstopnice se dobe od pol 20 pri večerni blagajni. Pridite!
u— Uprava Jugoslovenskega akademskega kluba kraljevine Jugoslavije v Ljubljani izreka zahvalo vsemu članstvu za zaupanje, ki je bilo dano upravi in nadzornemu odboru na zadnjem sestanku. Poudarja, da hoče vztrajati pri. smernicah, ka--t,.n. 'g« bile določene na tem sestanku, :n raz'"-:-titi razmere v klubu. Opozarja vse članstvo, (la za vpis v klub ni od.lo6i.len tovariš Sartorv, ampak edino pripravljalni odbor v Ljubljani, katerega .predsednik V tovariš Bach* Mile in tajnik to v ar.-, s j»ar Rado, medtem ko je bil tovariš Sartorv na zadnji seji 1. t. m. iz kluba izključen. Pripravljalni odbor pričakuje po-ega članstva ne samo pri uredi t-kiuoa v Djubljani, ampak pri celotnem
ITT >C
Klulu ju go slo venski h
akademikov kralje-iv i.n e Jugoslavije. Uradne ure so vsak torek četi tek in soboto od 11. do 12. dop-ol-dništvenem lokalu, šelenburgov a
dne ulica
7-1'"
u— Občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, ki je bil ti- marca .predčasno zaključen, bo ponovno 10. t. m. v dvorani OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta -tek ob 8. zjutraj. Udeleženci,
'-.lanske izkaznice s
Začt član sel
20. samo
naij prinesejo

no h .nudi
v prvi vrst sameznim okrepčila
Ustne informacije v ska cesta 9, pritličje do
u_l Kolo jugoslovenskih sester otvarja si "o-io v Dečiem domu Fr. Tavčarjeve v Kraljeviči Renovirano poslopje ima terasah morju s kopališčem doma ter j", maja do 15. junija zatočišče materam z otroki, pa tudi po-■potrebnim osebam, društveni sobi, Rini-dne T. t. m. od 3. popoldne, pismeno pa na naslov: Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Rimska ee>t.a pritličje.	.
u- Geografsko društvo v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor v petetk 8. te-, meseca ob pol \K v geografskem institutu na univ -/i. Dnevni red običajen.
k na«emu poročilu o občnem zboru Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani pripominjamo, da Je predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Ivan Mihelcic starejši m ne g. Josip Rebek, kar smo pomotoma poročali.
Občni zbor društva Skrb za mladino
se bo vršil 11. 4. m. ob 8. zvečer v posebni -o^ilniški sobi pri Bončarju na Sv. Petra cesti ter se vsi člani društva vabijo k pol-
noštevilni udeležbi.
u_ Društvo zobotehnikov za dravsko
banovino obvešča člane in nečlane društva da se bo vršil sestanek zobotehnikov v s-edo 6 t m ob 8. zvečer v posebni sobi iWski. sostiine pri »Sokolur, Pred sko-fr„ [-(leležite se sestanka vsi! Odbor.
V— šiškarji! V torek 5. t. m. ob pol 8. s,- bo vršilo L strok, predavanje sadjarske in vrtnarske podružnice v deški osnovni šoli člani, pridite in povabite tudi druge k: se zanimajo za vrtnarstvo.
u__ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola igra danes v Narodnem domu (vhod 7 p.v v.-olsove ceste) veseloigro v štirih dejanjih • Gašperček dvorni zdravnik«. •Začetek točno oh 16.
u— Narodna čitalnica v hO i mol a svoj redni letni občni zbor v nedeljo 17- t- m. ob 9. dopoldne v svojem lokalu. Dnevni red obsega čitanje k a zadnjega občnega zbora, ra. samostojne predloge, poročilo preglednikov. volitve .ln slučajnosti.
u— Bloki za pomoč potrebnim po 5 Din r 10 nakaznicami po 50 par so že dober t.o-len prometu. Občinstvo že pridno seča po n:ih in obdaruje prosilce s temi na-kazn^-am,' namesto z denarjem. V social-r i enem uradu se je zglasilo precej ki se jim je za nabrane nakaz-
Soodnji Šiški
zapisn;-poročilo odbo-
nom prosilcev.
u— žaganje debel. Mestno načelstvo bo
dalo razžagat: preko 600 kub. metrov mehkega lesa. Interesenti v območju mestne občine in ožji okolici naj vlože ponudbe za žaganje po 1 kub. meter v ekonomatu mestnega načeistva do 10. t. m.
u— Dar za brezposelne na Jesenicah. Namestil cvetja na grob blagopokojne ge. Ivanke Tavčarjeve sta darovala g. Leopold in ga. Josipina Jak za brezposelne delavce na Jesenicah 100 Din.
u__ Mestna občina je v zadnjem času
odpovedala v mestnih hišah večjemu številu najemnikov, ki nikakor nočejo plačevati najemnine. Med njimi so tudi taki, ki dolgujejo najemnino mestni občin.l že čez leto dni. Po večini gre za mala stanovanja. kjer znašajo najemnine le malenkostne vsote. V največ primerih ti najemniki niso plačali najemnin iz prave malomarnosti in ne gre tu za revščino. Občina je .postopala doslej v vseh primerih zelo liberalno in je mnogim, ki so prosili za odlog plačila, tudi ustregla i.n jim stanovanja niso bila. odpovedana. Naravno pa je, da mora priti tudi pri gospodarstvu mestnih hiš enkrat do reda, ker je nemogoče, da bi občina pr.i sivoji stanovanjski akciji več doplačevala, kakor to dela doslej, kajti njene finance tega ne prenesejo.
u_ žrtev nočnega poznanstva. Železničar Franc š. je srečal včeraj ponoči Za Gradom neznanega mladega človeka. Š., ki je bil precej okrogel, se vsiljivega neznanca, ki se mu je takoj pridružil, nikakor ni mogel otresti in sta tako nekaj časa skupaj nadaljevala pot. Utmjeni železničar pa je potem med potjo zadremal in se zjutraj zbudil doma brez listnice in legitimacije. Zmanjkalo mu je okrog 250 Din gotovine, ki jo je imel s seboj. Takoj se je spomnil sumljivega nočnega vsiljivca, katerega ime si je zapomnil. Zadevo ie prijavil policiji, ki je po svojih organih napravila pri osumljenemu delavcu Stanku B. na Kar-lovški cesti 9 hišno preiskavo. Ta se je tudi izplačata, kajti detektivi so našli v peči raztrgano in obžgano železničarjevo legitimacijo in je pozneje aretirani Stanko izročil možem postave tudi skoro vso ukradeno gotovino.
Jacbreno oa N
mstrSf-a SOI
politi*® naioo^ego
*<Jra. joS »t. 1 A-.O 6. i »933
n;ce že nakazala hrana. Bloki so do sedaj naprodaj * v mestnem soeialnopolitičnem uradu, Galetova hiša D. nadstropje, vrat 42- v mestnem cestnem nadzorstvu, Mestni'trg 27. pritličje; na reševalni posta.' ■v Motnem domu; v glavni trafiki in n Dunaiiski cesti v trafiki ge. Pogač.nikove. Bloke bodo razipečavali tudi inkasan mestne elektrarne fin vodovoda obenem z in ka sir a® jem računov. Darujte potrebni! Se nakaznice iz blokov za pomoč potrebnim!
jen je bil na 3 mesece strogega zapora pogojno za dobo treh let in 120 Din globe.
a_Beseda je dala besedo. V Jakobokcm
dolu sta sedela pri vinu posestnik Anton Jamernik in njegov sosed K. Ko je zlezlo vino v glave, sta se jela prepirati in ee tudi dejansko obdelovati. V jezi je pograbil sosed R. po planki, ko sia bila zunaj gostilne, in pošteno očesni! soseda Antona po glavi. Poškodoval ga je tako hudo. da so morali Jamernika prepeljati v bolnišnico.
Ne napadajmo šoferjev!
Iz Celja
e_ Shod v št. Petru v Savinjski dolini.
Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek bo imel danes ob pol 9. dopoldne shod v št. Petru v Savinjski dolini, na kar se opozarjajo prebivalci Savinjske doline.
e— Zopet gledališki dogodek. Naša priljubljena rojakinja, plesalka gdč. Erna Kovačeva priredi v soboto 9. t. m. ob 20. v gledališču zanimiv plesni večer. Nastopilo bo tudi 8 dam. Z .isti.m sporedom je nastopila gdč. Kovačeva pred kratkim v Mariboru in žela izreden uspeh. Pridite! Pred-prodaja vstopnic je v knjigarni Goričar & Leskovšek.
LJUBLJANSKA DR 131 A
Začetek ob 20.
Nedelja. S. ob 1.1.: Jubilej. Tzven. Znižane cene. - Ob 20.: Nekdo. Izven. Znižane
ponedeljek. 4.: Zdravnik na razpotju. Izven Znižane cene.
LJUBL.TANSKA OPERA Začetek ob 20.
Nedelja. 3. ob 15.: Oj bi presmentana ljubezen Izven. Znižane cene. _ Ob -V.: Cavallerija rusticana, Glumači. Izven. Znižane cene.	T
Ponedeljek. 4. ob 15.: Trne mušketirji. Izven. Znižane cene. ski dan. Izven.
Torek, 5.: Zaprto.
Ob 20.: Materin-
ŠENTJAKORSK1 GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15.
Nedelja. 3.: Ljubezen sedemnajstletnega. *
Ljubljanska drama pripravlja »Kvadraturo kroi/a veseloigro ruskega komedijogra-fa K a ta jeva, katere snov je zajeta iz življenja sovjetske mladine. Avtor ilustrira na
prijeten
in zabaven način prilike sovjetskega zakona in jih prikazuje z rahlo satiro Veseloigra je izredno originalna, odlikuje jo bister ir- živahen dialog, ki ie poln ostrin in puščic.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Nedelja, H. ob 15.: Viktorija in njen huzar. Znižane cene. — Ob 20.: Traviata. Gostovanje ge. Tinke Wesel - Polla, pri-niadone graške opere. Ponedeljek, 4. ob 15.: Trije vaški svetniki. Znižane cene. _ Ob 20.: Zemlja smeh-liaia. Znižane cene.
a— Iz Ljudske univerze. Jutri v ponedeljek ob 20. bo predaval prof. g. Bogomil St.upan na podlagi mnogih skioptičnih slik o geopolitičnem in kulturnem -položaju Mandžurije. Diapozitive je posodilo Pučko vseučilišče v Zagrebu. V petek S. t. m. predava g. u.niiv. prof. docent dr. Andra-s-sy iz Zagreba o političnem ozadju japonsko-kitajskega spora.
a— Vsi posestniki nagrobnih spomenikov na mestnem pokopališču v Pobrežju se opozarjajo <v lastnem .interesu, da naj preiščejo svoje magrobne kamne iltd. .glede stabilnosti. Vremenske nepriliike letošnje zime so zrahljale precejšnje število nadrobnih kamnov in ogražajo ti kamni sedaj ne samo sosednje nagrobne kamne i.n spomenike, temveč tudi osebe. Zaradi tega se ipoziivajo stranke v lastnem interesu, da nedost.at.ke takoj odpravijo, kajti ne glede na to, da mora vsako škodo, ki nastane poravnati lastnik dotičnega kamna, bo pokopališka uprava vse varnost ogrožajoče nagrobne kamne pa. lastni uvidevnosti odstranila ter na podlagi določil .pokopališkega reda prodala na javni dražbi.
a_ Na XXA', rednem občnem zboru društva jugoslovenskih akademikov, ki je bil 25. marca, se je konstruiral sledeči odbor: predsednik Drago Tribnik, cand. iur., podpredsednik Jože Majer. stud. for., I. tajnik Vlado Wolf, stud. med., 11. tajnik Zoran Mulej, stud. iur.. blagajnik Kari Štefin, stud. ing., arhivar Paulo Gulin, stud. vet., gospodar Drago Sever, stud. ing., odbornik Slavko Jane, cand. iur.. revizorje pa Rado Kopic, stud. med. m Arnold Križ, stud. ing.
a— Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23-58, lastnik invodja kirurg dr. Cernič. Najmoderneje urejen za operacije, zdravilni anirati, višinsko sonce diatermija. ton.iz.ator, žarnica »Hala« En-terocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne!
a— SO Napredek. Jutri na praznik M a-rijinega oznanenja, predava v Narodnem domu ob 10. Novak o temi: O nas samih Mladina! Zavedajmo se, da je naša dolž nost, da z interesom spremljamo vse dogodke ter po naših spoznanjih sodimo io tudi sam.l odločujemo. Predavanje je javno in vsakomur dostopno.
a_ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Sirakova lekarna pri >Angelu varhuc na Aleksandrovi cesti.
a_ Lutkovno gledališče Sokola Maribor
-matica v Narodnem domu ponovi jutri ob 1«. ter na Marijin praznik 4. t. m. ob 15. usipelo igro v S slikah >Martin Krpan« a— Ljudsko gibanje. V marcu se je ro dilo v Mariboru 112 oseb. umrlo je 47 ljudi. poročilo pa se je 10 parov.
a— Tujski promet. V marcu je dopoto-valo v Maribor 1493 tujcev, od teh 337 ino-zemcev, 150 oseb z Dunaja, 43 iz Gradca in 142 iz drugih inozemskih mest.
a— Zatvoritev ogrevalnice. Ker je nastopilo zopet toplejše vreme, je bila z zadnjim marcem zatvorjena mestna ogrevalni-ca v Razlagovi ulici, dočim razdelujeta mestna ljudska kuhinja in javna kuhinja še nadalje najbolj potrebnim hrano. Od otvoritve 31. decembra pa do danes je mestna ogrevalnica izdala siromašnim slojem brezplačno 94.070 porcij mleka, kave ali čaja s kruhom, v mestni ljudski kuhinji in v javni kuhinji pa se je v navedenem času izdalo istotako brezplačno 35.400 porcij. Skupaj je bilo torej izdanih siromašnim slojem mesta Maribora iz sredstev j>o-rnožne akcije v treh mesecih 129.470 porcij hrane. Razen hrane je prejemalo 1164 družin odgovarjajoče količine premoga, drv, moke, oblek, hrane in obutev ter nakaznice za razne potrebščine in trgovce, dočim so se denarna sredstva nudila le v najnipjnejšh primerih in sicer 315 osebam v skupnem znesku 27.407 Din. Za dobo dveh mesecev je bilo zaposlenih pri mestnih zasilnih delih 60 družinskih očetov z velikim številom družinskih članov.
a— Iz sodišča. Pred sodnikom poedin-cem se ie zagovarjal včeraj viničarjev fin Josip Knodl iz Sv. Marjete ob Pesnici, ker je v neki oktobrski noči lanskega leta namazal s človeškim blatom nalepljene letake, ki so naznanjali telovadni nastop sokol-6-ke čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Obso-
Pristno ljutomersko vino se toči v gostilni
Livada" nad Skalno kletjo
Za obilen obisk se priporoča 4485 4485	MIŠJA MARICA, CELJE
M
e_ Narodni poslanec celjskega sreza g.
Ivan Prekoršek je imel v četrtek v Škofji vasi pri Celju .Izredno dobro obiskan shod volilcev, ki jim je v poljudnem govoru orisal današnji politični položaj in podrobno delo narodne skupščine. Shod je otvoril in vodil škofjevaškii župan g. Kožuh. Poslanec g. Prekoršek je posvetil posebno pozornost državnemu proračunu in dal na številna vsakovrstna (vprašanja primerna pojasnila. Ob zaključku svojega govora je pozval zborovalee, naj se vsi organizirajo v JRKD, ki je mogočna opora delu narodne skupščine in poslancev. Izvajanja svojega priljubljenega poslanca so zborovalci sprejeli z odobravanjem.
e— Upokojenci pražarne in kemične tovarne v Gaberju pri Celju se sprašujejo, zakaj niso dobili 1. aprila izplačane pokojnine. Bili so že večkrat klicani, da podpišejo neki zapisnik, v katerem soglašajo, naj pokojninska blagajna likvidira in se imovina razdeli po gotovem ključu nW upokojence. Baje manjkata še 2 podpisa, ki jih še ni bilo mogoče dobiti iz Zagreba. Upokojenci naprošajo ravnateljstvo tovarne, da zadevo čim prej uredi.
e_ Gibanje prebivalstva. V preteklem
mesecu je umrlo v celjski župniji 38 oseb, rojenih pa je bilo 5-6 otrok. Poročenih je bilo € parov.
Dnevno slišimo in beremo v časopisih, kako je avto koga povozil ali pa trčil skupaj s kakim drugim prevoznim sredstvom. In običajno vračamo krivdo za vse te slučaje na šoferja. Imamo sicer zares tudi brezvestne in nesposobne šoferje, a v 80'fc slučajev niso tem nesrečam krivi šoferji temveč mi pasantje.
Ako se vozite z avtom, se boste sami prepričali, da pešci nič ne pazijo in se ne zmenijo za trobljenje avtomobila. Velika večina pasantov gleda, ko gre čez cesto, na zemljo, kot bi kaj iskala, in je očitno mnenja, da se mora avto ustaviti, ko pa-sira cesto njegova »visokost«. V takih slu-
čajih se avto ustavi in naravno da zavirajo taki slučaji promet v mestu.
Kolikokrat se dogodi, da se kar naenkrat pojavi pred avtom kak pasant in ponavadi se potem pripeti nesreča, ker je nemogoče, da bi šofer avto namah ustavil.
Toda vesten in sposoben šofer zna tudi v tako kritičnem momentu obvladati položaj. On lah^o ohrani prisotnost duha, zagotovo, kadar vozi z Dunlop gumami, ki so na površini kockasto presek-ne ter pri zaviranju ne izpodrsavajo in s tem zaustavijo voz. rešijo neopreznemu pešcu življenje, a opreznega šoferja obvarujejo nepri-lik.
Iz Hrastnika
h— Sprememba pri avtobusnem voznem redu. Ker se pj novem železniškem pravilniku zapre železniška blagajna že 5 minut pred prihodom vlakov, se je vozni red avtomobilov v toliko spremenil, da bo avtobus vozil 5 minut pred doslej določenim terminom.
h— Z uvedbo novega trošarinskega zakona so računali že v petek razni vinski prekupčevalci, ki so pripeljali v našo dolino več polovnjakov vina ter ga točili po 5 do 6 Din za liter, izkoriščajoči obupno psihozo našega delavskega sveta, meneč, da bodo delavci v strahu pred izgubo bodočega zaslužka potrošili še to, kar so dobili ob prvem. Bilo jih je res nekaj, ki so izpolnili to pričakovanje in pri tem ostali dolžni za živež, ki so ga prejeli iz raznih trgovin. Nadaljnja taka točenja bo treba vsekakor preprečiti, če ne v zaščito poštenih gostilničarskih obrtnikov, ki so vzorni po svojih nizkih cenah, pa vsaj v zaščito ljudstva, ki bi se dalo lahko zapeljati v sedanjih težkih razmerah.
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Črni konjenik«. Igra »Gospa ministrica« se bo ponovila v nedeljo dne 7. t. m.
Iz Novega mesta
n— 45-letnico obstoja proslavi novomeški Sokol 12. junija. Ob tej priliki bo zlet sokolske župe novomeške. Bratske župe in društva opozarjamo na to jubilejno prireditev.
n— Debatni večer, ki ga je vodil strokovni učitelj g. Karel šterbenk o sokol-stvu in delavstvu, je bil eden izmed najzanimivejših večerov v Sokolskem domu. V nadvse živahno debato so posegli predvsem bratje dr. Vašič, Matko, Mervič, dr. Trošt, dr. Gros in Ogrin in sestra Milena dr. Sušnikova. Zaključek debate je rodil misel, naj novomeški Sokol pokrene akcijo
Prei, nego $i padrat« obraz
ne zamudite svojo kožo vdrgniti z
NIVEA-CHENE
Prašek bolje drži, pri tem pa se vam ne zapro kožne pore. Nivea krema prodre globoko v kožo in jo očisti prahu in ostankov pudra itd. Koža ostane mladeniško sveža in preprečuje se tvori-tev gub. Zanemarjene kožne pore povzročajo lahko prističe, sojedce in ostale nečistosti kože, kar morete preprečiti z uporabo Nivea kreme. Nivea krema vsebuje koži soroden Eucerit, na tem temelji njeno edinstveno pomlajujoče delovanje. Nobena druga krema za kožo ne vsebuje Eueeri-ta. Zvečer puder lahko in brez bolečin odstranite z Nivea kremo.
Doze 5 do 22 Din. Tube 9 do 14 Diu. Jugosl.
P. Beiersdorf & Oo. d. z o. z. Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
I
e_ Huda Izguba delavca. Ubog cinkar-
niški delavec je izgubil 31. marca dopoldne med potjo od cinkarne do Dečmanove trafike ves svoj denar v znesku 400 Din. Pošteni najditelj naj odda denar pri celjski mestni policiji.	_
naznanilo
Vsem cenj. strankam vljudno sporočam, da sem opustil svojo zalogo pohištva ▼ Celju, Glavni trg 12 in jo prenesel v
Beograd, Vuka Karadjiča 18
imel pa bom še nadalje zalogo za cenj. stranke v lastni tovarni v Celju, Kersnikova ulica 17 in bom cenj. strankam postregel z najboljšim pohištvom po solidnih cenah.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
4486 franjo vehovar
e_ Mestni kino bo predvajal danes ob
pol 15., pol 17., pol 19. in pol 21. poslednjič kriminalni zvočni film >Mt (Dusseldorfski vampir). Jutri na praznik ob istih urah znana Stranissova opereta >Netopir«.
Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice
opereta „Ptičar"
danes na Belo nedeljo ob pol 3. popoldne.
4493
s— Kino »Radio« predvaja sijajni zvočni film Richarda Tauberja »Pot k slavi«. Predstave danes in jutri ob 15. in 20.
Iz Škofje Loke
šl— Odpiranje in zapiranje trgovin. Od
1. aprila dalje so odprte trgovine v škofji Loki od 7. do 12. in od 13.30 do 18.30.
§1_ pododbor g remija trgovcev v Škofji
Loki opozarja člane, da se bo na podlagi novega obrtnega zakona izvedla do 9. junija revizija obrtnih listov.
šl— Licenciranje plemenskih bikov za občine škofjo Loko. Staro Loko, Soro in Zminec bo v torek 5. t. m. ob 7.30 na sejmišču v škofji Loki.
Iz Kranfa
r— Vabilo na I. izredni občni zbor Jugo-slovensko-češkoslovaške lige v Kranju, ki ae bo vršil 21. t. m. ob 8. zvečer v prostorih Češke besede. Hotel »Jelen« z dnevnim redom: volitev častnih članov in slučajnosti.
Iz Trbovelf
t— Zaradi pasje stekline je bil uveden strog pasji kontumac po vsem laškem srezu.
t— Kino Sokol predvaja danes ob 4. m
8. zvočni film »Temnica«.
za brezposelne delavce in uboge. Novomeški Sokol bo tudi poslal na predlog brata župnega staroste dr. Vašiča Savezu SKJ spomenico, v kateri se poziva na skupno pomoč vseh bratskih društev v državi gladu jočim.
n— Kino »Dom« v Sokotekem domu
predvaja danes in jutri, obakrat točno ob 15., 18. in 20.15, zvočni film »Morala žene« ter zvočno predigro. Posetniki bodo imeli priliko čuti najslavnejšo današnjo operno pevko Grace Moore.
Iz Tržiča
č— Sokolski oder ponovi danes ob 16. v sokol niči narodno igro »Brat Martin«, ki bo gotovo privabila številno občinstvo. To nedeljo bo pripovedovala pravljice ga. 2agar-jeva, ker je gdč. Gromova zadržana. Vabimo mladino, da pride v čim večjem številu poslušat izredno zanimive pripovedke ge. Žagarjeve,
Iz Ljutomera
lj— Gostovanje dramatskega odseka Sokola Murska Sobota v Ljutomeru bo da
nes ob 3. po poldne za ljutomersko občin-stvo izreden užitek. Gostje nastopajo s štiridejanko >On in njegova sestra«. Ta veseloigra bo z ansamblom 30 oseb gotovo ugajala občinstvu, ki se že sedaj zanima za to gostovanje. Pri igri sodeluje tudi jazz-orkester. Pričakuje se, da bo občinstvo vedelo ceniti izredno žrtev redkih gostov ter napolnilo dvorano.
lj— Poročilo o vlomu v trgovino v noči od nedelje na ponedeljek popravljamo, od nosno izpopolnjujemo v toliko, da je oškodovan trgovec g. Ivan Poljanec iz Križa in da mu je bilo odnesenih točno 117 parov čevljev v vrednosti okrog 20.000 Din
Iz Ptuja
j_ Drevi slavnostni koncert Glasbeno Matice v Ptuju ob 10-letn.ici njenega obstoja. Pričetek točno oh 20. Ne zamudite ga!
j_ Mestno avtobusno podjetje objavlja, da je zaradi slabih cest, ki so nastale po nastopu toplega vremena, primorano do nadaljnjega ukiniti promet na progi Ptuj-Sv. Lovrenc-Sv. Andraž. Začasno se pa opusti proga Ptuj-Nova cerkev.
j_ Kino. Zaradi koncerta Glasbene Matice v nedeljo ne bo kinematografskih predstav. V ponedeljek 4. t. m. ob pol 11. in pol 21. pa se bo predvajala krasna dra ma >Napoleonov gusar«.
Iz Zagorja
z_ Novo avtobusno podjetje je ustanovil domačin gosp. Peter Govejšek. Občinstvo je že dolgo pričakovalo tako solidno podjetje. V krasnem novem avtobusu bo občinstvo lahko posetilo vso okolico in Toplice ter Medijo-Izlake.
z_ Cenj. občinstvu naznanjam, da sem
pričel izvrševati avtobusno vožnjo na za gorsko postajo in za okolico po najnižjih cenah, ter se priporočam. Peter Govejšek
Iz življenja na dežel?
BELA CERKEV. Krajevna organizacija JRKD je bila ustanovljena zadnjo nedeljo. Zbora se je udeležilo okrog 80 kmetskih gospodarjev. Po uvodni besedi g. Zorka Cvetka iz Družinske vasi se je sestavil odbor, ki mu predseduje g. Zorko. Istega dne popoldne se je vršil tudi ustanovni občni zbor krajevnega Društva kmetskih fantov in deklet. Pri tej priliki je imel g. dr. Josip Trošt iz Novega mesta predavanje o pomenu in potrebi organizacije kmetske mladine. Za predsednika društva je bil soglasno izvolien agilni e. Zorko.
DOLENJSKE TOPLICE. Občinski odbor je imel na Jožefovo sejo zaradi obračuna za 1. 1931. Obračun izkazuje 123.343 dinarjev dohodkov in 125.349 Dm izdatkov s preostankom 416 Din. Ub ižni zaklad pa izkazuje 8848.75 Din dohodkov ter 71 So dinarjev i-datkov. Na seji je bilo sklenjeno. da se bo pobirala za vzdrževanje vodovoda 30 odst. doklada. Pri tej točki dnevnega reda se je vnela daljša debata. Vodovod, ki je v skrajno slab'm stanju, ie nujno potreben temeljite poprave. B.lo ie že več strokovnih ogledov, a do poprave vodovoda še ni prišlo in tako trpe Toplice večji del leta na pomanjkanju dobre pitne vode. Navezani smo na studenec Ca-potec. ki nima zdrave vode in je nesnažen. Dalje je občinsiki odbor soglasno sklenil. da kupi hišo Josipa štravsa. katero namerava preurediti za občinsko hišo z več stanovanji. Nujno potreben pa bi bil za kopališče Toplice tudi regulacijski načrt. Po rešitvi več prošenj za podporo jo 2. župan zaključil sejo.
KOČEVJE. Mestna občina Kočevje šteje okoli 750 volilcev, v krajevno organizacijo JRKD pa se je do 26. marca, ko se je vršil ustanovni občni zbor, vpisalo 484 članov, kar je lepo število Novo izvoljeni odbor se je nato konstituiral takole: predsednik dr. Ivan Sajovic. podpredsednik Friderik Schauer, I. tajnik Jožko Medved. II. tajnik Edvard Schubitz, I. blagajnik Ivan Bogataj, II. blagajnik Peter Goestl: odborniki: ar. Franjo češarek, Andrej Horvat, Anton Vujčič, Mirko Watzax, Ivan Novak, Kari čuk. Ferdinand Tschinkel, Alfonz Ličen, Alojzi z Janežič, Franc Urbančič, Iv. Lampe. I. Prislan, A. Virant, J. Beljan. H. Turžanski, Ivan Drobnič, Anton Rovan in Martin Hočevar; nadzorni odbor: dr. Ante Tavčar, Zdravko Štolfa in Viktor Božič: delegati za sresko skupščino: Ferdo Tschinkel, Jože Srakar, Kari Čuk, dr. Fr. češarek, Josip Bauer, Franjo Smoje. Josip Uc, Edvard Schubitz, Mihael Kovačič. Alojzij Bizjak, Anton Štrumbelj in dr. Ante Tavčar, vsi v Kočevju. Poleg tega se je konstituiral tudi .socialni odsek z načelnikom in referentom dr. Franjom češarkom. ob-Cinsko-gospodarski z referentom podpredsednikom Friderikom Schauerjem in trg., obrtni in industrijski z referentom predsednikom dr. Sajovicem Ivanom. Organizacija še vedno dobiva nove člane. Na prvi odborovi seji je bilo sprejetih še nadaljnjih 75 članov.
POLJČANE. Za naše Sokolsko društvo bo jutri velik dogodek, kajti izvršila se bo slovesna otvoritev dvorane Sokolskega doma. Društvo je bilo ustanovljeno 30. novembra 1930. in so se morale doslej vsa telovadne prireditve vršiti v tesnem prostoru šolskega razreda. Sokol je ves čas vztrajno zasledoval svoj cilj, ureditve primernega lokala in je to v izredno kratkem času tudi dosegel. Ureditev dvorane je bila zvezana z velikimi stroški, ki pa se bodo gotovo povrnili, ker ima dvorana urejen tudi gledališki oder, ki bo služil kar najboljše prosvetnim prireditvam Dravinjske doline. Sokolski delavci zaslužijo za nepričakovano naglo in dobro izvedbo svojega načrta največje priznanje.
SEVNICA. Kino v Sokolskem domu bo predvajal danes razkošno dramo Daljnega vzhoda »Tajnosti šanghaja«, v ponedeljek pa sZabranjeno življenje«.
ŠT. VID'NAD LJUBLJANO. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi danes ob 15. v osnovni šoli zaključno predavanje. Predaval bo g. Lenard Fri-do o vzgoji visokodebelnih in nizkih vrtnic (saditev, cepitev, gnojitev, obrezovanje, zatiranje zajedalcev in prezimovanje vrtnic). Ogled vrtov se je zaradi slabega vremena odložil na ugodnejši čas.
TREBNJE. Zadnjo sredo je bil na tukajšnji kmetijski nadaljevalni šoli zaključek H. letnika. Skromna slovesnost, ki jo je vodil in zaključil banovinski svetnik g. Zupančič, je pokazala prav lepe uspehe. Gojenci, 23 po številu, so prejeli ob zaključku letnika letne izkaze s prav dobrimi ocenami. Prihodnje leto bo še III. letnik. Udeležba pri slovesnosti s strani staršev je bila lepa. Sresko načelstvo je zastopal g. Fiiipič. V poletju so projektirani poučni izleti v Ljubljano na velesejem in na Gorenjsko. V petek 1.1, m. je priredila šola skupaj s tukajšnjo občino v Gradišče tečaj za obrezovanje trte. ki ga je vodil g. Fiiipič iz Novega mesta. — Na veliko nedeljo smo pokopali ob veliki udeležbi Sokolov, gasilcev in drugih g. Franca Zelenca, vnetega Jugoslovena. Sokola^ in naprednjaka. časten mu spomin! — Naši gasilci so zborovali. Za načelnika je bil izvoljen zopet župan g. Zupančič. — Pripravlja se ustanovitev organizacije JRKD. — Naš Sokol je ustanovil mešani pevski zbor, ki ga bo vodila sestra Vida Dereani-jeva. Tudi drugi pevci vabljeni! — Osnovna šola pripravlja za 24. t. m. mladinsko igrico »Pehto«. na katero že danes opozarjamo. — Te dni zapusti starešina fin. kontrole g. Franio Ogrič našo vas. Odhaja na novo mesto v Ljubljani, kter mu želimo mnogo uspehov. — Na železniški postaji smo dobili novega prometnika g. Slavka Laborca, ki Je prišel z Brezovice pri Ljubljani. — Posojilnica je darovala občini 4000 Din za nabavo koruze ubožnim občanom. Občina se ie obrnila za enako vsoto na posojilnico Prosvetnem domu, toda prošnja je bila odbita.
Gospodarstvo
Za pobiranje občinskih davščin ne zadostuje samo odobritev iinančnega ministra
Državni svet je 23. februarja izdal razsodbo "lede pravna veljavnosti samoupravnih davščin, ki je velike načelne važnosti. Razsodil je namreč, da za pobiranje občinskih davščin ne zadostuje samo odobritev finančnega mini-tra. temveč morajo biti davščine tudi v zakonu osnovane. Občinska davščina ki nima zakonite podlage, je pravno neveljavna, četudi je odobrena, la razsoG-ba je tako za občine kakor tudi za nase gospo« Ia rs tvo dalekosežnega pomena, ker nase občine za mnoge vrste davščin nimajo zakonske pooblastitve.
I»azcodba se opira na določbo 5 za k on a o podaljšanju veljavnosti dosedanpn
neusodno vplivali nižji _ tečaji vrednostnih papirjev, večji odpisi in izguba zaradi otvoritve podružnic v Ljubljani in v Sarajevu. S to izgubo zaradi otvoritve podružnic je uprava računala že spočetka, vendar je pričakovala, da bo ta izguba s povečanjem plasmana hitreje kompenzirana.
Nadaljnje poslabšanje zaposlitve v dravski banovini
Po podatkih, ki jih je sestavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, se je stanje zaposlitve v dravski banovini v teku marca nadalje poslabšalo. V marcu je bilo pri OUZD povprečno zavarovanih 73.081 članov nasproti 74.750 v februarju, 76.094 v januerju, 81.651 v decembru, 87.795 v novembru. 92.574 v oktobru, 96 tisoč 884 v septembru in 98.759 v avgu-
no in temu -lične dajatve, ako ki to nima-o zakonske pooblastitve, a vsako uvedbo novih doklad in vsako zvišanje starih doklart, določenih z zakonom, mora predhodno oceniti m odobriti finančni minister.«
Razsodbo je državni svet izdal glede na tožbo nekega posestnika iz Maribora, vloženo zoper sodbo celjskega upravnega sodišča v zadevi naložitve občinske davščine na nezazidane parcele. Člen 75. mestnega statuta v Mariboru določa, da se davščine m doklade. ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad ne moreio uvajati brez zakona. V z-podbijalni sodbi pa se naglasa, da je ta člen nvslnecra statuta izpremenjen s členom zakona o podaljšanju veljavnosti dosedanjih odredb finančnih zakonov, tako da za ustanovitev davščine zadostuje predhodna odobritev finančnega ministra. Državni svet pa je ugotovil, da to naziranje ne more obveljati pred zakonom.
Prvi del predpisa § 64. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb finančnih zakonov, ki pravi, da se davščina ne more uvesti brez zakona, odnosno zakonske pooblastitve soglaša z navedenimi določbami § mestnega statuta. V drugem delu omenjenega § 64. pa je nova odredba, ki je m v statutu in ki določa, da mora vsako uvedbo ali zvišanje davščin, določenih z zakonom predhodno oceniti in odobriti finančni minister Smisel tega drugega predpisa, pa ™ ta da odobritev ministrova zamenjuje zakonsko pooblastitev, temveč služi samo za izpopolnitev prvega predpisa. Drugačno pojmovanje bi dovedlo do toga. da bi se. dav-
ščine v protislovju s prvo
določbo lan ko Določ-
nvajale "brez zakonske pooblastitve. Določba V. mora uvedbo ali pov-sanje da>scin meniti in odobriti finančni minister, ima
farno ta smisel. da se preizkusi plačilna <;no<obnost davčnih zavezancev in da pri uvajanja samoupravnih bremen ne prihajajo v poslov takšni dohodki, ki so za obdavčenje rezervirani državi. Ona pomenja samo dodatek v postopku nri uvajanju a.i zv j,-, samoupravnih dohodkov, ki bi bi.i eventualno na škodo drSavnih dohodkov S tem določilom nikakor ni razveljavljeno določilo člena «4. odstavek 3. zakona o po daljšanju veljavnosti finančnih zakonov. po ka<ercm «e samoupravne davščine ne morejo ustanoviti brez zakona, odnosno brea zakonske pooblastitve.
Za ustanovitev občinske davščine na nezazidane parcele v korist mariborske oboi; nP ki je bila tožeči stranki naložena, ni podnešen nikak zakon, in tudi ni nikake zakonike pooblastitve. Zato nimajo zaradi ne-dostajanja zakonske pooblastitve pravne ve-I ia vnesti sklep občinskega sveta in pravilnik o ustanovitvi te davščin« kakor tudi odobritev finančnega ministra. Zaradi tega tudi nima zakonite podlage in pravne veljavnosti na osnovi takega pravilnika, tožeči stranki naložena davščina, bila donešena odločba v splošni seji državnega sveta 5. februarja t L in je državni svet z razsodbo od 23. februarja razveljavil sodbo upravnega sodišča v Celju.
nasproti marcu 1930. pa znaša padec celo 19.408 (v februarju ta primanjkljaj članstva ni bil tako velik in je znašal v primeru z lanskim februarjem le 11.031). V teku meseca se je situacija tudi v toliko poostrila, da se je zaostanek članstva v primeri s članstvom v pret. letu povečal od 11.876 v početku meseca na 15.807 ob koncu meseca; nasproti odgovarjajočim podatkom za marc 1930 pa je znašal zaostanek članstva v početku meseca 16.733 ob koncu meseca pa že 22.690.
V	prvi polovici februarja je padlo članstvo na višino, ki je bila zabeležena leta 1927., ob koncu marca pa je padlo že na stanje v L 1826. Zdravstvene razmere so bile v letošnjem marcu znatno povoljnejše; odstotek bolnikov je znašal 2.52%, to je za 0.22% manj kakor lani. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla na 24.47 Din, to je za 1.30 Din manj nego v marcu pret. leta. Skupna dnevna zavarovana mezda že znašala 1.788.500 Din. to je za 446.000 Din manj nego lani v marcu, kar pomeni, da je delavstvo, zavarovano pri OUZD, izgubilo zaradi odpustov in znižanja plač dnevno nad pol milijona Din ali mesečno okrog 13 milijonov Din. Navzlic povišanju prispevkov (od 6 na 6.5%) so se dnevni dohodki OUZD zmanjšali za skoro 15.000 Din, mesečni pa za okrog 400.000 dinarjev.
Bančni zavodi k zakonskemu načrtu o obrestni meri in zaščiti kmeta
V	početku preteklega tedna so se zbrali v BeogTadu predstavniki organizacij denarnih zavodov iz vse države, ki so ob navzočnosti zastopnikov diugih gospodarskih organizacij proučili zakonske predloge o zaščiti kmeta in o maksimiranju obrestne mere. Na tej konferenci je bila sprejeta daljša spomenica, ki se peča z zgornjima dvema zakonskima načrtoma.
Važna akcija za zaščito čevljarske in usnjarske stroke
V Zbornici za TOI v Ljubljani se je pretekli teden vršila anketa, ki se je pečala z vprašanjem, kako odpomoči čevljarski in usnjarski stroki. Anketi je predsedoval zbornični podpredsednik gosp. Engelbert Franchetti, udeležili pa so se je delegati čevljarske in usnjarske obrti, industrije in trgovine iz vse banovine. Navzoč je bil tudi pomočnik ministra za trgovino in industrijo gosp. Ivan Mohorič, ki se je odzval vabilu. da kot predstavnik vlade neposredno sliši želje in težnje imenovanih strok. Gospodu pomočniku ministra so bile najprej predložene resolucije, ki so bile sprejete na manifestacijskem protestnem zboru 13. marca v Celju. Poedini delegati iz krogov čevljarjev in usnjarjev so nato še podrobno razložili obupen položaj, v katerem se nahaja sedaj vsa obutvena stroka. Osobito so poudarili nevarnost in pokazali na nedo-gledne posledice, ki bi jih imela ustanovitev Batove tvornice v Jugoslaviji. Pomočnik ministra gosp. Ivan Mohorič je v daij-
"im pojasnila, druge podat-da je stali-da pa se na merodajnih mestih posveča velika pažnja in skrb čevljarski in usnjarski stroki. Dal je zagotovilo, da bodo izdani vsi možmi ukrepi v cilju, da se čim bolj prepreči uvoz čevljev in obutvi, kakor tudi usnjarskih izdelkov, ki jih sami izdelujemo v zadostni količini. Posebno Težnjo je posvetil tudi zahtevi po prepovedi Batovih popravi jalnic. Obljubil je. da bo ministrstvo skušalo najti letalna sredstva, da se tem zahtevam ugodi. Poleg omenjenih resolucij so bili pomočniku gospodu Mohoriču izročeni še posebni predlogi usnjarske obrti in industrije. Ankela, ki je trajala ves dan, je pokazala, kako potrebno je bilo. da se je vlada po svojem predstavniku pomočniku ministra Ivanu Mohoriču. ki je eden naših najboljših gospodarskih strokovnjakov in poznavalcev naš-; obrti in industrije, začela intenzivno zanimati in se zavzemati za zaščito naše čevljarske in usnjarske stroke, katere položaj je zares obupen. Nadejamo se, da bo akcija, ki jo je podvzela naša Zbornica za TOT, končno vendar vodila vsaj do delnih uspehov.
—	Razdelitev posojil pri Priv. agrarni banki. Po podatkih, ki so bili objavljeni ob priliki občnega zbora, je 1. 1931. odpadlo od skupne vsote danih posojil Priv. agrarne banke 66 % na hipotekama, 33.8 8 o na zadružna in 0.2 % na ostala posojila. 34S2 posojil je bilo danih v zneskih od 1000 .to 16.000 Din. 137 posojil j>a v zneskih 100.000 do 1,000.000 Din. Od skupne vsote danih posojil odpade na dunavsko banovino -».6 odst.', na drinsko 25.9»/«, ra savsko 6.1 " o, na moravsko 2.7 •/«, na vrbasko 4.4 °<o. na zetsko 2.3 •/«, na primorsko 2.0 0 o, na var darsko 1.0 •/« in na dravsko banovino 0.02
odstotka.	.
—	Izplačilo dividende na rtelntr* Privilegirane agrarne banke d. d. v Beogradu, se
vrši na podlagi sklepa 2. rednega občuega zbora od 1. aprila naprej. Dividenda znaša 30 Din na delnico od 50«> Din, torej Kupon št. 1 vnovčujejo pri privilegiram agrar-
. . ..	T«	1	__Z T> „ t I K*nrti liviol .
nfk-i. ki omogoča do 30. aprila, da dolžniki vp.ačajo za poravnavo obveznosti v inozemstvu na začasno vezan račun inozemskega upnika odgovarjajoči znesek v dinarjih.
Na efektnih tržiščih je bil pretekli teden promet slab, edino v dolarskih papirjih so bili zabeleženi večji zaključki. Vojna škoda je pri slabem prometu obdržala nespremenjene tečaje. Nekoliko je nazadovala notacija 6°/o begluških obveznic in 4"/o agrarnih obveznic. Tečaji dolarskih papirjev so po fluktuacijah med tednom ostali včeraj na približno isti višini kakor ob koncu predhodnega tedna.
Denie.
Curih. Beograd 9. Pariz 20.2625, London 19.475, Nevvvork 514.25. Bruselj 72, Milan "6 625 Madrid 38 90, Amsterdam 208, Berlin 122.20, Stockholm 105, Oslo 103. Koben-havn 107.25, Sofiia 3.72. Praga 15.24, \ arša-va 57.60, Bukarešta 3.08.
'4-' Novosadska blagovna borza (2. t. m.)
Tendenca mirna. Prometa je bilo 104 vagone. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79 k<j, 2°/o 134 — 136; baška, okolica Sombor, 78 k" 133 — 135- sremska, 79 kg 134 — 136; gornjebaška, 79/80 kg 138 — 140: baška potiska. 79/80 kg 138 — 140: gornjebanatska, 79 kg 134 — 136.0ves: baški. sremski, slavonski 130 — 135. Ječmen: baški. sremski, 63''64 kg 127.50 — 132.50. Koruza: baška,
sremska 98 _ 100: baška. okolica Sombor
99_10l; baška april-junij 98—99; sremska o kol. Šid 101—102. Moka: baška. banat. HK 245 — 250; ;.2T 225 — 235; i5'< 205 _ 215; 162 180 — 185; »7« 150 — 160; »8< 92.50 do 97. Otrobi: baški, banatski sremski 87.50 do 90.
+ Budimpeštan-ka terminska borza (2.
t. m.) Tendenca slabša, promet sreden. Pšenica: za maj 12.73 — 12.75, za junij 13.04 do 13.05; rž: za maj 15.82 — 15.85; koruza; za maj 14.97 — 14.99.
P O
Cross-country prvenstvo Juggslavif
Danes ob 11. na Stadionu (Dunajska cesta)
e
Spomenica ugotavlja v uvodu, da obstoja I ^	v Beogradu, pri Poštni hranilni« •-.
ml	Allt Ortliaa rruvoti intfreSOV I •	___nri	nr«štjlih
pri nas razvit čut solidarnosti interesov raznih stanov, zato so predstavniki gospodarstva, to je denarništva, industrije tn obrti, vedno opozarjali na težkoče našega kmetijstva in predlagali ukrepe, da se kmetijski stan primerno zaščiti
in njenih podružnicah in pri vseh postnih uradih v državi.
= Nekaj malesa savinjskemu hmeljarju r tolažbo. Pravkar" je došlo preko Beograda iz Bruslja poročilo, da je belgijska vlada opustila namero, da uvede v bodoče kon-
Ko se je zvedelo, da pripravlja kraljeva	I tingentiranje uvoza hmelja. Zaradi tega bo vlada zakonske projekte v korist našim	I irvoz našega hmelja v Belgijo in potom nje kmetovalcem, so gospodarski krogi to »k-	I tudi v Anglijo, še naprej ostal neoviran, ce-eijo iskreno pozdravljali, čeprav so izra-	I tudi prj zvišanih carinah. Za to važno pri-zilli tudi bojazen zaradi eventualnih ne-	I dobitev se morajo savinjski hmeljarji v prvi zaželienih posledic, ki jih lahko taki in	I vrsti zahvaliti tvrdki F. C. Petvt — Briisscl sličm" zakoni izzovejo, če niso izdelani s	I — London, ki že več let kupuje savinjski sodelovanjem gospodarskih predstavnikov.	I hmelj v velikih množinah (L 1931 nad .MX)0 Ta boiazen se ie na žalost pokazala kot	met. stolov) in .ga hoče tudi v bodoče kupo-upravičena. Po vsestranskem proučevanju	I vati, ker ga smatra za najboljšega na sveta, predloga zakona o zaščiti kmetovalcev, je	j Navedena tvrdka je poda® to svojo izjavo konferenca ugotovila, da bi imel ta zakon-	I tudi na merodajnih mestih v Bruslju. Rašici načrt neugodne posledice v raznih po-	vinjske hmeljarje pa opozarjamo, naj pnde-gledih. Po tem zakonu bi bilo za bančne	I lujejo le prvovrstno blago, da našemu fme-zavode realiziranje mnogih terjatev zelo
I anes tekmuje tekačev, članov 8 najboljših lahkoatletskih klubov Jugoslavije, za ponosen naslov državnega prvaka po-edincev in državnega prvaka za moštva istočasno tudi za krasna prehodna darila pokrovitelja prireditve, bana dravske banovine, g. dr. Marušiča in častnega predsednika. g. dr. Puca.
S kolikimi lepimi upi gre na start to im-I>ozantno število najboljših jugoslovanskih dol joprogašev!
Prireditev sama je ne samo radi rekordnega števila nastopajočih, temveč tudi radi odlične kvalitete istih brez dvoma največja lake vrste dosedaj v naši državi, istočasno pa bo pozorišče izredne dramatične borbe ne samo za zmago j*^'^3 ali moštva, temveč tudi za poedine placemente.
Poedinci raznih klubov, ki so dejanski voditelji ekip: Koren (Marathon, Zagreb), Predanič (Concordia, Zagreb). Tučan (Hašk, Zagreb), Buljevic (Pančevački S. K., Panče-vo), Grmovšek (Marathon. Maribor), Podpe-čan (Železničar, Maribor), Šporn (Ilirija, Ljubljana) in Krevs ter Slapničar (oba A S. K. Primorje, Ljubljana), njih odlična atletska vzgoja, talent, in rutina ter izenačenost nam dajo slutiti, da bo borba za zmago oziroma jx>edine placemente izredno napeta in do cilja negotova.
Dosedanji prvak Predanič in drugo plasirani Tučan naletita danes na konkurenco, ki jo nista imela pri nobenem crosscountrv državnemu prvenstvu doslej. Toda tudi med ostalim ogromnim številom nastopajočih mladih tekmovalcev je toliko skritih talentov, da ni nikakor nemogoče, ako izbije m* d vodilne v tabeli kateri izmed njih.
Tudi v borbi za zmago oziroma placemente moštev je izid negotov, kajti vsi prijavljeni klubi, akoravno vplivajo na končni izid tekmovanja samo po štiri najugodneje plasirani tekmovalci za vsako moštvo, pošljejo na start od 11 do 18 atletov; tedaj kompletne ekipe r vsemi razpoložljivimi rezervami!	_
prednost dajemo tukaj vsekakor domačim rivatom Iliriji in Primorju zaradi izenačenosti njih moštev, upoštevajoč seveda, da se nahajajo v treningu, kajti letos jih nismo videli še pri delu! Njih najostrejši in najrevnejši rival je pa moštvo zagrebškega
Državna ofertsia banka v preteklem letu
Za danes je v Beogradu sklican redni obči,i /bor delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. Za ta zbor je pripravljeno poročilo o bančnem poslovanju, ki vsebuje med drugim naslednje jx>datke: __ ___
Od vpisane delniške glavnice v visim <0 milijonov Din, je vplačanih 56 milijonov. Privatni del bančne glavnice v višini 45 milijonov je v celoti vplačan. Država je. na račun svojega deleža na glavnici v višini 30 milijonov Din doslej plačala 19 milijonov. V preteklem letu bi morala plačati nadaljnjih 3.5 milijona Din. kar j*a zaradi finančnih težkoč ki so nastale po Hoovrovem moratoriju, ni bilo mogoče. Od delniške glavnice ki so jo vpisali privatniki (obrtniki) odpade n področje centrale 36.1 milijona Din, n?. področje podružnice v Zagrebu 6 milijone v P in. na področje podružnice v Ljubi ja ni 1.27 milijona Din in na področje podružnice v Sarajevu 1.65 milijona Din.
V preteklem letu je bilo vloženih 5690 prošenj (v letu 1930. 6967) za skupno vsoto 104.5 milijona Din (128.7); odobrenih pa je bilo 4900 prošenj (60S2) za 66.5 milijona Din (88.9). Do konca preteklega leta je ime
težko aH pa bi bilo vsaj zavlečeno na dolgo vrsto let. S tem bi trpela elastičnost poslovanja, ki bi se prenesla na vlagatelje, zlasti onih bančnih zavodov, ki imajo največ poslov s kmetovalci. Ker pa predstavljajo znaten del vlagateljev pri bankah sami kmetovalci (v Vojvodini okrog 60 odstotkov). bi posledice v znatni meri zadele tudi kmetovalce, ki jih zakon hoče zaščititi. Neugodno bi to vplivalo tudi na razvoj štednje in bi pospeševalo tesauriranje denarja. Znaten del naše kreditne organizacije bi prenehal pravilno funkcionirati, ker bi težko stanje malih bank v manjših krajih izzvalo tudi neugodne posledice pri ostalih zavodih. Trgovci in obrtniki na deželi, ki imajo terjatve za prodano blago pri kmetovalcih, bi prišli v prav težak položaj, če pa trgovci na deželi ne bodo mogli pri- I	nabranih okrog 31.400 starih stolov,
ti do svojih terjatev pri kmetovalcih za I 0d drugih produkcijskih držav je lani prodano blago, ne bodo mogli pravočasno j zna;a] definitivni hmeliski pridelek Ceško-izplačati svojih obveznosti nasproti vele- slovaške 224.000 starih stolov nasproti 294
.1	t* T__!l - -- n^-n-nTll 4 O W I . • v • ■	1 -t AOA \T	! rt /V'1/1 to V
lujejo le prvov------- .-.«,.	t . .
lju ohranimo težko pridobljeni svetovni sloves. Pri vsem tem pa je nujno potrebno, da še nadalje krčimo svoje nasade in da opustimo predvsem vse stare in vse one. ki ob-rode le slabo blago. — Savinjski hmeljar.
_ Definitivni podatki o limeljskem pri delkn Nemčije. Po pravkar objavljenih de-finitivnih podatkih je lani znašal hmeljski nridelek Nemčije 155.600 starih stolov a 50 kg nasproti 221.060 stotom v letu 1930. V primeri z L 1930. je bil lanski pridelek za 30°/o manjši, v primeri z obilnim pridelkom v L 1929. pa znaša primanjkljaj 43 °/o. Hmeljski nasadi so bili lani za 21n/o manjši fle<ro L 1930.; njihova skupna površina K namreč padla od 13.074 na 10.249 ha. Kakovost pridelka je bila precej slabša nego leto prej Manj vrednega in slabega hmelja ie bilo 33°/n nasj>roli 2t°/o v 1. 1030. Zaradi bolezni, slabe kakovosti in neugodnih cen te
Haška, ki je brez dvoma daleč najmočnejše in izenačenejše moštvo v Zagrebu! Ni za podcenjevati tudi moštvo mariborskega Železničarja, ki v tem oziru doininira v Mariboru.
Ilirija ima tedaj najtežjo nalogo, da brani priborjeno državno prvenstvo v 1. 1930 v Zagrebu!
Brez dvoma najmočnejši nien tekmovalec Šporn ima iskati i.n bo po našem mnenju našel krepko oporo v svojih tovariših — zo znanih crosscountrv-jaših llovarju, Majhe-niču in mlajših Bručanu, Kumerju itd.
ASK Primorje ima najsolidnejšega tekmovalca v stalno napredujočem Krevsu. V kolikor je kriza bolezni na nogi pri Slaj-mičar-iu že odstranjena, bo on drugi steber moštva. Ostalo ekipo tvorijo med ostalimi re-nomirani srednjeprogaši Zorga. Blatnik. Pu-tinja in zelo nadarjeni junior Ogrin. Ekipo kompleti ra lOOkilometraš Gregorc Videli bomo. v kolikor mu bo 10 km proga ležala in ali ne bo prekratka. Ugoden placemtnt moštva Primorja ie odvisen tedaj od drugega dela ekipe. Zaradi tega upravičeno pričakujeta tovariša na čelu tabele od slednjih, da ju močno pod prejo pri končnem plače-mentu.
Moštvo zagrebških akademikov, Haška, odlično vodi znani srednjeprogaški rekorder Tučan. Odvisna j>a je od ugodnega place-menta niih moštva možnost, ali bo njih ostalim tekačem, predvsem Priščanu.^ Jane-koviču in Vukoviču, omogočeno uspešno se zoperstaviti drugemu delu ljubljanskih tekmovalcev.
In slednjič tudi moštvo mariborskega Železničarja, ki prihaja resno v poštev za pln-oement na čelu tabele, postavlja izenačeno ekipo Pod peča na. Strauba in Heriča. Vprašanje je le. v kolikor bo uspelo četrtem a tekmovalcu vriniti se v srednjo :rrupo tekmovalcev.
Prireditelji, zavedajoč se velikega propagandnega momenta samega tekmovanja za telesno vzgojo, so določili nizko vstopnino: vslod tega upravičeno pričakujemo od vse naše športne javnosti, da bo v velikem številu posetila prireditev in s tem nudila našim tekmovalcem čim večjo moralno oporo v borbi za barve naše bele Ljubljane. — SS.
trgovini, ta pa ne bi bila v stanju, da v odrejenem roku poravna svoje obveznosti nasproti domači industriji, odnosno upnikom v inozemstvu. Naša trgovina, industrija in obrt stojijo v današnjih časih na šibkih nogah in bi imel tak udarec daleko-sežne posledice. Končno je treba še ome-
to kTedit pri banki 25 zadrug s 7381 zadruz- niti, da bi bil s tem zakonom malemu kme-t - --i——	no toiwom m- I tovalcu v bodoče onemogočen vsak kredit,
razen pri državnih in od države privilegiranih denarnih zavodih in pri zadrugah. Noben privatni denarni zavod ne bi v bodoče dajal najmanjšega kredita kmetovalcu, ki spada pod § 27. tega zakona. Tako bi prišlo do tega, da bi sami kmetovalci v kratkem zahtevali ukinjenje ugodnosti, ki
niki. Tem zadrugam je bilo na tekočem ra runu. lombardu in ree«kontu odobreno 29.4 milijona Din. izkoriščeno r>a je bilo ob koix*n leta 21.7 milijona Din. Skupno je Obrtna banka kraljevine Jugoslavije imela ob koncu preteklega leta plasiranih v posojilih in kreditih 105.5 milijona Din.
Navzlie okolnosti, da je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v teku preteklega leta dvignil svojo vlogo v višini 6.3 milijona Din za gradnjo palače v Beogradu, se
tisoč stotom v 1. 1900. Neobrano je ostalo v raznih okoliših 25 — 50% pridelka. V Veliki Britaniji je znašal pridelek 172.00 starih stotov, to je 33 "/o manj nego L 1930. V nasprotju z drugimi državami pa se je pridelek v Franciji povečal za 105 °/o, od tisoč na 120.000 starih stotov.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg kovaškega in plinskega koksa; strojni oddelek pa do 14. t. m. ponudbe glede .dobave 1950 kg mila, glede dobave obločnic, šip in cevk, ter glede dobave 200 škatelj vazelina. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI, poboji pa pri omenjenih oddelkih.) ^talna voia-ka bolnica 7etske divizljske oblasti na
flll UUlUCiA La, vOcl IVv./II. malica	l/iui/icm t i	i --- - .	,	i , ^	, t _____
Ln, preprečiti zado^je Kmetova.| ^^r^Sfžeb^ h
jih določa ta zakon. Danes ni problem v tem, preprečiti zadolževanje kmetovalcev,
____ __temveč v tem, da se kmetovalec osvobodi	1	-----—- . ] . ■	, 7K
stanje hranilnih vlog pri banki ni bistveno zelenašldh dolgov in da se mu stvori mož- ca. (Predmetni oglasi so na vpogled v z.i»r-z-manjšalo in je znašalo 32.2 milijona Dm	povoljnega kreditiranja. Problem raz- ntci za TOI.)
nasproti 32.5 milijona Din ob koncu zadnje- | ^^ j^ett obstoja samo v malem delu	J = Dobava mesa. Dne 6. t m. se bo vrnila
f»a leta. Od skupnih hranilnih vlog odpade na centralo v Beogradu 24.1 milijona Din, na podružnioo v Zagrebu 7.1 milijona Dm, na i>odružnico v Sarajevu 0.59 milijona l)in in na podružnico v Ljubljani 0.52 milijona Din. Pmlročje 'ljubljanske podružnice je torej v obliki glavnice in hraniilnih vlog t reloti prispevajo k sredstvom banke 1 milijon 784.000 Din.	.
Poslovni uspeh Obrtne banje kraljevine Jnfoslavije je bil v preteklem letu nekoliko slabši nego leto prej. Cisti dobiček je zna sal 3.169.000 Din nasproti 3.976.000 Dm v letu 1930. Za razdelitev delničarjem ostane od lanskega čistega dobička 2.505.000 Din in je predlagana dividenda v višini 11 Din na delnico od 200 Din. nasproti 14 Din za leto 1S30. in 9 Din za leto 1929. Reeskontnl kredit, ki ga je imela Obrtna banka pri Narodni banki, je bil lani zmanjšan od 2o J zakona, na 14 milijonov Din. Na poslovni rezultat so
dolžitve kmeta obstoja naše države, kar je treba pri tozadevnih ukrepih tudi upoštevati. Končno se ne sme niti iz najvišjih razlogov ubijati vera državljana v stabilnost pravnega reda, ki je temelj gospodarske aktivnosti in napredka. Spomenica predlaga na koncu, da se nujno predložijo drugi primerni ukrepi za zaščito naših kmetovalcev, ki bodo v skladu tako z interesi naših kmetovalcev, kakor z interesi vsega našega gospodarstva. Gornja spomenica denarnih zavodov upošteva seveda v prvi vrsti razmere v južnih pokrajinah naše države, kjer se s kreditiranjem kmetovalcev bavijo predvsem mali privatni bančni zavodi in se le deloma nanaša na razmere v dravski banovini, kjer dajejo posojila kmetu predvsem zadruge, za katere po načrtu ne veljajo kritizirane določbe
pri intendanturi komande dravske divizij-ske ob asti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 11. aprila do septembra 1932 (Oglas je na vpogtei v Zbornici za TOI,. pogoji pa pri omenjeni komandi 1
Borze
Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet minimalen. Borza je poslovala štiri dni in ie v tem času dosegel promet komaj 0.7 milijona Din nasproti 3.3. 2, 2.1 in 7.3 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Pričakovano omiljenje omejitev v dodeljevanju deviz, se torej zaenkrat ni uresničilo. Slab promet pa je morda tudi v zvezi z okolnostjo, da se interesenti v večji meri poslužujejo možnosti likvidacije obveznosti nasproti inozemskim upnikom na podlagi najnovejše novele k deviznemu pravil-
Tirija: Železničar ■
Ilirija : Cel je
*\a-nborsk5 Železničar naskoči danes po-ziivijo i lirije cia čelu prvenstvene tabele pod-sa vezne lige. Naloga, ki si jo je stavil, ni la-hka, a brez izgi-edov vendar ne gre v boj; ravno proti vodilnim klubom je dosegel Železničar v dosedanjem prvenstvu najboljše rezultate, 1 : 2 proti diru j i, 2 : 3 proti Primorju v Ljubljani in 2 : 0 proti ■M.triboni! Ilirije bo absolv.irala današnjo tekmo v sestavi: Jakšič-.Iančič, Berglez-Be-lak, Dekfeva, Lnter-lce, Košak, Svetic. Do-berlet, Pipan. Vodstvo tekme je poveril p<.dsavez celjskemu sodniku g. Ochsu. Priče k bo ob 16. Na sporedu je ob 14.15 za-rn.miva predtekma med prvakom 1. B raz-pt da v Ljubljani Slovanom in B-teamom Ilirije.
.hitri, na praznik nastopi ob 15.30 proti B\niji SK Celje, ki je znan po svoji tehnični ogri in velja sedaj za najboljše moštvo Celja. Predtekmo bosta igrala ob 14 Korotan in juniorsko moštvo Ilirije.
Službene objave LNP
(Seja u. o. 30. ITI.) Prisotni gg.. Rr-bar, Stanko, Kurent, Novak, ing. Kuljiš, Dorčec, Kralj, Friedl, Pevalek J., Vosp-y-nik. SK Hrastnik bo prejel odgovor na njegov dopis št. 30 od 27. »IIL Vzame se na znanje dopis SK Javornik št. 177 od lv,. lil., dopis ŽSK Harmes št 57 o1 i". M. t L, v katerem javlja nov odbor (predsednik g. dr. Mauri Anton, tajnik I. g. Kos H.) Kaznuje se SK LUriji po nalogu JtNS na osnovi čl.b49 kaz. prav. JNS z globo 500 D, ker je v svojem dopisu na JNS v zadevi kaznovanja igr. Pogačnik in Un-terreiter žalila pods. funkcionarje. Globo je plačati najkasneje do 15. t. m., sicer sledi suspenz. Na osnovi prijave in *efe-rata p. o in priloženih aktov je razvidno, da je žSiK Hermes nastopil v javni tekmi 7. febr. t. 1. z igralci, ki niso imeli še pravice nastopa za ŽSK He-mes, odnosno je bil eden igralcev član '.rugega kluba. Zato in na osnovi čl. 1 spi. prav. JNS, ■upoštevajoč določbe § 6 in 7 kaz. prav. JNS, se kaznuje ŽSK Hermes z enomesečno zabrano igranja (do inkl. 1. maja). Z ozirom na svoječa.sno vlogo se opozarja SK Disk, Domžale, na rešenje iste s strani JNS v službenih objavah - Sportlistec br. 792 od 17. 411. t. 1. Pozivajo se v zadnjič klubi, ki imajo svoja igrišča, da pošljejo IjNP zahtevane podatke do 10. t. m. sicer bo proti klubom, ki se temu p.»zivu ne bodo odzvali, LNP kazensko postopai. — Tajnik I.
Službene objave ljubljanskega hazen-skega podsaveza. Iz seje u. o. 30. III. Razpored pomladnega dela letošnjega prvenstvenega tekmovanja je: 1. V. Celje:Iliri-ja, 8. V. Celje: Aten a, 22. V. Atena Ilirija. Tekme se odigrajo na igriščih prvoimeno-vanih klubov pod običajnimi pogoji. Upravni odbor bo priredil v kratkem sodniški kurz za nove hazenske sodnike. »Izpite za hazenske sodnike morejo polagati poleg gospodov tudi dame. -Izpitno takso bo kril deloma uprav, odbor sam, toda sar mo za tiste kandidate, ki se prijavijo v ta kurs, odnosno za kandidate, ki bivajo
statoo izven Ljubljane. Prijave se pošiljajo na podsavezn.i naslov, ki se glasi: Ljuibl-jansk5 bazena podsavez, Rupel Milica. Poljanski nasip 14. Klubi se pozivajo, da čimpreje poravnalo članarino za leto 1<*32. Po sktepu glav. sknščine morajo •klubi izvesti obvezen zdravniki pregled veeh aktivnih igralk. Točnejša navodila o tem prejmejo klubi pismeno.
Cross-countrv prvenstvo Jugoslavije. Opozarjajo se posetniki cross-countrv državnega prvenstva, da se blagajna in vhod nahajata pri drugih vratih, vis-a-vis gostilne Kovačič: prostor za gledalce se nahaja v spodnjem delu stadiona t j. na igrišču in tekaliišču. Pričetek točno ob 11. Vstopnina 10 Din. dijaška stojišča samo proti izkaznici 5 Dm. Garderobe, za tekmovalce so na igrišču ASK Primorja.
Ljubljanski zimsko športni pod*&vez ra-zpisuje za soboto 7. maja i. 1. ob 20. v damsko sobo kavarne Emona svoj I. red™ občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ce ob določeni uri ne bo občni zbor sklepčen, se bo vršil čez pol ure občni zbor ob vsaki udeležbi. — Vsak član podsaveza lahko pošlje na občni zbor več delegatov, a glasovalno pravico ima samo en delegat, kr mora biti tudi označen na pooblastilu. V bij o se vsi člani, da občnemu zboru^ n<rv sostvujejo. Glasovalno pravico na občnem zboru bodo imeli samo delegati onih klubov in društev, ki so svoje obveznosti napram savezu <in podsavezu poravnali. Zato se opozarjajo vsi člani, ki imajo se kake zaostanke, da iste nemudoma poravnajo im si s tem pridobe vse pravice članstva
Iz odbora za delegiranje sodnikov (Službeno.) Obvešča se g. Deržaj. da je za danes napovedana prv. tekma Olimp : SK Celje odgodena.
Glavna skupščina Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije bo danes dopoldne ob 10. v Mikličevi restavraciji.
ASK Primorje (nogom. sekena). V penedeljek ob 16. trening tekma IT. garniture s Slovanom na našem igrišču. Vsi točno.
SK Grafika. Danes dopoldne od 9. naprej obvezen trening za vse igralce na igrišča ASIK Primorja. Trenira se ob vsakem vremenu in se bo tudi kompletirala oprema za igralce. Kdor ima slike ali opremo doma. naj jo prinese seboj. Vsi in točno.
Tenis odsek Atena vabi člane m prijatelje teniškega športa k vpisovanju 6., 7. in 8. aprila od 16. — 10. v damski sobi ka-rsrne Emona. Zaradi razvrstitve ur -naj nrihče ne zamudi prijave. Dijaštvu znižana članarina.
Izredni občni zbor Motokolesarske+a kluba Ilirije bo v nedeljo 17. t. ra. ob 9. dop. v restavraciji Novi svet, Preše.nova soba. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva. sprememba pravil, volitev odbora m slučajnosti. Z ozirom na splošno gospodarsko krizo in v očigled na izredno težak položaj naše motociklistike z novo ogromno obdavčitvijo po novem taksnem zakonu, namerava upravni odbor staviti izrednemu občnemu zboru predlog, da se žo itak nizka članarina zniža na minimum. Odsek za sestavo novih pravil je dovršil svoje delo, zato poziva vse članstvo, da se pol-noštevilno udeleži zborovanja.
Kraljestvo mode
Irske čipke
V začetku vsake nove sezone nas moda preseneti s kakšno posebno zanimivo novostjo, ki potem odločilno vpliva na nadaljnji razvoj celotne modne slike. Letos zanimajo predvsem razna okrasja in zlasti nenavadne, na roko izgotovljene čipke
Poleg benečanskih »poant de Venise« — cink so se predvsem uveljavile tako zva-ne sirske« čipke, ki jih uporabljamo najraje za elegantno popoldansko opremo in ki bodo nedvomno prej ali slej obvladale popoldansko modno sliko. Mnoge dame se bodo še spominjale, da so že nekako pred dvajsetimi" leti irske čipke bile velika moda. 'ki jo je ženski svet sprejel s tolikim odobravanjem, da je več let prevladovala.
Potem so tudi irske čipke zapadle pozabljen ju in šele letos so se nanje spomnili odločilni modni saloni in jih uvedli v dnevno modo, videč da nenavadni, napol plastični vzorci teh čipk popolnoma odgovarjajo letošnjemu, nekoliko starinskemu modnemu slogu.
Irske čipke se dado uporabiti na najbolj različne načine, in sicer v skladu z bidermajerskimi ali empirnimi motivi letošnje mode. Pri enostavnih oblekah se zadovoljimo z ovratnikom in manšetami ali z inkrustacijami iz irskih čipk, nekateri modeli pa prinašajo cele čipkaste rokave, kar učinkuje izredno elegantno.
če pa se ne strašimo denarnih žrtev aR kompliciranega ročnega dela, moremo z vezenjem zvezati različne irske motive. S tem dosežemo večjo ploskev, ki jo uporabimo za plastron ali za celo bluzo. Prav tako so moderni životi iz irskih čipk.
Najbolj elegantne so enostavne temne svilene obleke z apartno garnituro in zlasti letos so moderne mnoge temne barve, kakor n. pr. srednje modra, listnato zelena. modrikasto siva ali rdečkasto rjava. K vsem tem barvam izvrstno pristojajo ravno irske čipke.
ING-J-IFlflUEN OKU+SEKAINN
{1IUIT!
LJ UIU QMP
Levstikova ulica na Vrtači
Radivoj Peterlin-Petruška:
Tat iz usmiljenja
Sredi marca smo že, a zunaj vlada zima. Skozi okno gledam lepo pokrajino, ki pa izgleda pod globokim snegom kakor da bi ji z njenim drevjem in po-sivelimi poslopji pričaral mraz na okenska stekla; tako fini, tako nežni obrisi stavb in drevesnih debel, vej in vejic v tej snežni belini.
Pota in stezice so vse zametene. Le če prav dobro pogledaš, opaziš v enaki razdalji kopnejše lise na snegu; zasnežene stopinje slučajnega potnika. Še dobro, če je imel cele čevlje, ali pa celo škornje. A kaj, če je bil revež in so mu skozi raztrgano obuvalo štrleli prezebli prsti? Brez dela in brez doma. In zdaj hodi od hiše do hiše in prosi vbogajme. Ce mu kdo kaj da. In če ima dotični sam še kaj razen kopice otrok. A vas je raztresena, od hiše do hiše je skoraj četrt ure. Ubogi človek!
Jaz sem videl takega človeka. Seveda daleč stran od tukaj — v mestu. Pokazal mi ga je prijatelj, ko sva sedela v kavarni in čitala.
Tisto jutro je bil vražji mraz. Človek je gledal, da pride kolikor mogoče manj na cesto. Kašljala pa je cela kavarna, da nisi slišal lastne besede. Sedim takole, obrnjen proti oknu in čitam. Te-dajci me potegne prijatelj za rokav in pomigne z očmi, naj pogledam proti vratom. Kaj hudiča hoče, si mislim in se ozrem.
Vidim kakih dvanajst let starega fantka, čedno oblečenega in pričesane-ga, ki je pravkar pazljivo zaprl za seboj vrata in se zdaj spoštljivo bliža so-
Naša srednja skica predstavlja tako obleko s čipkastim ovratnikom in enakimi ljubkimi manšetami. Velja za jako elegantno, če okrasimo mali, tesni klobuček z motivi iz irskih čipk, ker dosežemo na ta način originalno skladnost.
Izredno mikavne m mladostne so obleke z životom iz irskih čipk, ki ima kratke balonaste rokavčke, kakor vidimo na naši zadnji skici, život take obleke se tesno oprijemlje vratu in ga moramo zapeti z irskimi gumbki na ramenih ali na hrbtu. Tvorivo takšne obleke naj bo brez bleska, ker napravi tako najbolj gosposki učinek. V prvi vrsti mislimo tu na geor-gette ali romain.
Največjo pozornost vzbujajo bluze iz irskih čipk, ki prinašajo zadnje čase različna krilca. Nosimo jih k promenadnemu svilenemu kostumu s plisiranim krilom in z bolerasto jopico. Tudi k temu se prilega majhen klobuček s cvetličnim okrasjem (prva skica).
Vrtni namizni prt
M ob sončnem vremenu tako lepo in veselo učinkuje, če ga razgrnemo na verandi, balkonu ali na vrtu, moramo izgoto-
	Fl		
			
delo poslužujemo le dobro pralnega tvoriva, sicer doživimo pri prvem čiščenju veliko razočaranje!
Nakodrano pero
predstavlja prav zanimivo dopolnilo mode klobukov in je že zaradi tega apartno, ker je povsem plosko in ima vendar zanimi-
vo rakodranost nojevega perja. Tako pero učinkuje najbolje na modernih, zadaj privihanih klobukih ter si je vsled svoje smele nenavadnosti pridobilo že veliko priljubljenost
Pomanjkljivost kože
kot sončne pege, mozolje, gube, lišaje itd. bi se moralo zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva El-sa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina.
viti iz grobega platna žive barve. Ob tej priliki velja omeniti novo tehniko ročnega dela, ki predstavlja nekako sestavo aplikacij in vezenja ter jo moremo v tem primeru prav dobro uporabiti. živobarvne aplikacije so zamišljene iz platna, vezenje pa, ki tvori nekako ozadje, je iz pisane volne. Seveda je važno, da se za to
sedni mizi. Tam gostom nekaj z rokami in glavo dokazuje. In eden ali dva sežeta v žep in mu dasta vsak novec. Od tam gre fantek k drugi in tretji mizi in pride nazadnje tudi k nama. Iz njegovega obnašanja in iz gibov rok in glave spoznam, da je fantek mutast in prosi za kako delo ali vsaj za mal dar, da si more kupiti brane.
Roke ima vse premrte in ko vzame denar, mu pade na tla in se zakotali po dmizo. Pomagam mu ga iskati in nehote se mi ustavi p o ded na njegovih čevljih. Vsi so raztrgani in palec desne noee mu gleda iz njih.
Deček pobere denar, se lepo prikloni in tiho, kakor je prišel, se splazi zopet iz kavarne na ulico.
Pozneje v pisarni mi pove prijatelj njegovo življenje. Sin kaj zarje v zunaj na kmetih je rastel s svojimi bratci in sestricami v višino in širino. In ko je postala izba pretesna in hrana p.-pičla za vse, je moral kot najstarejši od hiše s trebuhom za kruhom. Prignalo ga je v mesto za delom, a kaj ko ga še sit.ireiši mo/i ne morejo dobiti. In tako je primeram, ako noče krasti, hoditi od hiše do hiše in prositi kruha. —
Zgodilo se je pa tiste dni v mestu, da je zdaj v tej hiši zdaj v oni zmanjkalo kaj obleke ali obutve iz nezaklenjenih prostorov, nihče ni videl, kdo jo je vzel in kam je izginila.
Okradenci brž na mestno policijo prijavit tatvino, policija pa pokonci in po mestu iskat tatu; ker ne najti ga bi bilo pod njeno častjo...
Detektiv Ralca stoji na glavnem trgu s prekrižanimi rokami na hrbtu in ogleduje blago v izložbi manufaiktume
Zdravniška posvetovalnica
T. V. v C. Odgovor na Vaše vprašanje je Vam lahko da samo zdravnik, pri katerem ste bili. Ugotoviti bi se pa tudi moralo, če je Vaš mož popolnoma zdrav. — G. Ljubljana. Izgleda, da je sprememba na koži živčnega izvora Poset,ite oddelek za kožne bolezni splošne bolnice v Lub-ljani, kjer Vam bodo v ambuiatoriju vse potrebno povedali. _ Zdravje. Prosite bližnjega zdravnika, da Vam preišče vodo. _ J. B. Kruševac. Brez zdravniške
preiskave ni mogoče ugotoviti, v čemu je stvar. Izpirajte si pa usta, kakor je op> sa.no v Velikonočni številki >Jutra< pod naslovom >Ne,ga bolnika«. — P. M. Ljubljana. Ker je bolezen sumljiva na kostno jetiko, Vam nujno priporočamo pregled v ljubljanski bolnici. — H. š. Belca. Preiskati Vas mora zdravnik — strokovna ak za ženske bolezni. — A. F. Maribor. Prod vsem Vam ne moremo ohranita očitka, da niste ubogali zdravnika in ste zdravili bolezen po svoje s sredstvi, k-i samo dražijo sluznico, vsled česar se še pokaže beli enoj. To traja lahko še neka<j mesecev, med katerim časom je pa že treba mik.ro-skopično preiskati od časa do časa iztok. Kakih težjih posledic za starost ne bo. če ni gonokokov, je prenos na drugo osebo nemogoč. V kri gonokoki po navadi ne preidejo. Poročite se lahko, če je zdranradk vsa.j trikrat zaporedoma ugotovil negativni izvid. Neplodnost nastane samo. če je bilo vnetje obojestransko. Neplodnost se da zdravniško ugotoviti s .preiskavo semenskega izliva, najboljše v državnem ambuiatoriju za spolne bolez.nl.
ZA BOLEZNI SRCA
DOBR
20-dnevno zdravljenje v spomladanski seziji Din 1.200— (hrana, soba, kopeli, zdravnik in prevoz z avtom). Prospekti zastoni.	3467
ALI NIČ NE RAZMIŠLJATE,
da iščete zastonj od pomoči proti starostnim pojavom (moška slabost, nervozi-teta, stanje oslabelosti, nespečnost) ?
NE IZGUBLJAJTE ČASA,
temveč zahtevajte takoj naš prospekt! Višek so dosegla moderna raziskavanja z ugotovitvijo, da so ti bolezenski pojavi posledica nezadostnega delovanja žlez. S poživljenjem delovanja žlez učini
PELITH
obnovo vsega organizma, daje možu v zrelejši dobi zopet miadostno moč in. omogoči visoko starost brez nadlog.
Zastopstvo PELITHE družbe, Beograd, Cika Ljubina ul. 7. Poštanski pretinac
br. 94._ Proti vposlatvi 5 Din v znamkah dobite našo v razumljivem slogu spisano
obširno znanstveno brošuro.	104a
Nazadovanje rojstev na Angleškem
Neka londonska statistika ugotavlja, da število rojstev na Angleškem silno pada in je letos doseglo najnižje stanje v zadnjih 100 letih. Dočim. je prišlo leta 1880. na 200 oseb še 7 otrok, jih je zdaj manj nego 3. V letošnjem prvem četrtletju se je rodilo 7000 otrok manj nego v istem času lanskega leta.
trgovine. Blago je dobro, obrazci lepa in večinoma temne barve tako, da vidi Ralca v steklu kakor v zrcalu vse, kar se godi na prostranem trgu.
Iz stranske ulice se priplazi mutec, zavije okoli ogla, pogleda boječe okrog sebe in smukne isti trenutek za bližnja vežna vrata.
»Stoti, — si misli Ralca, — tukaj pa nekaj ni v redu«, gre hitro k vratom, za katerimi se je skril mutec in čaka za podbojem, da se vrne. Mimogrede pa je namignil stražniku, češ, naj bo pripravljen.
Cez par minut pride nrautec skozi vežna vrata in ko vidi Ralco, ga spoštljivo pozdravi in hoče mirno dalje. Ta pa ga ustavi in premeri od glave do nog. A na nogah ima mutec čisto nove čevlje, ravno take, kakoršni so bili prej ta dan ukradeni šolskemu slugi.
»Ga že imamo!« pravi Ralca polglasno in pokliče stražnika, naj pelje mutca na policijo.
Gospod nadzornik so dober in pošten toda pri delu sila strog mož, povrhu pa izkušen, da malo takih. Oni. natanko vedo, da se pod nedolžnimi pogledi skriva lahko tudi taka navihanost in prebrisanost, da bi ukanila še kačo v raju, kaj-li tako vsakdanjega človeka.
»Ala. fante! Zdaj mi pa kar naravnost povej, odkod imaš te čevlje? Ali ti jih je kdo dal. ali si jih sam ukradel?«
Mutec ga začudeno gleda.
»Gospod nadzornik, pokorno javljam: deček je mutast in ne zna povedati!« pojasni stražnik ter pomaga s kretnjami rok, oči in ust dopovedati fantu, kaj bi radi gospod nadzornik od njega zvedeli.
Radio
Nedelja, 3. aprila
LJUBLJANA 9: Esperantsko predavanje. — 9.30: Premo s cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Dr. Vor-šič: Problem srebra. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Rezervirano za prenos. — 17: Salonski kvintet. _ 20: Prenos koncerta glasbene šole Glasbene Matice iz Ptuja. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet.
Ponedeljek, 4. aprila
LJUBLIANA 9.30: Prenos cerkv. glasbe. _ 10: šah. — 11: Salonski kvintet. — 12: čas, poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Pevski koncert g. Marjana Rusa. _ 16: Citre s spre.niljevaajem kitare. _ 17: Koncert tamburaškega zbora iz šiške. — 20: Fantje na vasi. — 20.30: Poročilo o poskusih dr. Vebra. — 21: Citre in kitara. — 21.45: Salonski Kvintet — 22: Napoved časa in poročila
_ Nadaljevanje koncerta.
BEOGRAD 12.05: Rad.io-orkester. — 17: Popoldanski koncert. _ 20: Narodne melodije — 20.30: Veseloigra. — 21: Havd-nova proslava. — 22: Pesmi. — 22.25: Plesna glasba. _ ZARGEB 12.30: Plošče.
_ 17: Prenos zvočnega filma — 20.30:
Koncert na kitare. _ 21.30: Prenašam je tujih postaj. — PRAGA 19.20: Zabaven
program. _ 21: Večer Haydnove glasbe.
— 21.30: Klavirski koncert. _ 22.20: Lahka godba \i Bratislave. _ BRNO 19.20: Program iz Prage. — 21: Orkestralen koncert _ 22.20: ti^ahka glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 17.3-5: Lahka in plesna glasba _ 20.15: Prenos opere »Iskalci biserov« iz Lvova. — 23: Plesna glasba — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 17: Koncertna ura. — 20: Beethovnove violinske sonate. — 20.30: Operetni večer. — 22.45: Godba za ples. — BERLIN 20: Orkestralen koncert _ 21.16: Igra. — Plesna glasba. _ Ko-NiLGfSBERG 16.30: Popoldan skd koncert. — 19.56: Večer lahke glasbe. — 20.45: Pevska ura — 21.15: Prenos >iz Berlina — MutflLAOKER 17: Orkestralen koncert iz Monakovega. _ 20.30: Večer lahke glasbe. — 21.30: Pevski in klavirski koncert _ 212- Mešan program. — 22.45: Koncert orkestra — BUDIMPEŠTA 17: Zborovsko petje. — 18.30: Vojaška godba. — 20.10: Dramski večer. — 23: Plesna glasba. — RIM 17.30: Prenos Haydmove proslave v filharmonični aKademLjL — 20.15: Plošče. — 21: Vokale« rn imstrumerta.ien koncert r— 22.10: Lahka glasbo.
Torek, 5. aprila
LJUBLJANA 11.30: šolska nra: Pomladno jutro v gozdu "n lov na divjega petelina. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza — 17.30: Otroški kotiček. — 13: Sa;onski kvintot. _ 19: Nemščina — 19 30: Glavne razvojne faze v umetnosti! zgodoviii. _ 20: Inž. Bedjanič: Pojem elektrike. — 20.30: Proslava 100-letnice Goetnejeve smrti. — Goethe: »Faust«, izdajajo člani nar. gled. v Ljubljani. — 22.30: Napoved časa ,in poročila.
BEOGRAD 11.05: Radio-orkester. — 16.30: Popold. koncert. — 19 05: Hayln: >Stvarjenje«. — 21.35: Poročila — ZV GREB 12.30: Plošče. — 17.02: Koncert na kitare. — 19.05: Prenos Haydnovega ora-torija z Dunaja. _ 22: '^ahka glasba. — PRAGA 16.10:. Koncert i z Bratislave. — 19.25: Kvartet trom>pet — 20.05: Koncert Dvofakove glasbe. — 21: Orkestralna glasba — 22.20: Plošče. — BRNO 19.25: Koncert god.be na pihala. — 20.05: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA
Fant res ni neumen, hitro spozna, kaj hočejo od njega, obraz se mu zjasni in z bliščečimi očmi in rokami in s ceLim telesom pripoveduje gospodu nadzorniku, kakšna sreča ga je doletela, in kako se je neki gospod na cesti usmilil njegovih- prezeblih palcev na nogi in mu podaril čisto nove čevlje. . »Ah, ti pretkanec ti! — Jazbec, pe-Ijite fanta v ječo, dokler se zadeva ne razčisti«, zapovedo gospod nadzornik, še bolj prepričani, da imajo opravka s silno navihanim tatom.
Mutec sedi v ječi dan, dva, sedi tri dni; po mestu pa krade nekdo naprej ko sraka. Ljudje si ne vedo več pomagati, hodijo na policijo in se pritožujejo, češ da nič ne dela.
Pripeljejo v ječo še enega, na katerem je spoznal bančni uradnik Bele svojo ukradeno suknjo. Tudi ta taji in trdi, da mu je suknjo podarili neki gospod v gostilni »Pri piki«.
»V ječo ž njim! Bomo že videli, kaj je resnice na tem.« —
Zunaj pa se vrste tatvine druga za drugo, kakor dnevi v pratiiki...
Tretji dan se pripravlja k počitku. L^ za kratek čas je proti večeru pogleda sonce na ^snežene mesto, obliz-niL visoki zvonik farne cerkve in se z,pet skrilo za sivimi oblaki. Zdaj je že mrak.
Preden se prižgejo električne luči. se gospod nadzornik sprehodijo po sobi težko so delali ves dan; zraven jih pa še revmatizem tare v desnem kolenu Malo se ustavijo pri oknu in gledajo čez cesto velike ledene sveče, ki vise od strehe. »Vsaka ima najmanj poJ kile« — si
17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Poljuden koncertni večer. — 22.10: Klavirski koncert. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 12.40:
Plošče. — 15.40: Arije in pesmi. _ 16.45:
Glasbene miniature. — 19.0r- Havdnov oratorij »Stvarjenje«. _ 22.10: Plesna glasba — BERLIN 19.05 Prenos koncerta z Dunaja. _ KoNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert iz Lipskega. — 19.05:
Prenos koncerta z Dunaja. _ MuHL-
AGKER 17: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos Koncerta z Dunaja. — 22.43: Plesna glasba. —
Križaijka „Ladja"
Navpično: 1. ;.Otok smrti« pri Krfu — pokopališke Srbov, 2. kemijski znak za barij, 3. neraven, 5. vezaiik, 6. medmet, 7. ažurna. 9. močvirsko bičje, 10. mesto ob Nilu znano po jezovih, 11. reka v Sibiriji, 12. sveta gora v Grčiji, 14. zemlja. 17. član kulturnega, izumrlega naroda v Ameriki, 19. plosKovna mera, 20. kemijski znak za mangan, 21. reka v Švici, 22. dva zobna soglasnika, 23. kratica za gospod (tre.), 24. dva samoglasnika, 25. vrsta žita, 25. dva samoglasnika.
Vodoravno? 2. ozvezdje, 4. naše morje, 6. igralna karta, 8. olje (angi.), 9. baltiška država 13. otok pri katerem so porazili vrli Dalmatimoi pod Tegetthoffovim poveljstvom Italijane (20. 7. 1866.), 15. žuželka, 16. osebni zaimek, IS. geslo jadranske Straže«, 27. društvo za obrambo in procvit Jadram a, 2-8. števnvk.
Rešitev velikonočne križaljke
Vodoravno: 1. vi; 2. Re; 3. kalin; 4. Novi; 5. kolek; 6. ar; 7. na; 8. Ra; 9. Ana; 10. atlas; 13. ajda: 14. dir: 16. Sava; 20. aga; 21. krtina; 23. Obir; 26. Albina; 27. Ida; 28. narod; 30. ej; 31. los; 32. Spa; 33. Brusa; 35. tekač: 38. nakana; 41. oči; 42. Alena: 43. Pariš; 44. sopara; 47. Žara; 48. ep; 49. Kalvin: 50. in; 51. Lille; 54. Kazanj; 55. aj; 56. žep; 57. kosa: 58. Cataoia; 5-9. kis; 60. Janez; 61. Jedert; 62. os; 63. Ra; 64. matador: 66. mi; 67. Uri; 68. Eros;
69.	rubidij; 71 dkg; 73. kokarda; 75. Olt; 77. Al; 78. nebo; 80. Jud; 82. lek; 83. konica; 85. kalij; 86. glad; 88. rt; 90. Ob; 91. Po.
Navpično: 1. Velika noč; 2 Ravema; 3, kol: 4. no; 5. kralj; 6. Arta; 11. Adda; 12. Saigon; 15. Raba; 16. Srb; 17. Atila; 18. vino; 19. Anastazij; 21. Ključavničar; 22. tarča; 24. Irska; 25. ropar; 26. aeroplan; 27. Isker; 29. Daniel; 34. Sirija; 36. Ela.n; 37. anapest; 39. Apolon; 40. Aspe; 44. skat; 45. oaz a; 46. a.n: 52.1 sere; 5 3.1 azaret; 5 4. kan; 55. Amerika; 56. žirija; 57. kasik; 59. kemik; 60. Jadran; 61. Job; 65. duh;
70.	dol; 72. gobec; 74. Rinka; 76. loka; 79. Elija; 81. dolg; 84. Nil; 85. karp; 87. dolar; 89. top.
mislijo — in če pade slučajno taka-le na-te, imaš brž dosti.«
Naenkrat nekdo močno potrka in ne da bi čakal na poziv načelnika« notri!« že odpre vrata in plane v sobo. To je detektiv Ralca.
»Ga že imamo, gospod nadzornik!« kriči že pri vratih. »Takoj ga pripeljejo. Vse je priznal, ničesar ne taji. — Sta že tukaj. Kar notri ž njim!«
Stražnik potisne pred seboj v sobo malega suhljatega še dosti čisto oblečenega gospoda kakih tridesetih let z vedno smehljajočimi s črnimi očmi in malo črno bradico.
Gospod nadzornik nataknejo očala in premerijo prišleca s strogim pogledom.
»Sedite, prosim!« — Torej vi ste oni___«
»Tat! — Tako je, gospod nadzornik, jaz sem!«
»Torej priznate, da ste tega in tega dne vdrli tam in tam v sobo šolskega sluge in mu odnesli čisto nove čevlje?« »Da. priznam!«
»Vi ste vzeli tega in tega dne«... In gospod nadzornik naštevajo drugo za drugo vse tatvine, ki so se zgodile zadnji čas v mestu. In na vsako odgovori obtoženec: »Da, priznam!«
»A. kaj ste napravili s temi stvar-
mi?«	...
»Razdal sem iih drugim, ki so jih om bolj potrebni. Smilili so se mi, pa sem jim dal.«	_
»Hahaha! Kaj mi poveste? — Torej, vi ste takorekoč tat iz...«
... usmiljenja! Tako je. gospod nadzornik: čisto navaden tat iz usmiljenja!«....
OMIŠALJ
„Vila Biserka"
s parobrodom v % ure od Sušaka. Izvrstna restavracija in kavarna. Lepa moderna vila z veliko teraso nad morjem in z lastnim kopališčem Cena 60— 70 Din z vključno vsemi taksami. Zahtevajte prospekte. Lastnik: Grgur An-tončič.	106
Malmska (©tok Krk)
divno morsko kopališče z več fincpeščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bujna vegetacija. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.- -. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjeren-stvo.	99
otel „Draga"
Malinska Ka KRKU
na lepem kraju blizu morja. Lep vrt. Terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Vsa pojasnila in prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič.	98
Malmska
Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo m lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din >0.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno.	79
Restavrant — Pestzloa „TEIGLAV" Aleksandrovo, otok &RK
Ob pristanišču z izgledom na morje. Novo urejene sobe. električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo. hitra postrežba, vsa oskrba 50 Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. Vse informacije daje lastnik Ivan Franolie.	100
RESTAVRACIJA IN KAVARNA

slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunajska kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki prebivajo na Rabu.	96
Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo Din 55—60 dnevno!
Hotel »Astoria« na Rabu
B-s«r Jadrana, s krasnim kopališčem. H»t«J •jnpozanten, oasproti pristanišča. Moderne. i vsem k »rafortora in za vsako potrebo tu<ti s pečmi >prem!jen« sobe. Kopališča v hiši. Sobe i balkoni ali verando, z razgledom na morje to na Ve!ebit. Ce-,ie izredno nizke. Kdor si teli zdravja, mirti in izvrstne oskrbe. na; se zateče v botel »Astoria«. Zaht-vajte brraplačne informacije	SS
Hotel — Pension Zagreb
Prvorazredno in rcnomirano podjetje z odlično kuhinjo. Neposredno na morju. — Krasen razgled na otok Lušin. Cene zelo zmerne. Prospekti na zahtevo brezplačno. Vsa oskrba dnevno Din 60.—- do 65.—. 126
RAB
najlepše in najcenejše kopališče na našem Jadranu. Znani Hotel Siavija na obali in v neposredni bližini pristanišča ter parka, daje popolni penzion za Din 65—75. Vse informacije in prospekte pošilja brezplačno
153	N. KNEZOVIC.
n i	V sredi mesta in obenem najbližji
kil	kopališču. Krasna terasa za solnče-
Ig g	nje. Lepo urejene sobe ter najboljša
lili	domača in dunajska kuhinja. Cene
pjgl	pensionu najnižje. Pojasnila in pro-
lil	spekte pošilja brezplačno lastnik B.
sil	Kovačevič, Hvar. 80
jllif
Hotel KOVAČiČ
Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak.
iTOMOia
M® ®1f©K(U) MQ§(U)
Hotel Kukljiš
najlepše mesto na spodnjem Jadranu. Ves dan solnce. Nenadkriljiva klima. V neposredni bližini čarobnega špilja. Ob jasnih dneh se vidi Italija. Sobe z vsem komfortom, izvrstno kuhinjo in vinom »Vugovom«, penzion 60 Din dnevno. — Peščeno kopališče, čolni, na vročem solncu.	H7
Nns© morje
Omišalj na Krktt
.Na skrajnem severozapadu otoka Krka. obrnjen proti Sušaku in Roki. stoji 82 m nad morjem knmeniti Orni šal j, ena najvidnejših točk našega Kvarnera.
To je trd kamen, nepremičen ob vedno pljuskajočih valovih, prava slika človeške borbe z naravo. Tako rekoč neposredno iz morja se dvigajo velikanski skladi pečevja v naravnost nedostopnih stenah navpično proti sinjemu nebu. Spodaj pa leži idilično kopališče z lepim borovim gajem v ozadju. Zgoraj si je človeška roka na skoro nedostopnem prostoru, ki ga obdajajo >Male}: in >Vele< stene, zgradila naselbino, ki nudt človeku polno zanimivosti.
Hiša se drži hiše kakor v mestu. Vmes so razpadli in razdrti domovi. Žene so vse leto v črnili oblekah. Če jih vprašaš ym vzroku, ti jiovedo, da žalujejo i>o Frankopa-nih. ki so imeli tukaj lep dvorec, do katerega se ie dospelo skozi strma »Mala vratca ali pa skozi težje prehodna Vela vratca. Ime Pred Kaštelom< še danes spominja na tiste čase. Pogled z Velikih sten
na morje, na otok sani. na obalo in Kralje-vico preko Sušaka do Moščenic, od Velebita pa do ličke je impozanten. Za prvini pomo-lom i >ro t i zaj>adu se vidi sanjava luka — to so Njivice, samo uro hoda oddaljene od Oniišlja. Bolj zadaj j>a stoji znameniti samostan Porat in hribovje, poraščeno z oljčnimi gaji. za njimi pa se skriva kopališče Malinska.
Omišalj, ki se pisal z latinskim imenom Častnim Musculum. je starinsko mesto. Med tem. ko je bil Krk v srednjem veku zatočišče romanskega življa, je bil Omišalj že od pamtiveka kakor sokolje gnezdo branik domače zavesti in ljudske govorice. Zato so tudi j>rav tukaj sezidali Frankopani svoj grad (kaštel), ki o njeni j>oje narodna pesem. Napis v glagolici izpričuje, da se je ta zgradba jeia zidati poleti 1+20. za kneza Ivana iti njegovega sina Mikule. Tudi v stari omišaljski cerkvi so glagolski napisi iz lo. stoletja. Vse v vsem: Omišalj je zanimiv za tujca in letoviščarja. Oba najdeta v njem dovolj krasot in mikavnosti, da se jima prikupi in za vedno vtisne v spomin.
vodilno morsko in klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od LJEČILIŠNOG POVJERENIŠTVA U CMKVEMCI.	94
PARK HOTEL CRNKOVIČ
Vis-a-vis zdravil, parka. Dipl. kuhinja. Pen-zijon 60—70 Din. Prospekti gratis.
HOTEL CRIKVENICA
Pomladne in jesenske cene Din 60. v glavni sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj.
PENZIJON »VILA JULIANNA«
Pavšalne cene s kopeljo dnevno 60—70 Din, v sezoni 70—80 Din. Prospekt.
KRALJEVIČA
Najstarejše morsko kopališče, pol ure od Sušaka-Reke in postaje Pla.se.
Dom Dr. Seidl, Crikvenica
50 sob s tekočo vodo. Penzion Din 65.— 148 do 75.—. Zahtevajte prospekte!
Najprijetnejše bivanje v Crikvenki
nudi komfortni penzion-restaurant VILA RUŽICA ter dependanca VILA ANETA Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. Krasna lega in razgled. Zahtevajte brezplačne prospekte.	95
CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI — VKLJUČNO VSE TAKSE IN POSTREŽBA — DIN 65 DO DIN 75. VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK. 97
(Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Sušakom (3 ure vožnje)
@
MaQarstc&
na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«.	120
Hotel — Penzion „Lopwd" Kulfevan
odprt vse leto. Otok oddaljen l uro od Dubrovnika. Vsakodnevna zveza s paro-brodom ali motornim čolnom. Novozgrajen hotel, izvrstno urejen, z veliko teraso z izgledom na morje. Divno kopališče, peščeno obrežje. Penzion s sobo in vsemi taksami in pristojbinami za kopanje dnevno 65 Din. Zahtevajte prospekte! Lastnik: Pero Kuljevan.	119
Od
Din!
La lu dni lnkiu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na astni peščeni obali
Koncerti, dancing, šport, tenis
HOTEL
Zahtevajte gratis prospekte!
Korčnla
JUŽNA DALMACIJA
4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika.
Brzojavi: Andreis,
Koreula
87
Hotel Palace-etablisement
40 sob, urejene za zimsko solnčenje. Posebni balkoni in terase za solnčenje ter vrt poln eksotičnih rastlin. Zdraviliški salon in drugi društveni prostori. Pension od 70—90 Din	83 Zahtevajte prospekte!
Direktor: Med. dr. J. Avelini.
med
Najmodernejše jugoslovansko zdravilišče, kopališče in letovišče
510 m nad morjem.
Sezija skozi vse leto. Pojasnila in prospekte daje: Zdraviliška komisija in uprava hotelov.
Hotel »Central« Bled

Telefon št. 57.	Telefon št. 57.
Novo renov.ra/n. t-ifc jezera. jezerska veranda, terasa Ln vrt, solnčna kopelj, čolni, garaže n lepe solnčne sobe z razgledom na jezero.
GOna za sobe pred id po sezoni . !•">—-" !>.»
s prnhrano pred iu po sezoni . 4»>—50 T)iu Cema za	v juliju in avgustu . . i"—25 I>n
s prehrano v juliju in avgustu . . 60—S") Oin So!e iti večjo družbe imajo znatem popust! — Prospekta bre®|i»a<no. Se priporoča Josipina šmid
Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur-taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven sezije eventuehii popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Ivopa-liščno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška postaja Crikvenica-Šilo-Krk.	iO1
PARK - HOTEL BLED
\VEEK-END 1, 2, 3 dni po Din »0.—,
5 dni	IO dni
Din 43«	l>i n S 44»
V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri SJnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust.	136
COOlTitL

3<i5 postelj. 64 kopalnih sob.
Najmodernejši in najbolje opremljeni hotel \ državi
Lastna tormaino piavaitta k "pel v sala; &:.•:. — Kunijitetna penzija (najbv ša — '. prvovTst.na >*krba fMtst-režba. edravil>ka ta k.-a m tenu,.na kopel) pomladi ?.» Dia. — Zahtevajte naš--, pav ia.!no ofe.rto. ki Vam nudi še nad<'j:ije prednosti.
HOTEL-
PENSION
Ugodna lega. Senčnat vrt. Solidna postrežba. MENU: Din 15.— in 18.—. Najboljša oskrba po najnižjih cenah.
Zahtevajte prospekte. 137
0
Staroznani najpriljubljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino in takse, za 1 dan Din 75.—, za 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvora na kolodvor.	74
Motel ^IMA-
k L,KS>
u
1' e n s i o n prrd in po seziji od 45—50 P-n v glavni s', r..i od 75—ts<> Din
SoJsk:m izi.m® se nudi prehrana in stanovanje po najnižjih cenah. — Litra ra nud; pavšalno bivanje proti mesečnim obrok" m. Vsa pojas-nia daj« uprava h"'.eia »Z A K A«
Priljubljeno bivališča čestilcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah.	75
HOTEL OB JEZERU
Pension in soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo.
Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla voda.	73
iJ€otel - ^ensitart
m9**, s
a
udobno urejen, prvovrstna kuhinja, nizke cene, vrt za goste ob jezeru, jezersko kopanje za plavače brezplačno, čolni, garaže, prospekti brezplačno na razpolago.
Telefon štev. 21.	76
Hotel Slavifa Hvar
Tik pristanišča za vse parnike. Krasen vrt s tropskimi rastlinami. Priznano izvrstna kuhinja, najskrbnejša postrežba. Penzion Din 65—75 in 10% postrežba. Zahtevajte brezplačne prospekte in informacije. Lastnik Ant. Miličič. 82
HOTEL BELLEVUE
Omiš pri Split«
Sredi razkošne romantike in naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za odpočitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 Din.	85
H IT S A K
SPL5T
Hotel FCovačeviž v Splitu je dobro urejen in so H len tmel i 20 sobann, v centru mesta. Izvrstna kuhinja, nizke penzijrke cene Din 55—bO dnevno. Sedež' Iruštva C. M. Dnižabu loka! v Splitu stanujoči!) Slovencev. Zahtevajte nadaijna po jas uiia. F. [»renčak. lastnik.	86
Ste pcfre&tii
mcr;o s
Vam je potrebna sprememba zraka? Vam je potrebna tOpU morska k •.•pel? Potujte čimprej v Selce, da' se popravite, dokler ni prepozno.
iHotel JloGan
ki je priljubljen meščanski penzion prav na morju, obdan z velikim senčnatim parkom. 5 krasnim razgledom na morje, bo skrbel za Vaš dobrobit z najnižjimi cena m L Informacije daje brezplačno uprava hotela. .
HOTEL BELLEVUE CRIKVENICA
more s svojim konfortom. izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo hišo.	91
BOL pri SPLITU
Penzion Vidoševič
Bol je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom in vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča.	111
Najidealncjše bivališče ob morju
cpar&ftoteC
Na sami morski obali. Najlepša lega Sušaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cena najnižje. Prospekte!	92
Hotel „SLAVIJAU Pension
Novozgrajen okraju vil.
kočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Siavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina.	7S
na krasnem prostoru v o moderno urejenih sob; s te-
Dubrovnik — Lap a d.
Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno.	118
NOVI VINODOL
Palače hotel LišaitJ,
Komfortno urejen hotel v bližini kopališča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar za naj-prijetnejše bivanje ob morju. Naiskr-i-nejša solidna postrežba. Najnižje pen-zijske cene. Zahtevajte prospekte! 115
Kaštel — Stari — Split
30 moderno opremljenih sob v krasnem parku, z lastnim kopalnim obrežjem. ],2 ure s parobrod. od Splita ali od Trogira za 5 Din. Prvorazredni penzion z domačo in specijal-no kuhinjo. Prošek vina. Polna penzija s sobe in vso oskrbo 70 Din dnevno. Jazz in ples v parku. Prospekti v vseh potovalnih pisarnah. Sezija od 15. marca dalje. 160
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦
o ♦
♦ ♦
o ♦
♦ ♦
AKO STE POTREBNI UGODNEGA IN CENENEGA
bivanfa rta merja
POSETITE
»t ran d hote l VOL, ARI Č
BAŠKA
6
Chaplinov film o svetovni krizi
Charlie Chap'in je dospel na svojem potovanju na Japonsko v Smgapore in je izjavil novinarjem, da bo njegov prihodnji trak najbrž obravnaval svetovno krizo, s katero se je na svojem sedanjem Dotova« nju po svetu dodobra seznanil.
Ureditev naših muzejev in varstva starin
Naš list je že poročal o govoru g. dr. Val. Rožiča na seji senata 18. marca o varstvu, naših spomenikov in da je bil nato izvoljen poseben senatni odbor, ki bo preštudiral njegov zakonski osnutek o muzejih in o varstvu starin. Naša država ie kul-turno-zgodovinsko nedvomno ena najinte-resantnejših v Evropi in glede spomenikov ena najbogatejših. Toda ves ta spomeniški material zapada danes le prečesto privatni kupčiji in špekulaciji in tako romajo na naših tleh najdeni objekti v tujino, ker zato kompetentni muzejski in spomeniški zavodi nimajo nobenih zaščitnih predpisov, ki bi se mogli nanje opirati. Mnogi tujci posečajo našo državo prav zaradi tega. ker morejo nekaznovano in neovirano izvažati kulturne in historične spomenike naše zemlje. Ako se bo tozadevni zakon še naprej odlašal, grozi muzejem kraljevine občutno obubožanje v pridobitvan novih objektov.
Senator dr. Rožič je zato v svojem govoru opozarjal zlasti tudi na to, da je treba z zakonom o muzejih in varstvu starin č:m prej dati našemu spomeniškemu varstvu trdno organizacijo in tisto pravno podlago, ki bo uveljavila njihovo pomanjkljivo avtoriteto. Dejal je dalje:
Prosvetni minister je črtal podpore za lokalne muzeje v Celju, Mariboru in Ptuju. ki zgledno delujejo. Ministrski predsednik g. živkovič je sam pohvalil ob priliki svojega inšpekcijskega potovanja delovanje ptujskega muzeja, ki mu je impo-niral. Celjski muzej skrbi redno za reševanje rimskih starin v mestu Celju. Ptujski muzej ima muzealno zavidljiv prostor, ki si ga je sam uredil v bivšem srednjeveškem dominikanskem samostanu, nadzoruje dva muzeja na. prostem in ohranja in izkopuje rimske spomenike nekdanjega Pe-tovia. Mariborski muzej pa je že sam na sebi važna narodno-politična postojanka na naši severni meji. Vsekakor vsi trije muzeji zaslužijo, da jih podpira tudi vlada pri njihovem delu. Zaradi neurejenega muzejskega vprašanja trpi naše narodno premoženje ogromno škodo. Nebroj prilik je bilo že zamujenih pri razprodajah doslej še pogosto iz baročnih časov ohranjenih rodbinskih lastnin z galerijami portretov in drugih dragocenih slik. krasnim pohištvom, dragocenimi starimi knjižnicami, dragocenimi arheološkimi, geo- in paleontološki-mi predmeti, na razne privatne zbirke različnih muzejskih panog pa romajo v tujino, odkoder jih za drag denar kupujemo nazaj. Leto za letom propadajo gospodarske podlage, ki so držale skupaj te vrednote in posledica je vedno ista. Vse se raztepe na sto vetrov, iztihotapi na mednarodni trg mimo naših javnih zbirk, ki bi s *emi predmeti zavidno lahko Izpopolnile svoje zbirke in so glede sistematične izb;re po večini še v povojih. Najdragocenejše umetnine iz zakladnice zagrebške stolnice (triptihon! 1 ali iz raznih cerkvenih zakladnic hrvaškega Primorja in Dalmacije se t kri vaj prodajajo in s težavo je b:!a zaenkrat še preprečena prodaja v inozemstvo dragocenih gobelinov iz ptujskega gradu. Pred našimi očmi je bila razprodana posest gradov v hrvaškem Zagorju, v Sloveniji pa grad grofa Szaparyja v Murski Soboti z zbirkami in nenadomestljivo knjižnico, ki je bila razkosana. Gornja Radgona. Novo Celje, Hrastovec, Ne-gova, štatemberk, Vurberk so danes prazni. čeprav smo jih podedovali v samostojni državi še popolno opremljene. Damokle-jev meč pa visi že nad ptujskim gradom, s čigar umetniškim in kult um o-zgod o vinskim bogastvom se more težko meriti še kak grad v Jugoslaviji. V Južni Srbiji propadajo dragoceni starosrbski arhitekturni spomeniki z nenadomestljivimi freskami, propadajo spomeniki muslimanske kulture. Kopije se vse vprek brez nadzorstva v dobičkaželjne svrhe. Iztihotapljene so bi-'e dragocene izkopnine iz naše prve pa-leolitske postaje na Olševi, dokler ni privatna inicijativa Celjanov z odkupom jame preprečila nadaljnje izrabljanje naših arheoloških in paleontoloških redkosti. Drugod se zopet javljajo podeželske občine za podporo iz javnih fandov. da bi mogle vršit: pod svojim nadzorstvom« arheološka prekopavanja in si ustanoviti v občinskih hišah zbirke starin, ki bi seveda v kratkem propadle in bile za znanstvo brez vsakega pomena. Ker je redna zaščita ome-;iena samo na Slovenijo in Dalmacijo, se nakupljeni in pogosto celo nakradeni kultu."no-zgodovinski in pnrcdoslovni pred-
meti zbirajo v nekaterih trgovskih centrih, odkoder jih izvažajo v Avstrijo in druge države. Na stotine nekontroliranih pretkanih agentov, Rusov, Židov, Nemcev in domačinov pretakne vse kote in podstrešja in izvablja od nevednih ljudi za malenkostno odškodnino zadnje, kar imajo od podedovanih vrednosti. Da gre pri tem za izgubo resničnih vrednosti, ki se dajo meriti in opredeliti tudi s številkami, je evi-dentno in to ne glede na idealne vrednosti znanstvenega ali razpoloženjskega ter umetniškega značaja vseh panog, katerih izgubo bodo bodoči rodovi bridko obžalovali.
Malomarnost glede varstva spomenikov pa nam škoduje tudi na mednarodnem ugledu. Ponovno so nas že opozarjali Nemci iz Berlina, z Dunaja ali Gradca na to. da so ondotne trgovine polne blaga iz gradov, boljših hiš, zadevnih trgovin in privatnih zbiralcev iz naše države. Z začudenjem nas vprašujejo, ali je mogoče, da pri nas država te trgovine ne nadzoruje in ne preprečuje izvoza. Celo tujce, ki pri teh kupčijah niso udeleženi, boli usoda naših kulturnih vrednot, Celo to se že dogaja, da zasebniki v oporokah legirajo svoje zbirke inozemskim muzejem. Kako gledajo na nas druge države vprav zaradi tega vprašanja, je občutil ljubljanski konserva-tor dr. Štele koncem oktobra 1930, ko se je kot edini Jugosloven udeležil mednarodne konference o varstvu spomenikov, ki jo je priredila kulturna sekcija Društva narodov v Atenah. Na konferenci so padle namreč na. naslov balkanskih držav, ne iz-vzemši Grčije, ki je izredno mnogo storila za varstvo svojih muzealnih in drugih spomenikov, opazke, da so starine na Balkanu še danes prepuščene samovolji posameznikov, da se lahko smatra za kulturno dejanje, če kdo kaj odnese, češ, da se s tem vrednota, ki je v vedni nevarnosti pred uničenjem, vsaj ohrani.
Edina uspešna obramba proti takemu na-zivanju bi bilo torej urejeno, .z muzejskim zakonom zajamčeno varstvo muzejskih predmetov, starin ter kulturnih in prirod-nih spomenikov. V proračunskem zakonu za 1932-33 o varstvu starin, spomenikov, arhivalij in podobnih predmetov naj bi se zato z uredbo načelno prepovedal izvoz starin, spomenikov, arhivalij, knjižnic in siičnih predmetov iz naše države. Kaj se smatra v posameznem primeru za spomenik, starino itd., naj odloči ban po zaslišanju konservatorja ali direktorja muzeja.
Drugo vprašanje je osobje, ki deluje po muzejih, bibliotekah in galerijah. Izvzemši muzealce in bibliotekarje so bili pred uve-ljavljenjem zakona o uradnikih z dne 1. aprila 1931 za vse vrste državnih uradnikov regulirani prejemki s posebnimi zakoni na podlagi štetja službenih let in speci-jalnih doklad, med drugimi tudi za profesorje srednjih šol z zakonom o srednjih šolah z veljavnostjo od 17. septembra 1929 dalje. Do uveljavljenja srednješolskega zakona je akademsko muzejsko in bibliotečno osobje napredovalo in bilo plačano kakor profesorji srednjih šol. Novi zakon pa akademskega muzejskega in bibliotečnega uradništva ni upošteval in muzejski zakon, ki je bil izdelan in v Vrhovnem zakonodajnem svetu že sprejet, ni bil podpisan in uveljavljen. In tako je zatekel muzealce in bibliotekarje 1. aprila 1931 novi zakon o uradnikih na starih položajih brez prevedbe v nove višje skupine po službenih letih in brez specijalnih doklad, kakor se je to izvršilo za vse druge uradniške skupine. Tako je prejemal n. pr. oženjen muzejski ali bibliotečni uradnik brez otrok v četrti skupini I. kategorije s kvalifikacijo za srednje šole, doktoratom in vrsto tiskanih izvirnih znanstvenih del, ki je imel 21 let službe, od 1. oktobra 1929 (Uveljavi jen je zakona o srednjih šolah) ao 1. aprila 1931 (Uvel javi jen je zakona o uradnikih) mesečno brutto, plačo Din 3300, njegov srednješolski kolega brez doktorata in znanstvenih del, preveden po srednješolskem zakonu z 21 službenimi leti v IV.a skupini I. kategorije pa brutto Din 5000 mesečno. Muzejski in bibliotečni uradnik enake ali višje kvalifikacije je prejel torej v 19 mesecih 32.000 manj plače, kakor njegov kolega na srednji šoli. še občutnej-ša pa je razlika pri kustosih s 25 službenimi leti. Največje trdota za bibliotekarje in muzealce pa je prinesel še novi uradniški zakon. Srednješolski profesor, oženjen in 1 brez otrok, brez doktorata in tiskanih
znanstvenih del lahko avanzira do TTI-2, t. j. do mesečne plače Din 6220, medtem ko njegov sovrstnik, bibliotečni direktor ali muzejski kustos z istimi službenimi leti in višjo kvalifikacijo ne more preko IV-2, t. j. mesečno brutto plačo Din 4120, ker zakon ne predvideva zanj več kot IV-2 skupino, kakor n. pr. za reditelja, scenografa ali pa tehničnega šefa gledališča. Krivico in škodo, ki jo trpe muzealni in bibliotečni uradniki, je treba na vsak način popraviti.
$ O li O i
Iz češkoslovaškega Sokol-stva
Dne 15. t. m. je slavil svojo 90.1etinico eden najstarejših čeških Sokolov, br. Jos. V. Pokorny - Pikutfk iz Kutine horv, prvi praporščak tamošnjega Sokolskega društva, kateremu je bil tudi sam soustanovitelj 1. 1802, torej takoj ob vzniku Sokolstva. — Dne 9. in 10. aprila tek. leta se bo vršila v Pragi v Tvrševem domu sodniška šola'v zvezi s sodniškimi izpiti /a članice ČOS, in sicer iz lahke atletike; 15. in lt>. aprila bo istotam za, članice šola s sodniškimi izpiti za splošne tekme. Sodtniišfke šole za igre, namenjene članicam, pa bodo 10. aprila v Tvrševem domu, 24. aprila v Brnu, a 1. maja v 2 i lini (na Slovaškem). — Za olane so sodniški i/p i ti razporejeni tekole: 1. mifja v Pragi za hazeno in odbojko, 15. maja v Brnu za isti igri. 1. maja v Pragi za tenis in 22. maja istotam za koškanje. — Sokalskii ži^pi praški je ČOS dovolila, da se imenuje odslej župa Soheinerjeva. — V kratkem bo izda.n pni C O S nov tekmovalni red za detinske tekme. — Ameriška ČOS je imela dne 31. decembra 1931 članstva 10.293, in sicer 6.303 člane ter 3.980 članic. — V zveza z IX. vsesokolskim 7,1 e-tom bo v Pragi tudi velika sokofelka razstava, katere osrednja dvorana bo posvečena Tvrševemiu spominu. Sredino dvorane bo zavzemala aubiteiktoniana simboli,za-cija dosedanjih osi. vsesokol&kih zletov. v koje centru se bo nahajalo veliko poprsje Tvnševo. Ostala dvorana bo razdeljena v več oddelkom, kjer bodo nameščeni dokazi Tv-rševega buditeljskega, učiteljskega in kulturnega delovanja. Tu bodo zastopane vse kuJlfturne panoge, kjer se je udejstvo-val Tvršev duh. Poleg spominov na osebo in rodbino Tyrševo bo tu oddelek matičnega društva, njenih začetkov ter njenega dela v Tyrševem času. Tako zvani »Tvršev salon« bo »koncentriral izibor upodabljajočih umetniških del, kolikor so v zvezi s kritičnim udejstvovanjem T vrše vi m; v nadaljnjih oddelkih se bo prikazovala Praga v Tvršavi dobi, sllfka tedanjega literarnega, gledafliškega i. pod. gibanja, vse seveda v zvezi z osebo Tvrtševo. — Združenje »Mo-ravisfky legionaf« izdaja mesečno revijo »So-kolslke prosi lov v* (= Sokolski nagovori), bogato zakladnico za sokolske prosvetarje. List, ki stane letno malenkost 10 Kč (= 17 Din), se naroča na adreso »Administrace Sokokkvch prosilovu«. Brno - Kla/celova 10. Ista zalo/iba je tudi izdala naslednje 3, češčimo oitajočim Sokolom n a jltopl ej e priporočene knjige: Ludv. J and as ©k, Život dra. Mir. T vrše (15 Kč) — Ant. Krejči, Dr. Jos. Soheiner (2 Kč) im Dr. J. Kudela, Aksiaikovska tragedie (12 Kč). V si" dai j i opisuje anon-i legijonanski pisatelj smrt polkovnika J. Sveča in njenih v/rokov.
M. K—č.
Tehnični odbor sokolske žnpe mariborsko
je imel redno sejo 30. marca v Mariboru. Na predlog načelni št va je odbor sprejel naslednje važnejše sklepe: 1.) Tekme v odbojki morajo biti v okrožjih dovršene najkasneje do 23. avgusta. 2.) Župni izpiti bodo v Mariboru 16. in 17. aprila. 3.) Od 1. do 5. maja bo v Maribora lahkoatletski tečaj. 4.) 25. septembra bodo lahkoatletskp tekme naše župe v peteroboju in posameznih disciplinah. 5.) Okrožja morajo prirediti štafete za vsa društva. Okrožni prvak bo tekmoval v Mariboru za prvenstvo župe. 6.) Posebnost letošnjega programa bo zvezdni tek, ki se bo vršil v septembru ob priliki odkritja spomenika dr. Tvršu. To bo prva taka prireditev v našem sokolstvu, ki jo bo izvedla mariborska župa. Teklo se bo od skrajnih mej naše župe. odkoder bodo tekači prinesli pozdrave k odkritju spomenika.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU'
Prireditev obmejnega Sokola v Apačah.
Na Jo/efovo se je vršila prva sokoteka prireditev sokolske čete v Apačah in je uspela nad vse pričakovanje. Pestri spored nam je jasno pokazal, kaj premore trdna volja in požrtvovalnost poedincev in br. načelnika H i reka Šnuderla. V prvi vrsti pa gre zasluga br. starosti Janku Želu, ki zastavlja vse svoje sile za dvig Sokolstva v Apaški dolini. Četa je bila ustanovljena šele pred dvema mesecema. Njegovo celo se giblje v smeri sokolske viz(goje duha in v vzgoji telesa. Pri prireditvi je deca zapela »Pohod Sokolov« ter več narodnih. Prijetno nas je presenetilo ubrano petje rosi h malih, siguren nastop v burki »čudodelni brivnici« in v obeh deklamaeijah: »Soči« in »Naš narodni dom«. Člani so uprizorili burko »Kakršen gospod, takšen sluga«. Vsi so podali svoje vloge prav dobro. Moderno izdelani oder, lepa dekoracija in poglobitev posameznih igralcev v vloge, vse to je pripomoglo do popolnega uspeha. Želimo, da bi nas mlada sokolsJca četa presenetila še z mnogimi takimi prijetnimi popoldnevi.
Botanične ekskurzije
Bivši načelnik p<rosve<te g. dir. Lončar priporoča v svojih referatih o delovni šoli na učiteljskih zborovanjih poučne .izlete, ii ao po šolskem zakonu sestavni del učnega programa. Izmed vseh izletov so pa najvažnejši botanični izleti. Učenci morajo spoznati drevesa in grmovje svoje okolice, trave :n plevela po travnikih, ndiivah, gozdovih in seznaniti se z lepotnimi cvetlicami. Zato naj se učenci navajajo na sistematično opazovanje rastlin v vrtu. na polju, v gozdu, na ipotii v šolo in drugod. Izleti dejejo najlepšo priliko, da vzbudimo v učencih smisel do lepote narave.
Mladina naj vidi in občuduje krasoto pomladnega in jesenskega gozda, cvetočega sadovnjaka, pisanega travnOka itd. V njej moramo vzbuditi estetska čustva in ljubezen do rastlin, da jiln čuvajo. Zato vodimo otroke v naravo, k/i naj jo čuitijo in poslušajo ter se v njo uživijo. Vse drugo je, če se obravnavajo travniške cvetlllce zunaj v
njih življenjski! skupini, nego v šoli. Lepote cvetočega travnika se sploh ne moreoo pre-dočiti, kakor če se travnik ogleda in se pod vodstvom ugotovi, koliko je cvetlic ene vrste, ko k ko druge, katere so bolj razvite, katere manj in zakaj; zakaj se nahajajo te kraj travnikov, druge v sredi viisoke trave, zakaj imajo nekatere razvetija, a druge po en cvet. Vse življenje koristnih in škodljivih rastlin ter njih boj za obstanek je t.u pod le kole č kaj spretnim vodstvom najlažje razumljiv.
Kakor na travnik, tako napravimo izlete v gozd, na ipoJje, pašnik, sadovnjak, k vodi in v okolico šole. Kako se taki izleti prirejajo, je prav lepo napisal A. Fakin v knjižici vBotaniške ekskurzije«, ki jo je založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v LJubljani in ki sta jo ministrstvo in ban-ska uprava priporočila osnovnim, meščanskim dn srednjim šolam.
Knjižica, ▼ kateri je obravnavanih ofcrosr 3S0 rastlin, obsega 63 strani in stane 10 Din; pri skupnih naročilfih je 10 odet. popusta. Rastline so urejene krajevno po izletih, katerih (je sedem. Pri vsaki rastlini so navedeni v svrho spoznavanja njeni karakteristični znaki! in uporaba. Knjižica je življenja polna in sestavljena po inteincijah delovne šole ter zalo priročna, zato bd jo morala imeti vsaka učiitelijska in šolarska knjižnica, vsak učitelj in tudi bolje situiraii učenec. Gimnazije so razumele vrednost te knjižice, zato prekašajo v naročilin osnovne in meščanske šole, katerim pa sedaj, ko je čas izletov, knjižico najtopleje priporočamo.
Mestno vrtnarstvo v Ljubljani iprav lepo oskrbuje Tivolski park, katerega vživajo Ljubljančani in prihajajoča tujci. Da bi pa tudi ono pripomoglo k učenju naše mladine in širokih množic našega naroda, bi bilo dobro, da bi preskrbelo rastlinam vsaj oib potih ln stezah potrebne tablice-etikete z latinskimi in slovenskimi imeni. Na ta način hi naše gosipe in gospodične ter gospodje i,n gospodiči. ki vživajo tivolsko krasoto in svež zrak, kar priložnostno spoznavali in obnavljali rastlinstvo ter se vanj smiselno poglabljali. Botanočnim ekskurzijam ljubljanskih in drugih šol pa b.i bilo to v veliko pomoč.
Janko Kač:
i vr
»Koga sem le splašil s svojim kihom?« je pomislil Tona in stopil na mejo. Videl je, da gre za koruzo Kovačeva Micika, Nerodno mu je bilo posebno, ker je vedel, da se Micika namenoma prikriva. Toda brž se je znašel: »Sedaj ali pa nikoli!« si je mislil in rekel na glas:
»Jo napekavajo?«
Micika se je zdrznila, zardela in skušala biti osorna, kar se ji je prav slabo posrečilo: »Pobeliti jo bo treba. Tako delajo v njej vrane! Drugi ne utegnejo, sem pa stopila jaz pogledat.«
»Kakor je letos gladovna živad, bo menda huda zima« je pletel naglo Tona naprej nit pogovora in se preril skozi koruzo na sosednjo mejo. »Hmelj sem ogledoval, da vem zaradi oberavk, ki sem jih naročil ž-, prihodnji četrtek. Kaj pa pri vas ? Boste kar sami obrali ?«
»Sami!« je kratko odrezala pogovor Micika in hotela naprej po meji.
»Da mi ne uide«, je zaskrbelo Tona. Zato je stopil za njo:
»Micika!«
Dekle se je ozrlo nazaj in kar same so ji privrele solze na dan:
»Tona, Tona! Zakaj si mi storil to sramoto?«
Tona je pristopil k njej in ji položil svojo žuljevo desnico na rame. »Če moreš, odpusti! Sam ne vem, kako je prišlo. Tako dolgo sem se igral z ognjem, da sem se prav pošteno opekel. Verjemi, da mi je hudo, da sem nakopal to sramoto na tvojo ubogo glavo. Micika, prosim te, odpusti mi!«
Dekle je dvignilo svoje vse objokane oči proti Tonu, ki ga je tako premoglo sočutje, da so se še njemu ovlažile oči. Česar bi ne zmogle vse prošnje, napravi moška solza pri ženski, ki je že ustvarjena za tolažnico. Sama ni vedela, kedaj je zgrabila Tona za roko in ga pogladila s svojo raskovo dlanjo po licih.
»Nesrečen si, revež. Saj sem vedela, da sam težko nosiš in hudo trpiš. Pozabiti bom poskušala.«
»Micika! Vem, da te nisem vreden«, je še Tona zajela razneženost. »Prisegam ti, da se bom poboljšal.«
Smehljaj sreče se je prikradel na dekletovo lice, kakor posije izmed deževnih oblakov naenkrat razposajen sončni žarek. Dvoje naravnih src se zmeni v dveh besedah, kar premleva in pretehtuje prosvitljenec vse svoje življenje. Kdo bi si pač nakladal po nepotrebnem bremena, ko je življenje tako kratko.
Spravljena sta šla roko v roki ženin in nevesta po meji in ju je od vseh strani pozdravljal šelest rastja.
»Lej, Tona!« je pokazalo dekle ž veselim smehom na zeleno bučo
v travi, v katero je paglavec vrezal režoč obraz .
»Kočarski potepini! Kar za škodo so«, se je razhudil Tona. »Bo pa za svinje. Kar jutri jo ugenem, da ne bo gnila. Pri vas je gotovo vse polno rumenih buč«, je že zagospodarila Micika.
»Saj prideš kmalu sama pogledat«, je odvalil Tona zadnji kamen s pota.
Dekle je zardelo in tiho pristavilo: »Če boš priden ...«
Tona je krepkeje stisnil njeno levico, z desnico si je pa ljuto zavihal košate ruse kakor junaški vojskovodja po dobljeni bitki.
Zadnja je šla od maše Fidelčka in je zapazila v svoje veliko veselje mladi par, kako stopa složno v živahnem pomenku po poti. Kolikor ji je dala duša, je hitela v Kolenčevo kuhinjo.
»Dobro jutro, dobro jutro, Kolenčeva mama!« je hitela že v lopi. Polona je komaj vidno okrenila glavo. Ko je uzrla Fidelčko, se ji je kar potemnil obraz: Kaj je spet prineslo to marnjevko v hišo? Kolenka je namreč spadala med tiste sicer redke ljudi, ki se bolj hudujejo na tistega, ki marnje prenaša, kakor na samega obrek-ljivca. Fidelčka je videla to senco, zato je še bolj hitela:
»Poglejte! Poglejte! Semkaj stopite! Kako se vaša mlada sprehajata?«
Radovednost je premagala mater Polono, da je stopila na lopni prag, od koder se je videlo naravnost na pot, po kateri sta šla ženin in nevesta.
»Matija! Matija! Brž leti!« je zaklicala možu v sobo, kjer je pil kavo. Nihče bi ne prisodil starim kostem tolike gibčnosti, kakor se je Matija jadrno pokazal v veži.
»Kaj pa vendar imate?«
Zena mu je s prstom pokazala na stezo. Tako so gledali vsi trije sliko sreče, dokler nista utonila mlada za prvimi hišami spodnje vasi, kamor je spremil Tona svojo izvoljenko.
»Saj sem vedel, da se bo vse uletelo. Sedaj še ono celjsko hrasto odluščimo, pa bo vse dobro!« je rekel Matija in oddrsal spet v sobo, da dokonča zajtrk.
»Saj jutri tako pojde Tona v Celje, kaj ne, da ono odkvita«, je omenila Polona.
»Odkvita za vedno!« je potrdil gospodar Matija in srebrnil zadnji požirek kave.
Ko je prišel Tona domov, je Fidelčka pridno namakala rumeni pšenični hleb v dišečo kavo. Sosedov fant je prinesel prav tedaj s pošte karto, da pridejo drugi dan obiravke.
»Dobro! Pa hkratu vse opravim!« je sklenil Tona in stopil k hlapcu v hlev.
»Šimen! Jutri pojdem v Celje s parizarjem po obiravke. Dobro ga namaži in glej, da bo okovanje na komatih tako zlikano, da bi se lahko obril pri njej. Ob šestih naprezil«
Tisto popoldne ni strpelo Tona doma. Vse polje je pregledal in je zvečer prijetno utrujen mirno zaspal, kakor že ni mogel vse od pusta sem. Tudi pri Kovačevih je bil danes vesel dan in je Micika prav do poznega večera prepevala. Še celo oče Anza in mati Lena sta opustila svoj vsakonedeljski dremež in sta se pogovarjala o doti.
»Štiri bi ji dala, da ni bilo tega vmes. Kolenc je mislil celo kar na dva tisočaka«, je preudarno puhnil Anza dim iz pipe.
»Veš, Anza, preumazani pa tudi ne smemo biti. Tri bo že treba odriniti. Je pa le bogatija v Kolenčevini«, je primaknila Lena. »Da ne bo sramota za otroka.«
Iz življenja in sveta
Nova mandžurska zastava na sprehodu
Ob priliki proglasitve nezavisne mandžurske države so priredili v Mukdenu parado vojnih avtomobilov in kazali prebivalstvu ogromen eksemplar nove zastave
Na neko anketo pod tem geslom je odgovorila pred kratkim cela vrsta najbolj znanih angleških osebnosti naslednje:
Sir H u g o n H i r s t, glavni ravnatelj Electric Company v Londonu »V začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja je požar uničil naše delavnice, ki so bi'e takrat v Manchestru. Podjetje ie bilo sicer zavarovano, toda zavarovalna polica je vsebovala neke pogreške, tako da smo izgubili tudi vso zavarovalnino. To je bil težak udarec.
A že naslednji dan se mi je posrečilo, da sem pregovoril lastnika nekih poslopij, ki bi bila pripravna za naše svrhe, da nam je ta poslopja in pripadajoča zemljišča prepustil v najem za razmeroma nizko vsoto. Naši delavci in rokodelci, bilo jih je kakšnih 100, so se v teh okoliščinah izkazali za izredno uvidevne. Sami so se z zelo majhnimi zahtevami izjavili pripravljene, da preuredijo nove prostore. Istega dne sem že nabavil večji del potrebnih strojev, tri tedne pozneje je bilo vse v redu in naši stari, izkušeni delavci so lahko začeli spet delati s takšno vnemo, da smo našo produkcijo kmalu celo podvojili. Mislim, da sem tistega dne po požaru izvršil najboljše delo svojega življenja.«
Charles B. Cochran, znani angleški gledališki vodja:
»K mojim najboljšim dnem spadajo mnoge mojih premier, tako da ml je težko povedati, da-ii gre prvenstvo premieri »čudeža«, »Cyrana« ali oper, v katerih je nastopal šaljapin. Tudi veliki boksaški match, ki sem ga 1919. aranžiral s Car-pentierom in Becketto-n v Londonu, bi spadal sem.
Vendar se mi zdi, da sem stoj najboljši dan doživel pred davnimi leti, ko me je moj takratni šef. veliki ameriški režiser tn igralec Richard Mansfield. povabil kot mladega, ne preveč obetajočega igralca k sebi. »Cochran« me je vprašal vsemogočni, »ali upate, da postanete kdaj tako dober igralec kakor jaz?« Odgovoril sem, da nisem toliko častihlepen, pač pa da hočem postati vsaj igralec z dobrim imenom. Te-
daj je Mansfield dejal, da je za mladega igralca res majhna častihlepnost, če se zadovolji s povprečniško kariero, in če hočem postati rajši njegov osebni tajnik. To je bil začetek k mojim vodilnim mestom in temelj vseh mojih poznejših dobrih dni«.
Komisar Lamb, častnik Armade spasa:
»Svoj najboljši dan sem imel — ponoči. V Aberdeenu sem na vseučilišču študiral kemijo in se pripravljal na doktorski izpit.
In tam se je zgodilo, da sem po pol noči molitve sklenil, da se odrečem študijam in stopim v Armado spasa kot najskrom-nejši član. S tem sem si sam onemogočil siguren in izdaten zaslužek. Odslej sem se moral zadovoljiti z bakrenimi novci, kjer bi pod drugačnimi okoliščinami lahko služil srebrne in zlate.
Ko je 43 let pozneje Armada spasa imela v Leedsu svoje zborovanje, se mi je razodeva modrost moje tedanje odpovedi. Sir Artbur Keith, eden najuglednejših voditeljev družbe, je stopil z nasmehom k meni in dejal: »Čeprav sem predsednik te verske družbe, vendar je nje komisar sreč nejši izmed naju dveh.«
Sir Alan Cobham,
znameniti letalec:
»Moj najboljši in najsrečnejši dan je bil tisti, ko so me po mnogih razočaranjih sprejeli v kraljevi letalski zibor. Tako mi je bilo mogoče, da sem se aktivno udeležil razvoja letalske stroke po vojni. Kdor se je rodil kot letalec, ve, kaj to pomeni.«
Sir Ben Turne r,
bivši rudarski minister:
»Moj najboljši dan je bil dam moje poroke. Svojemu zakonu se moram zahvaliti, da sem se razvil v premišljeno delujočega mladega moža, kajti v njem je bil temelj idealne družinske sreče. Vesel sem. da morem to izjaviti po štirih desetletjih zakonske sreče.
Rojstvo novega otroka sem smatra! vedno za blagoslov, kar mi je posebno danes jasno, ko se pričenjam starati in me obdajajo moji otroci a ljubeznijo in vso skrbjo.«
Pomlajevanje živine
V zadnjem času so raztegnili praktični švicarski živinozdravniki pomlajevalne metode dunajskega pomlajevalca dr. Stein-acha na nekatere domače živali in so dosegli prav lepe uspehe. S precepljanjem žlez so n. pr. povzročili, da so pred operacijo nerazvite krave naravnost »vzcvetele«, kar je imelo za posledico obilico mleka in izredno rodovitnost. Na sličen način so pomlajevalci obnovili življenje tudi pri starem, izrabljenem govedu in pa pri mladih, evnuških živalih, ostarele bike, ki niso bili več za nobeno rabo, pa so tako poživili, da so jih lahko uporabljali za prejšnje funkcije.
Prof. Steinach se je podal sam v Švico, kjer je nadzoroval poskuse cepljenja na živalih in je na kraju sprevidel, da je njegova metoda zelo hvaležna. Delal je poskuse na enako starih kontrolnih živalih, raziskoval težo sekundarnih značajev po spolu in delal tudi histološke preiskave. Prišel je do spoznanja, da prekašajo rezultati vsa pričakovanja. Poskusi po Ste>n-achovih metodah so izzvali med švicarskimi živinorejci največje zadovoljstvo, kajti z njimi se obeta tej panogi narodnega gospodarstva znatno izboljšanje in večja rentabilnost.
Požarne stopnice
ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE
kupite obleke, suknje, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdkj
Drago Schwab, Ljubljana
Afrika - kontinent
bodočnosti
Prof. Obst član profesorskega kolegija na tehniški fakulteti v Hamnovru, označuje Afriko za tropski kontinent Evrope ki nudi naši celini zadnje možnosti za olajšanje življenjskih pogojev.
Francija doibrva te Afrike 77% vseh surovin. Za Angdijo pomeni Afrika klljanč in Stan na poti v Indijo (Egipt, Juižna Afrika). Vendar se ne da tajiti, da se pozicije belega plemena r.«i črnem kontinen tu ve dri o bolj majejo. Iz Aziji« je prišlo geslo, da pripada vfflbodna Afrika Indcem. Posledica tega gesla je bila, da so se začeli Indci trumama preseljevati v vzhodno Afriko. Samo v Ugandi jih je danes že 30.000 in tadto dobrve «a dežela čedalje bolj indski značaj. Če se Ibdcem posreči razevTopitl Afriko, bo belo pleme kmalu doživelo v Afriki porast.
Evropi gre pač zasfluga, da je odkrila mnoge prej nedostopne predele črnega kontinenta, srvoje moči pa je pri tem močno razcepila in s tem povtzročila prebujanje črnih plemen, kaiterega ni več mogoče omejili z nobenimi umetnimi srelstvi.
Zakaj je prfsel KubeRk v koirkurz
Goslač Jan KubeKk je ponudil svojim upnikom poravnavo v zadevi gradiča Rot-henturma na G rad iš&ansk em. Kakor poročajo listi, je Kubelik izgubil vse svoje v Ameriki naloženo premoženje, ker je zadel banko, kateri je ^autpel svoje prihranke, velik polom.
Nesreča z radijem
Na velikonočni ponedeljek se je primerila v tržaški javni bolnici nenavadna nesreča z radijem. Trije znani zdravniki, med njimi prof. Gortan in d'Este so preiskovali nekega 461etnega moža, ki se je bil ponesrečil pri avtomobilski vožnji in si je zlomil nogo. Nenadoma pa se je utrnila električna iskra. Bolnik je bil pri priči mrtev, zdravniki pa so dobili hude opekline po rokah.
Požarne stopnice, ki so bile včasi samo ameriška posebnost, se udomačujejo tudi v Evropi. Kemični laboratorij Francoskega kolegija v Parizu je dobil zdaj tako stopnišče iz železobetona
Či.Kfežrto dete v ChŠcagti
Chioaški umetnostni kritiki govorijo z velikim občudovanjem o 14-letnem poljskem dečku Chestru Lasku, sinu neke po-mctalke. Njegov oče je izginil pred leti in nihče ne ve, da-li še živi. Neki poznavalec umetnosti je nekega dne opazil malega Laska, ki je sedel na cesti in slikal akvarel na kos zaviralnega papirja. Nekoliko dni pozneje so visele njegove slike že v najod-ličnejši chicaški galeriji. Kmalu je Lask našel tudi dve bogati dami, ki sta pripravljeni omogočiti mu studio na umetniški akademiji.
Sprava na švedskem dvom
Švedski kralj Gustav, ki preživlja sedanji čas vsako leto na francoski rivieri, je za velikonočne praznike sprejel svojega nečaka Lenarta Bernadottea in njegovo meščansko ženo Karin Nisswandt, kateri je poklonil dragoceno poročno darilo. To se tolmači kot znamenje sprave med kraljem in bivšim članom vladarske hiše, ki se je zaradi poroke z meščanko moral odreči vseh dednih in nasledstvenih pravic, ki mu jih je zagotavljal njegov prinčevsJti naslov.
Če piše športni urednik o glasbeni prireditvi...
Glasbeni referent bostonskega »Evening News« je hipoma obolel in je poročilo o nekem simfonijskem koncertu napisal zanj njegov tovariš, športni urednik. Mož se je odrezal takole:
Včerajšnji dan je potekel v znamenju velikega muzikalno športnega dogodka, saj je slavnoznano reprezentativno moštvo našega Filharmoničnega orkestra z dobro kombinirano izvedbo najboljše muzike podalo ponoven dokaz 6vojega znanja. Seveda si glasbeno športna javnost našega mesta ni dala vzeti, da ne bi prisostvovala triumfu našega moštva.
Po prvem žvižgu z zvonci je stopil kapelnik Jam^ Fairview v ring in ga je publika vihamo pozdravila. Ta preizkušeni vodja našega moštva si osvaja vsa srca ramah s svojim skromnim, simpatičnim nastopom. Koj v prvem komadu v Beethovnovi Egmontovi uverturi se je pokazal v ■velilkem formatu: tolkel je takt svojega življenja. V celotnem poteku svojega ma-teha je pokazal vzorno delo rok in zgornjega telesa in je rešil ponovno najtežje situacije. Pravi zastopnik stare, velike igralne tradicije!
V	sledeči Havdnovi simfoniji so najprvo violine imele neka; več igre. v katero so se spustile z ognjevito vnemo m so dokazale svoje eminentno znanje, da, ob koncu prvega polčasa so visoko prevladovale. Toda izmenjava strun nekega prominenta jih je spravila v plavanje; pihala so si zagotovila msrsikakšno šanso. pred vsem s svojo strašno levico in z enormno razsežnostjo poza v n.
Potem ko so se izvrstno krila, so prešla ▼ čudovito hitre napade, ki so prisilile goslače v defenzivo. Podpirana r. mogočnimi udarci pa vike. so nasprotnike položila v izredno ostri, žilavi končni igri. To je bila jasna, neoporečna odločite-v gigantskega boja, ki jo je množica pozdravila z gro-mo vitim aplavzom.
V	celoti je bil dobro uspel večer. Prirediteljem gre za ta odlični nastop rmiizikal-nega športa vse priznanje in zahvala. Vsi udeleženci, njim na čelu neutrudni James Fairview, so se lahko pokazali v ponovnih Častnih run da. h.
Ženske noge v 18. stoletju
V Bristolu so otvorili raizstavo ženskih oblačil in drugih kosov ženske garderobe iz 18. stoletja. Pri tej priliki so ugotovili, da bi ne mogla nobena obiskovalka te razstave nositi čevlje, ki spadajo k razstavljenim ob'*dkam. Dame v 18. stoletju so imele neprimerno manjše nožice.
To so reponterjem potrdili hudi fabri-konti m prodajalci čevlje>v, ki pravijo, da so ženske noge celo znatno večje nego so bile pred štirimi, petimi leti. V zadnjih časih so neredkoma morali damam prodajati čevlje z velikostjo 42, 43 in celo 45! To seveda nima takšnega pomena, da bi se morale čutiti nosilke takšnih čevljev ponižane pred svojimi prednicami. Nasprotno: majhno stopalo historične dame je bilo luksus, veliko 6topalo današnje dame pa je dokaz njene aktivitete in njenega stremljenja, da se uveljavi poleg moškega. Z lepoto nima velikost nič opraviti. Vse je odvisno samo od proporcije. Majhno stopalo lahko učinkuje grdo, če ni v razmerju z ostalim telesom, veliko stopalo pa učinkuje lahko lepo. Malo nožico so smatrali nekoč za lepo, ker so menili, da je šibkost ženska čednost in moč. Ti časi so pa minili in današnja ženska se čim dalje manj zadovoljuje z uilogo »šibkega spola«.
Najvišji most na svetu
Nekako 160 kilometrov južno od mesta Denverja (Colorado) je zgrajen čez 316 metrov globoki kanjon reke Arkansas viseči most, ki je doslej najvišji na svetu
Nenavadna domača žival
Pred nedavnim smo poročali o strašni tragediji, ki se je zgodila v Berlinu. Tam je imel neki možak .ukročenega^ mladega leoparda v svojem stanovanju, ki je svojo ukročenost dokazal lepega dne s tem, da je planil na dojenčka hišnice in ga raztrgal.
O podobnem čudaku poročajo z Dunaja, samo da tu še ni prišlo do tragedije. Dunajska policija je prejela te dni anonimno ovadbo, aa ima neki znani igralec v svojem stanovanju nevarno indsko kačo, v strah in grozo vseh svojih sosedov. Policija je seveda takoj izvršila hišno preiskavo, ki je ugotovila, da je temeljila ovadba na goli resnici. V igralčevem stanovanju je našla poltretji meter dolgega in 14 kg težkega pitona. Čudaškega ljubitelja živali so pozvali nato sodniki na odgovor in sicer na podlagi malo znanega paragrafa v avstrijskem kazenskem zakoniku, ki prepoveduje vzdrževanje nevarnih živali.
Pred sodniki se je igralec najprvo izgovarjal s tem. da za ta paragraf ni vedel, ko so mu pa dokazali, da je bil po njem nekoč že kaznovan, ko je povedel svojo kačo kratkomalo na sprehod po javnih ulicah (samo zakaj mu je niso že takrat zaplenili?), je pričel trditi, da je žival popolnoma neškodljiva. Sodišče je. nato odredilo ogled na licu mesta, da bi se strokovnjaki lahko izjavili, da-li je žival nevarna ali ne. Strokovnjaki pa so jo odku-rili iz stanovanja, ko je igralec odprl veliko stekleno kletko, iz katere je prilezla ogromna plazilka. Nič niso pomagala njegova zatrdila, da kača večji del svojega življenja v tej kletki prespi in da požre vsak mesec samo enega kunca, človeka se pa ne loti. Ker so strokovnjaki pri prvem ogledu ušli. bo treba počakati do drugega ogleda, kako se bodo o zadevi izjavili.
Zoro voda
proti osivelosti las.
Vsak dan ena
Po razdrti zaroki
Osiveli lasje dobijo prejšnjo naravno barvo. Uporablja se že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena	preizkušena.
Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju
ZORA VODA — I. OREL
Zagreb, Pavla Radiča ul. 32. IS
Kratek obisk v Sofiji
Simpatični v tiski s poslovnega potovanja
V ponedeljek, 22. februarja zvečer so mi sporočili, da se moram nemudoma odpeljati v Sofijo. Brzi vlak odhaja iz Ljubljane oko-lu dvajsete ure. Vrgel sem spalno srajco v kovčeg, vzel odejo za na pot in oddrdral proti Zagrebu. Naslednjega dne zjutraj ob osmih sem bil v Beogradu. Vožnja z brzim vlakom v tretjem razredu stane do Sofije samo 448 Din. Prav za prav malo. V Beogradu. kjer sem imel časa do pol dvanajstih. sem se napotil na bolgarski konzulat. Krasna vila. Napis me je vodil v neko garažo na dvorišču. Tam je konzulat. Uradnik v uradu — pravi Bolgar- Ne zna srbohrvaški. Tudi francoski ne govori. Bolgarščine ne razumem, slišal sem le neko momlja-nje. Odštel sem 72.50 Dn za vizum, ki je zek) ceremoniialna stvar. Ogromen žig. Zraven še manjši in še več drugih. Vrhu tega kolki, drug lepši od drugega. Ta stran v potnem listu je posebnost svoje vrste, vredna, da se ohrani. Ob po! dvanajstih sem sede! v Beogradu zopet na vlak. Iz Ljubljane do Beograda je bilo vedno manj snega, v Beogradu ga ni bilo skoro nič več, eno uro južno od Beograda je popolnoma izginil. Mraza pa smo imeli 10 stopinj pod ničlo. Pokrajina kakor naša Dolenjska. Nizko hribovje, malo drevja. V Niš smo se pripeljali ob 17. Takoj smo prestopili v poštni vlak Caribrod-Sofija. Zato sem lahko šel v II. razred. Krasen voz! Vsi kupeji prazni. Toplota v vagonu. V sosednjem kupeju je sedel ravnatelj neke nemške farmacevtske tvornice. Spoznal sem v njem pristnega Sa-
ksonca. Zelo prijazen gospod, a brez lepih besed za Sofijo. Rekel je, da mu ne ugaja.
Nastala je tema, posvetil je polumesec. Vlak je izvozil v ozko dolino. Krasno visoko hribovje, seveda zasneženo. Mesec, ki se je bil medtem zaokroglil, je obsvetlje-va pokrajino kakor v pravljici. Potnik ima vtis, da se vozi po mesecu, da sanja. Dra-goman — meja Bolgarije. Strog carinski pregled z naše in bolgarske strani. Bolgari obračajo celo klopi v drugem razredu. Odklop vagonov, premikanje, mraz. Tudi parno cev odklopijo, nihče ne ve, zakaj. Menda se ne izplača priključiti cev vagona lokomotivi* Do Sofije sta itak samo 2 uri.
Od naše meje do Sofije se svet razpusti v planoto. Ves čas nobenega naselja, le tu pa tam leži kup slame pa 2 do 3 ovčarske kočice. Snega za eno ped, celo manj. In še tega odpihuje sapa, da vidiš zemljo.
Sofija. Z ravnateljem pokličeva taksi. Tramvaj ne vozi več. Polnoč. Da, v Drago-manu st. o premaknili čas za eno uro naprej. V Ljubljani ie torej triindvajseta ura, ko je v Bolgariji že polnoč.
Iz prvega taksija je potegnil nekdo malo pečico za petrolej, seveda proti napitnini. Pečica je izginila v drugi taksi. Na postaji nas je sprejel vljuden Bolgar, po poklicu trgovec. Govoril je dobro nemško, francoski, italijanski. Odpeljali smo se v Grand hotel Imperial, ki ima približno takšno lego kakor hotel Slon v Ljubljani. Sobe od 100 do 250 levov. Vzamem sobo v 6. nadstropju za 130 levov (približno 50 Din). Dvigalo, centralna kurjava, mrzla in topla voda, na podn linolej, vrhn njega pristna bolgarska preproga. Postelja iz medi. Krasna
oprava s plišastim zastorom. dvojna vrata, skratka: idealna tujska soba- Postelja izvrstna, posteljnina krasna. Spim kakor doma. Snaga, da ni kaj očitati.
Zjutraj odprem okno. da vidim vas, o kateri mi je govoril Nemec. Presenečenje. Zdi se mi, da sem na Dunaju. Pet, šest in osemnadstropne hiše. In kakšne! Lepe. krasne, ponosne stavbe! Konca mesta ni videti. Torej — velemesto v malem.
Na cesti pa se mi odmakne druga stran prestolnice. Na trotoarju padem. Vse je zamrznjeno, ulice in hodniki. Vsi pešci se ma-jejo. Noben hodnik ni posut s peskom, ne prvi ne drugi dan. Čudno, da tega ne poznajo v Sofiji! Kakor v Franciji, tudi tukaj avtomobili ne dajejo signalov. S tem prisilijo človeka, da neprestano pazi. zlasti na prehodih. Za seboj začujem lokomotivo in prestrašen odskočim. To je tramvaj, ki ima dvojno piščalko na stisnien zrak. Poleg nje trajno brni električni zvonec. Gorje tistemu, ki pride pod voz cestne železnice! Tramvaj v Sofiji ga prereže na dvoje, ker nima varovalne naprave pred kolesi.
Trafike so na vseh vogalih v kioskih. Za 20 cigaret plačaš 5 levov ali 2 Din. Cigarete se prodajajo samo v zavitkih po 20 kosov, v lepih..pozlačenih škatlicah.
Sofijske ceste in ulice so široke. Nemški ravnatelj mi je pripovedoval o pritličnih hišicah, ki jih sploh ne vidim. Glavne ulice so široke in prostrane, prostornejše od ljubljanske Dunajske ceste pri kavarni »Evropi«. Odkrito priznam, da sem bil prijetno izne-naden. Na ulicah ie vedno polno ljudstva — nič drugače kakor v Ljubljani pred pošto. Dijaki so uniformirani, nosijo rdeče, plave,
zelene znake. Vsaka šola ima svojo barvo. Visokošolci nosijo čepice po vzoru nemških buršev v Gradcu in na Dunaju.
Stopim v kavarno »Phonix«, ki je v palači Jadranske zavarovalnice (Riunione Adri-atica). Deseta predpoldne, polno ljudi. Nobene ženske. Vse se pogovarja, kjub temu je v kavarni precej mirno. Nekateri gostje igrajo nekakšno otroško igro v dvojni škatli z dvema kockama. Vse to se vrši zelo hitro. Vse srka turško kavo iz precej velikih skodelic. Kava je prvovrstna in stane 3 leve — 1 dinar- Naročim belo kavo, »me-lanžo«. zraven kifelj, petkrat večji od našega, ki pa tehta le dvakrat toliko. Krasno pecivo. Vse to skupaj s tremi kosi rezervnega sladkorja stane — 10 levov ali 4 Din.
Spomnil sem se atentata. Kaj če bi zdaj nenadoma nastala eksplozija? Saj beremo o tem tako često v listih. In res, kakor nalašč zaropota tako, da imam vtis, kakor bi se hotel vdreti stekleni strop nad menoj. Gostje p'anejo na noge. zbeže deloma v stranski prostor deloma na ulico. Samo jaz ostanem na mestu kakoT pribit. Ne morem vstati in se tresem. Kmalu se začno ljudje vračati — na steklen strop nad menoj je padel kamen s strehe. To je bil ves moj »strašen« doživljaj v Sofiji.
Trgovske opravke sem dobro uredil. Bolgari so dobri ljudje. Spoznal sem v njih poštene. reelne in viteške trgovce Takšnih pri nas nimamo, če odštejemo par častnih izjem.
S tramvajem se vozijo ljudje 7 km daleč v predmestje. Dvorec stoji v sredini mesta, je eno nadstropje visok, temnorjavo pobarvan ter ima park in železno ograjo. Okolu
in okolu je cesta. Zadai pa stoji prekrasna katedrala Aleksandra Nevskega. Njena notranjost je divna, nebeška, slike so nepopisno lepe. Manjka mi besed, da bi moge! opisati to krasoto. Poleti bi gledal čudo celih 5 ur. Kaj takšnega ne vidiš zlepa na svetu! Prerojen zapustim velikansko svetišče s pozlačeno kupolo. Tik zraven katedrale stoji ruska cerkev. Zunaj se ti razodeva v njej ogromno čudo arhitekture, kupole so pozlačene. Notranjost pa jt> temna, da ne razločiš posameznosti. V teh dveh cerkvah vidim nazorno razliko med rusko in bolgarsko dušo.
Stopim ven. Parki, drevoredi. Krasen spomenik ruskega carja, velike palače, kopališče sredi mesta z orientalskim pročeljem in s termalno vodo. Zraven mošeia. seveda zaprta, ker se odpre samo na turšk! praznik. Nasproti tržnica! V nobenem mestu na svetu še nisem vide! takšnega reda. snage in takšne množine nakopičenih živil kakor v sofijski tržnici, visoki, moderni in zračni zgradbi. In kaj naj še povem? Bil sem v carinarnici. Poslopja, ki iih gradimo pri nas, so otročarija v primeri z veleobsežnimi zgradbami bolgarske carinarnice. Tam sem videl same zaboje z italijansko troboinico. Zdaj razumem, zakaj so odnošaii med tema dvema državama tako tesni. Eksport poraja simpatije...
Navzlic kratkemu bivanju se mi je Sofiia zelo priljubila, prav tako tudi Bolgari. Odpeljal sem se zvečer ob 20.. v Ljubljani sem bil čez 24 ur. Preden sem stopil na v!ak sem kupil še 1 gram rožnes* olja za 100 levov (40 Din) in sem se s težkim srcem ločil od Sofije, Inž. Lojze Lavraočlč.
a JUTRO« št 77
15
rNcaciji., .» i . .
Ta ultraselektivni aparat je brez dvoma vrhunec vsega, kar je bilo kdajkoll konstruirano v radiotehniki
Kot zmaga duha nad materijo je nadkrilil daleko vse ostalo. Neobhodna potreba je izzvala konstrukcijo »SUPER INDUCTANCA«. Treba je bilo pripraviti mesta za stotine tresočih se valov, ki dosedaj niso mogli dospeti do običajnega sprejemalca. »SUPER INDUCTANCE« je rešil ta problem . . . Prinesel je nove možnosti, otvoril nova vrata, skozi katera lahko pride vsaka poedina valovna dolžina, ne da bi trenila z drugo. Sedaj je mesto za vsakega. En edini majhen gumb na aparatu 730 jasno in zanesljivo dobi vsako postajo in izključuje vsakega »neznanega gosta«. Glejte, tako izgleda danes radio prejemalec.


Din 7.600 razdeljeno na 10 ena' hih mesečnih obrokov. Pri na' kupu za gotov denar 10 % popusta.
Ma razstavi malih živali
Ljubljana. 2. aprila.
Kratka je doba štirih mesecev že v živ-Tjenju posameznika, kaj šele v društvenem udejstvovanju. Društvo za rejo malih živa l; uživalca« pa je pokazalo z danes otvorje.no razstavo na velesejmu, da se da tudi v kratki dobi doseči z vztrajnim delom 5 ep uspeh.
Razstavo je otvoril ob tO. društveni predsednik g" Franc Krištof. V svojem govoru je orisal društveno delo in naglasil, da reja maiih živali ni le zadeva ljubiteljev, temveč ima odličen pomen posebno v današnjih časih za vse narodno gospodarstvo. Za njim je govoril kot zastopnik bana načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Zidanšek, ki se je divil živahnemu delu mladega društva, da je rodilo v kratkem času tako lepe uspehe. Obljubil je društvu vso podporo obiastev. Kmetijsko družbo je zastopal svetnik g. Trampuš, univerzo prof. dr. Nachtigal mestno občino občinski svetnik g. Likozar, veterinarsko stroko pa načelnik g. prof. dr. Kern. Kot zastopnik pokrovitelja razstave, predsednika velesejma g. Bonača. je pozdravil navzoče direktor velesejma g. dr. Dular, nakar so si gostje ogledali razstavo.
Ves obširni paviljon K je skoraj premajhen za vso pestro družbo. Takoj pri vhodu pozdravijo obiskovalca kokoši raznih plemenitih vrst s pomladnim čebljanjem: bele leghornke, rjave pohlevne štajerke. ho-landske čopke, velike rodeilanke, grahaste plimutke in črne orpinktonke. Notar gosp. Matevž Hafner je razstavil kuštrave japonske sviloperke. ki so zadavile obiskovalce. Črne orpingtonke je poslal Adamič, bele štajerske čopke pa g. Bitenc iz Zapuž. Za njimi sedijo udobno v kletkah razne vrste rac in gosi. Zlate fazane je razstavil naš znani rejec g. Vidmar. Kregarjev perutni-narski zavod je uredil kar majhno vzorno farmo na razstavišču. Seveda ne manjka na razstavi tudi perutninarskih potrebščin domačih obrtnikov kakor napajalnikov, krmilnic, zaklopnih gnezd itd. Volkova tvrdka je okusno opremila svoj oddelek za krmila. Poleg nje najde rejec malih živali vso potrebno strokovno literaturo.
Spet se pričenja nov oddelek, najrazličnejši golobje gruli jo v Dozdrav. Poleg njih drobijo svoje ljubke napeve kanarčki, ki se spreletavajo po udobnih ptičnicah. Kakor v Noetovo barko je zbral prelepe ptice pevke iz tujih krajev g Vidmar.
Njim drugujejo mehkodlaki tihi kunci, med katerimi se zlasti odlikujejo raznobarvni reksi odličnih rejcev Inkreta s šenkovega turna in zdravnika dr. Jenka. Predsednik g. Krištof je razstavil drobne zajčke pasme Black and tan, ki so pravi priživniki dolgouhega rodu. Diplome dičijo stene razstavišča. Dame pazno motrijo *lva krasna zajčja kožuha, delo domače obrti. Tudi mučenike za naše zdravje, morske prešičke in bele miške so razstavili groji-telji.
Lep praznik pravkar vzbujene pom'adi je bil izprehod po tej razgibani razstavi, saj je spet pokazala, kaj zmore delavnost, ki jo spremlja navdi šenje za prirodo. Ogled
razstave, ki ostane odprta oba praznika, toplo priporočamo. Povedi te tjakaj tudi malčke, napravili jim boste s tem največje veselje. Vstopnina je naravnost neznatna.
Kako je bi izvršen vlom na Mirni
Novo mesto, 2. aprila.
V občinski urad na Mirni je doslej še neiz3ledeni vlomilec vlomil skozi pivo okno. desno od glavnih veznih vrat v pročelju na glavno cesto, ki vodi proti Mokronogu. Vsa okna so tu brez železnega omrežja. Vlomilec je s tankim, ostrim dletom odlomil steklo v kotu gornjega okvira zunanjega in notranjega okna v obliki polmeseca. VVertheimovka stoji ravno nasproti temu oknu v kotu. Preden je pričel vlomilec z vrtanjem blagajne, je položil okrog nje na tla vreče, da bi ne bilo sledov njegovih stopinj.
Vlom je bil izvršen najbrž v prvih jutranjih ura-h velike nedelje. Vlomilec je bil na delu s »svinjsko taco«, ki je trgala par milimetrov debelo jeklo. Pepel v sprednji steni blagajne je previdno odstranil. Izvrtal je nadalje v malem obsegu še dve jekleni steni blagajne in pobral najbrž s pomočjo kakšne pincete denar, kolikor se je do sedaj moglo ugotoviti, znesek 8224 Din, pred begom pa je še skrbno za seboj uničil vsako sled. Razdejano blagajno je prvi opazil župan Celar. ki je o dogodku takoj obvestil orožnike v Trebnjem in obenem telefonično prosil za pomoč ljubljansko policijo, ki pa ni dospela. Zasledovanje je zelo težavno. Vlomilcu je šjo očividno zgolj za denar, ker bi bil sicer lahko odnesel tudi pisalni stroj. Zadnji vlom na Mirni je bil izvršen tudi v občinsko blagajno leta 1930. Takrat je šel na rovaš razvpitega dolenjskega rokovnjača Moleta. Ta vlom je dal tudi povod, da si je županstvo nabavilo sedanjo močnejšo blagajno, ki pa je zopet našla svojega mojstra. Orožniška postaja v Trebnjem se trudi noč in dan, da pride zlikovcu čimprej na sled.
Zagrebško pismo
Koncert Ljerka Spillerja. — Ibsenov ».Tohn Gabrijel Borkman«. — »Parsiiak. — Razstava Vekoslava Parača.
Zasrreb. 29. marca.
Na šestem družabnem koncertu Hrv. glasbenega zavoda sta nastopila brata Ljerko (goslač) in Miroslav Spiller (pianist). Izvajala sta program, ki je bil z muzikalnega in tehničnega stališča enako inteligentno pripravljen. Tako smo to pot slišali »Slovansko sonato^ Josipa Stolzeria - Slavenskega. Tudi to Stolzerievo delo očituje žarki temperament in ponekod divjo balkansko silo. Ne smemo se torej čuditi, da Slavenski zahteva dinamske akcente, ki jih ne bi mogel absolutno pravilno izvesti celo največji orkester (n. pr. akcente s#fffffz). Vrh tega piše za klavir akorde, v katerih so zastopani vsi slasovi skale, nekateri celo v dvojni obliki. Tako dobiva akorde z enajstimi notami. česar na klavirju ni mogoče izvesti. Skladatelj se brez dvoma zaveda tega, kar
je napisal, a storil je to bolj iz vizuelnih razlogov, da slikovito prikaže ono. kar je hotel imeti Zanimivo je. da je Slavenski na nekem mestu svoje skladbe zapisal >sau-vase baleanictues«, na drugem pa -sauvage extase des Balcaniques«. Najposrednejši del sonate je ><rrave lamento*;. v katerem se violina razpoje na g - struni. Razen tega dela sta bili na programu sonati Brahmsa in Ra-vela ter suita JoacQuine Nina Oba umetnika sta se odlikovala po zrelem, solidnem in umetnostno dovršenem muziciranju.
Ibs-mova drama >John Gabriel Borkman*: ni več učinkovala tako silno kot pred nekaj desetletji. Dobra izvedba jva je doprinesla k temu. da jo je občinstvo simpatično sprejelo.	..
Wagnerjev >Parsifak se je zopet pojavil na našem odru. Uprizorili so ga v serijozni formi, kakor se sjiodobi za veliko delo Ri-harda \Vagnerja: v duhu najpobožnejše božje službe in jiopolnoma v skladu z značajem velikega tedna. Respekt, ki so ga pokazali vsi sodelujoči pred veličino dela in ljubezen, s katero so se aa bili oprijeli, vse to nam je dalo predstavo, ki je naši open resnično v ča?t. In to ie obenem največja pohvala, ki jo lahko izrečemo za to divno zaokroženo, vestno in odlično pripravljeno predstavo. Glasbeni mir. resnobo in silo je dal predstavi diriszent Milan Sachs. Dasi «mo ga v interpretaciji tega dela poznali že prej. "nas je vendar to pot v marsičem izne-nadil: Sachs je še crlobočje kot prej prodri v delo in ga poživel do najtanjših podrobnosti. Nič se tedai ne čudimo izjavi nekega kritika v Brnu, ki je dejal, da mu Sachsov »Parsifal« ni nili malo pokvaril iluzije, ki mu jo je dala ta opera v velemestnih gledališčih in eelo v Bavreuthu. »Parsifala' so po radiu prenašali v Ljubljano in Beograd.
V ririchovem salonu je razstavil svoje s1'-ke Vjekoslav Parač, ki je stopil pred naso javnost šele pred tiemi leti. ko je bil dovršil akademijo. Razstava kaže slikarjev velik talent. Izloženih je okrog 60 del v olju in akvarelu, risb in goachev. Večina slik je krajinarskih ali tihožitij, vmes pa sta tudi dva portreta	Žiga Hirscliler
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Zastopstva
z ali brez skladišča, vodstvo podružnice ali slično IŠČEM za Zagreb, savsko in dravsko banovino. Dam prvovrstno bančno garancijo.
Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod »Br. 29929«._4517
Farma }e nagrajena:
JS6f>.	e pokalom N*j. VpL kralja
ia-10.	„	» pokalom Nj. VeL kralja
B9S1.	„	t Milanu 5 zlat. kolajnami
89-H.	„ v Grčiji x »Gra-ini 1'rirc.
Nudim j-ajea re. T.i-fj^nj« m »TvMneme pišrfSaaee. — Zahtevajte eenik!
Prvi> jug-oMovetisko seSekcijsko <y1<ja-Ino-ftfarm ja.l:šSe !plemon?ke živine. — Lastnik: JU^UIGIIU SAVA VUJ1Č, NOVISAD.
denreich,
Žlahtne kanarčke
v istini fine pevce znamenite larške mojstrske šole Mark 6 n višje. Predpevce. pare za pleme, kletke, krmo, ptičja zdravila. VeJezanimiv cenik z dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-Bad Suderode 150, Harz.
►TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles Ui tkili vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških ln igrač-nih vozičkov, tri-•lklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji to motorji Velika iz-otro~bira. Najnižje cene St. 4. Ceniki franko.
Kdor hoče sladki kravji sir
(MOHANT) ali tudi sladko kislo mleko, to vse lahko napravi z
GALLICOL TABLETAMI v 20 minutah.
SIRARJI! Na zalogi imam prvovrstno francosko sirišče.
TRGOVCI! Glavni zastopnik ANTON SKOK, Domžale —-Dravska banovina.	4490
GtfiSBILA I VSEH VRSTI
.NAJCENEJE PRT DOMAČI
Jztfejo d . glasbilo i» polrebšaTvo
ZAGREB Hite>h«nal2
Violine.....od Dm ££.- ncsr^J
G-Aar-e ... - - 173- -yfaandoime - - 125. - — 2ambtzz>e m - 90. - « I-fax>znarake - — rlctucjske gitciPG, ICpozncrisJaj jtanseiarahe,
\
f f/Z^J' .
J?/ J*f %
&	J? /
ZLOŽLJIVA
patentna kad za kopanje
s f>ovzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis!
Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga.	154
SL ADKORNOBOLNI!
Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne aiete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Dr. med. Jordan, G. m. a. H., Kassel 332, Nemčija.	3716
Obleke in plašče
dobite najceneje in najlepše izgotovljene ali Vam na željo iste takoj izgotovimo
I. TOMŠIČ,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 38. 4000
i
V globoki žalosti javljamo pre-tresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, svak itd., gospod
&osip (Belaic
trgovec in posestnik
po dolgem trpljenju v soboto, dne 2. aprila t. 1. ob 6. zjutraj, v 72. letu starosti, mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 4. aprila ob 16. iz hiše žalosti, Spodnja Hu-dinja št. 43, na okoliško pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v torek, 5. aprila ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Danijela v Celju. Celje-Zemun-Gradec, 2. IV. 1932.
3777
Žalujoči ostali.
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja, vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali z# dajanje naslova Din 5.—\ Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »V rednote«. »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se 2 oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značzja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro aH za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—.
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po l Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pn predaji naročila, oziroma jih fe vposlati v pismu obenem t naročilom.
Službo dobi
Vsaka t>e*seda ."V) par: za dajanje naslova ai: za šifro pa 3 Itfn. (1)
Služkinjo
pridno l.n pošteno sprejmem. Ponudbe na ogla»ni oddelek »Jutra« (uh! šifro »Trbovlje«.	054',-i
Hotelsko sobarico
pridno in zmožno nemščine sprejme hotel »Tivoli-.
»5 25-1
Trgov, praktikant
'-inja> dobi nameščenje pri '.vrdki K. Vukašinovie, Marii.fr.	9*17-1
Gospoda
z darom govora in prodajnim talentom. elegantnega nastopa. iščemo za obi^k privatnih strank v Ljublj.n ni. — Ponudbe pi>1 »iPronvja in provizija« rta Oglasni oddelek »Jutra-.
9462-1
Modelnega
ključavničarja
* večletno prakso, izurjenega, samo povsem samo-«t»jno m x". za stalno zaposlitev išče livarna »Titan« ti. d.. Kamnik.
!> KV>-!
Prodajalko
snn-i-žno samostojnega vod stva spicijaine trgovine bon bor, ov ,n čokolade — s. irrMlicrn za li-t-ovišče. Na-t.vične ponudbe z navedbo kav';'-	šifro «.\gilna«
na oglasni oddelek Jutra.
93S0-1
Žagar
priden in trezi-n. zmožen manjših (.opravi! za Vene-e Janko. dolii nameščenje s prv:ni majem. Ponudbe j* po»'ati na uredn-tvn ■»Jutra j...d »Žagar 11,11-. I 9573- 1 I
Boljše dekle
inteligentnega značaja, z dežele, mlado in čedne zunanjosti sprejmem v stalno nameščenje. Služba 7 ur dnevno in največ ••In—vanje s strankami. — Obširne ponudbe s sliko :-v-iaTr d <t 10. t. m. na oglasni oddelcik »Jutra« pod »!no«.	9S27-1
Mlajšo frizerko
veš.'-.-, ondui:rnnja in ma-nikiranja. po možnosti tudi vodne oolulaeijn. siprei-me takoj a"' po dogovoru Martin Gjurln, Kamnik. Glavni trg.	9734-1
Šiviljo-družabnico
zmožno vseh damskih de! in z ni'ko!;ko pn-znanstva. iščem. Ponudbe na oglas. "Me'i-k »Jutra« pod šifro »Sivi! ia«.	9760-1
Hotelski portir
• !fibi mesto v Sloveniji. — Roflektira se samo na prvovrstno moč z večletno praks-o. Ponudbe Ra ogla?.
lde!-k »Jutra« pod <:frn -Portir«.	0762-1
7r!ravo služkinjo
red ol jnbrvo i-n čisto, k! sp ne boji dela. sprejme družina 4 oseb v trajno službo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobri ljudje«.	0901-1
Samostojna kuharica ?n peHeMna sobarica
7 re1 e: n' n1' spričevali — !• ''■•• ■! = ' -] 7K0 v 7.el 0 od-hiši. Naslov v o™! a s. oddelku .Jutra«, 9040-1
Eagar R.ce BurroughS;
178
Delj ko dvajset minut je velika zver vohala in praskala po vratih. Nato se je z vso svojo težo uprla v preperelo okensko rešetko. Videli sta. kako se je le-ta lomila po-d njenimi šapami. Esmeralda se je onesvestila. Levinja je pomolila glavo skozi ckno . . .
179
Mogočni vrat in silna pleča so počasi lomila rešetko... Dekle je vstalo kakor v pclsnu in se v čedalje večji grozi oziralo po kaki možnosti rešitve... Njena roka, ki jo je pritiskala na prsi, je zdajci utipala Claytonov samokres. Urno ga je vzdignila... in pritisnila na petelina...

180
Iz cevi je šini! plamen in levinja je za-rjovela od bolečine. To je bil strel, ki sta ga slišala Tarzan in Clayton. Nato je tudi Jane omedlela. A Sabor ni bila ubita. Videla je žrtev iznemoglo in brez zaščite. Počasi je rinila svoje veliko telo skozi odprtino In v tistem trenutku je Jane spet odprla oči!
Dekle
šole prosto, zdravo in simpatično. sprejm'-m k otrokom. Naslov pove ogla--Tli oddelek »Jutra«. 9720-1
Čevljar, pomočnika
z 2*HMt Din kavcije sprejmem tak o j proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9560-1
Perfektno sobarico
rmožno nemščine, ki je že služila v boljših hišah, sprejmem s 15. aprilom. Ponudbe v nemščini na oglas. o-ddelek »Jutra« pod •II. J. 100«.	9679-1
Vrtnarski pomočnik
dobi služb,v
obdelavo
manjšega vrta. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra r>od šifro »Mali vrt«.
9714-1
Za samostojno vodstvo trgovine
z mešanim blagom iščem
izurjeno prodajalko
za takojšen nastop. Trgovina se nahaja na deželi poleg farne eerkve. U, ure od kolodvora. Potrebno je 15.000 Din kavcije. Ostalo po dogovoru. Cenjene ponudbe na podružn:eo Jutra v Novem m"«tn pod šifro »Ugodna prilika«. 9685-1
Gaterist
nopolnoma samostojen t brušenju žag. rezanju trdega in mehkega lesa ter vajen popravil. dobi takoj namešeenje. Ozira se le na trezne in marljive. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na uro na naslov: Miklaužina. Rra<slovče.
9665-1
;Nov poklic]
Jame io t vpeljavo pletilj. »tvs t hiši. Žajam če® mesečni taslo žek 1500 Din. ker odkupimo iz g »tov tj—no pleteno blago olačamo mezdo za pletenje m dobjv ijamo pre}0 sa po-leiavo. Pišite še 1 s o e ! po gra t.U prospekte na: Domačo pletarsk-o industrijo štev. 8 — Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva 2.
2193
Fotoamater
k: zna dobro razvijati in kopirati, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fotoamater«
Fotografskega
pomočnika
ali pomočnico z dobro re-tušo sprejmem v stalno službo. Ponudbe « navedbo plače itn zmožnosti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fotograf . 9858-1
Učenca
za trgovino 7. mešanim blagom sprejme Mirko Langus. Vurberg. 9^>0-l
Vajenko
s primerno šolsko izobrazbo sore:nie modna trgovina. Naslov v oglasnem pridelku »Jutra«.	9855-1
Prodajalko
staro od 22 let naprej, izurjeno v mešani stroki. 7. d»Vimi spričevali, sprejmem takoj. Pismene ponudbe je nasloviti na naslov Adam Kinel. trgovee. št. Jurij ob južni železnici.	0804-1
Trgovski pomočnik
verziran v vseh panogah, posebno v manufakturi dober prodajalec. 7. znanjem nekoliko aranžirati Izložbe. sprejme v več-;i trgovini na deželi v stalno službo. Ponudbe je no«lati na o^r1.! <ni odde-lok ».Tntra« pod -Debe-nroda :a'ee manufak^nre«.
9843-1
Vajenca
«pre.'mem v večjo trgovino na debeli. Ozira ae =amo na dečke = o-:mer-no šetjlco pi-pd'7obrnzbo fer dohr:h. pošfenih staršev. La=tnoroč,no p!«anp •vonudbe na ocfMsni om;p-lek ».Tuf^a« nod -Po«e-bno vesel ie do trerovine«.
9844-1
Izvežbr^-O pomočnico in vaienke
iprojmp mndni atei;p Pen-čp!i. Pni. T.;nh. Kre.1:,u» banke TV. nd=tr. 9755-1
Tr«r. Izobraženo
IcaveMe zmož nn. tndi začetnico. sp-nj-memo v službo. Ponudbe i.ofl >Xnst<\n tnVio'« ocrlisni oddelek »Jut-n«.
9S82-1
KorecnonHent - iniq
«imo=fptpn. VI obvlada stoven«lri. nPTršl^i. hrva. šk' iezIV. zmoten nemške steno?raf:;p in brzi cfro. *PT>i«ec. <1obl mesto. Prednost 'malo 7 znnniem angleškem jezika in prakso *7 «*ro';e lesnih fzdelt-pv. Po^ndb« na 02"la«ni odd»-1 elr -.Tutrai pod >'"«»1 trgovina c.	0823-1
Pekov, vajenca
z oskrbo v hiši sprejme parna pekarna A. rretnar, Šiška 137.	9875-1
Natakarica
čedna :n poltena (tudi za-č.-tnieai g-ovoreča nemško, vešra kuhanja, dobi službo na deželi. Ponudbe -"hI -Poštena in pri:nzna na oglasni oddelek »Jutra«. "	9852-1
Gospodično ali gospoda
7. D;n 5000.— =prejmem za Ljubljano. Prednost imajo ::sti. ki imajo na razpolago s-e-bo (pritličje) ali lokal na promptripm kraju. nitre Ponudbe pod »Pisarna« na oglasni oddelek »Jutra«.	9605-1
Gospodične
katere imajo veselje pose-čati trgovce Vn privatne stranke. sprejmemo proti dobri plači. ozir. proviziji \a«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9080-1
Kuharico za vse
zanesljivo. čisto, perfektno nemško govorečo. spretno. 30 do 45 let staro, z dobrimi spričevali sprejmem. — Breg 20-111. od 10 ure dalje.
9916-1
Služkinjo za vse
iščem, ki zna perfektno kuhati s 15. aprilom. — Sprejme se le pošteno zdravo dekle z dolgoletnimi spričevali. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	9989-1
Postrežnica
snažna in pridna, ki raiu-me preprosto kuho, iiče zaposlenje -ia vos da.n ali f n. dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »rrimorka«.
10010-2
Pridna postrežnica
išče mesto, ozir,- sprejme vsako delo. Ponudbo pod šifro »Poštena 76« na ogl. oddelek »Jutra«. 10O7fl-2
Mladenič
išče zaposlitve pri kakšnem skladišču ali pa sprejme mizarsko delo po nekaj ur na teden. Ponudbe pod šifro »Poštenje« na oglasni oddelek »Jutra«. 10094-2
Trgovski pomočnik
agilen z 20.000 Din kavcije, želi premeniti službo v trgovini z mešanim blagom, eventuelno prevzame tudi trgovino na račun. Cenjene (»nudbe na podružnico «Ju-tra« v Celju pod značko: »Kavcija 20.000 Din v gotovini«. 10079-2
Mesto potnika
za trgovsko stroko ali ali kaj sličnega iščem. Znam samostojno voditi avto ln imam triraz-redno trgovsko šolo, zmožen slovenskega, sr-bohrvatskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi. Nastop takoj. — Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 10037-2
Brezplačno letovanje z vso oskrbo
od 1. maja do 31. avgusta. — Sprejmem pisarniško moč s perfektnim znanjem nemške in hrvatske korespondence, ki bi po nekoliko ur dnevno imela delo. Ponudbe poslati na »Hotel Jadran«, Jelša. Dalmacija.	10035-1
Mladenič
ki ima veselje do risanja se takoj sprejme kot vajenec za specialno črkoslikarstvo. Lud. Štrukelj. Ljubljana, Celovška cesta 14.
10055-1
Črkoslik. pomočnik
kateri je zmožen vseh del, se takoj sprejme pri Lud. štrukelj. Ljubljana Celovška cesta 14 (nasproti veieeejma).
10056-1
Dekle
čedno in zdravo, veščo samostojne kuh-e ter gosi>o-dinjskih del. sprejmem v dobro službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1(K145-1
Plačilna natakarica
čedne in fine postave z malo kavcijo ter z znanjem slovenskega in nemškega jezika, ki se ne boji dela. se sprejme takoj v boljšo restavracijo v stalno službo. Ponudbe pod »Natakarica« na podružnico »Jutra« Maribor.
10084-1
Pisarn, uradnika
zmožnega perfektno slovenske. srbohrvatske in nemške korespondence ter stenografije sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10095-1
Učenko
dobro računarico sprejmem z oskrbo v večjo trgovino mešanega blaga. Dopise s spričevalom je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »De-želsko mesto z obrtno šolo«.	10036-1
Vs^ika beseda 50 par: za dajenje naslova ali 7,a šifro I« 3 Din. (2)
Avtomehanik - šofer
išče službo v delavnici ali gre tudi kot šofer h kakršnemukoli avtomobilu. Ponudbe jf po-siati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober vozač«.	9913-2
Upokojenec
sprejme mesto hišnika, sprejme tudi kakršenkoli dnevni zaslužek, bodisi v gostilni ali trgovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ja-strabačko«.	9951-2
Službo hišnika
ali kaj sličnega želi mlad mož. kavcije zmožen, vešč centralne kurjave in ravnanja z dvigalom. z lepimi spričevali. Dopise pod značko »Sluga« na oglasni oddelek »Jutra«. 9390-2
Postrežnica
išče zaposlen je za par dni v tednu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra spričevala«. 9900-2
Dekle
staro 18 let, brez staršev, ki zna šivati in ima veselje do otrok, išče službo — S. I'. Perko Gajeva ul št. 9'I. vrata 5. 10015 2
Šofer s prakso
pošten in zanesljiv vozač, ki bi v prostem času opravljal tudi druga dela. želi zaposlenje s 15. apri lom ali 1. majem. — Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »d9S2«.	10068-2
Pekovski pomočnik
samostojen delavec, i.šče stalno službo, event-. tudi kot pomočnik. Nastopi lahko med S. in 25. aprilom. Tonudbe na oglas. oddeleJc »Jutra« pod šifro »Pek«. __ 9583-2
Korespondent-
knjigovodja
perfefcten v slov., srbohrvaščini in nemščini, išče stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Skromen in zanesljiv«.	95.51-2
Šofer-mehanik
7. večletno prakso, absolutno siguren, ki je vozil v tu- in inozemstvu in ki govori več, jezikov, želi mesto za takoj ali s 15. aprilom. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolutno siguren«.
9455-2
Trgovski pomočnik
priden in pošten začetnik. :ztič-en v mešani stroki, želi službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v CeJju pod šifro »(Pošten«.
081:1-2
Restavracijska
kuharica
»tarejša th.*č. zmožna samostojno voditi kuhinjo, i^če stalno mesto. Gre tudi na sezijo. Na-stopi lahko takoj ali po dogovoru. C-etnj. ponudi** na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna«.	9729-2
Gospodična
:zučon.i šivilja, žel; kjerkoli mesto pri boljši si-vi!ji. Gre event. tudi k boljši družini k otrokom. P-enj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Šivilja«. ' 9807-2
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, z letnimi spričevali prvovrstnih gostiln. želi premeniti službo Reflcktira samo na boljše mesto. r>njenp dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru.	&550-2
Sem sposobna
za vsako podjetje, ki polaga važnost na Ijubeznji-vo in pozorno občevanje s_ strankami. Govorim in •pišem perfekt-no slovensko, nemško, hrvaško in italijansko. Imam 16 let trgovske prakse kot proda-'alka za boljše strankp. Kot Slovenka sem morala zapustiti Opatijo. Sun v najboljših. resn;h letih in neoporečne preteklosti, — Cenj. |rf>nndbe p*os:m pod šifro vDobra moč sp vedno rentira- na oglas, oddelek »Jutra«.	068"'.-2
Trgovski pomočnik
"elezninske in špeceri:ske stroke. « štiriletno prakso išče namestitve. Ponudbe na 0^'isni oddelek Jutra pod šifro »Poštenost <500,.
8962-2
Tesarski polir
absolvent grad. rok. šole. s 5-!etno prakso, star 24 let. vojaščine prost, zmožen perfekt. eloveneke®ra. nemškem in srHohrvatske-ga jezi1," a. ere v vsako mesto Ju?o=!avije. Cenjp-
ne pnnu-lhp rifl	od-
delek »Jutra« ppd »Polir«.
Dacar
z večletnim" spričevali, za nobiranje občinskih dol^lad želi službo. — Ponudbe na 0^'asni oddelek »Jutra« pod »Precrlednifc-.
98S0-2
Dve Gorenikf
v starosti 2)1 in 22 'et želita stalne službe pri boljših druž;nah. na;raip V otrokom in v i>omoč ffo. spod:n"l. ("V mogoče v bližini Štajerske. Ponudbe nod S;fro »Tri "na služba« na orrlasn; oddp'pk ».Tu-t-a«. \asto-n ifi. aprila. Na željo pošljemo s':Vp.
9781-2
Sivilia
va;ena šivanta dam»kih oblek ln perila, išče stalne sltiž-be. Nnelov v orNs. oddelku »Jntra«. 9.857-2
Ključavničar
vešč vseh v stroko srta-dajočih del. tudi avtogen-sktga varjenja, išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >lz-ih-cn ključavničar«. 0851-2
500 Din dam
onemu, ki mi preskrbi stalno službo kot sluga ali kaj sličnega. Sem srednje starosti, zanesljiv, tre7.cn :n nekadilec. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
0877-2
Plačilna natakarica
bo!:ša, srednje starosti, z osebno pravico, išče mesta v boljšem hot-elu. — Ponudbe pod šifro »Let.e postave« na oglas-ni oddelek »Jutra«.	9751-2
Postrežnica
marljiva, išče zaposlenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točno 57«.	9759-2
2000 Din nagrade
dam. kdor ml preskrhi službo niehamika. šoferja a'i mašmi.st-a. Ponudbe na oglasni o.ldelek »Jutra« pod »Najboljša spričevala« 9752-2
Mlad šofer
vojaščine prost., brez. Maršev. 7. dobrim izpitom, z enoletno prakso. vešč nemščine.	slovenščine,
zmožiftn vs.nke.ga popravila. prosi službe. Je tudi zadovoljen z manjšo plačo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Dober vozač«. 97(59-2
Kuharica
vešča samostojnega jto-spodinj.«tva 7. večletnimi spričevali, išče me«t,n pri kak: družini. Gre tudi na deželo. Po-nudbe pod »Dobra gospodinja« na oglas, oddelek »Jutra«. 9702-2
Hotelska kuharica
perfektna. išče enake službe ali v boljšo restavracijo. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku •»Jutra«.	9800-2
Pekovski mojster
želi na.nipščenja kot- poslovodja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9802-2
Pridno dekle
iščp mesto k otrokom. — G-ovori slovensko in nemško. —. Ko-retvt. Maribor. Cvetlična nI. 35. 9(801-2
Mlad trg. pomočnik
vojaščine prost, specerist. s prakso v prodaji koles, šrvalnih strojev i>n avto-pot-rehščin. s šoferskim iz-pi'om in veš.' vseh popravil pri avtomobilu. želi nameščenj«. Govori nemško in slovensko, pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« j>od šifro »Sposoben«.
950.1-2
Kakršnokoli zaposlenje
iščem v Ljubljani. Grem samo za stanovanje ali malo plačo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju+ra« v Ljubljani nod značko Nagrada 200«.	9805-2
V Celje in okolico
dostavljam hrastov les. obdelan, za vrtne in brajdne stebre, ograje in
kleti. F. Mnst.nak.
Hudinja št.
Sp.
Celje. 9808-2
Gospodična (sestra)
išče službo družabnice pri priletni osamljeni gospej ali kot sestra k težjemu bolniku, s katerim bi šla na morje. ali k enemu otroku. Ponudbe pod šifro »Sestra« na podružnico »Jutra« Maribor. 96H6-2
Vrtnar, pomočnik
poiten. marljiv, želi nastopiti sl-užbo takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod š:fro »Marljiv«.	981 S.2
Klepar, pomočnik
in šofer 7. vojaškim i.n ci-vllnim izpitom išfe nameščen j,a. Ponudbe na pn-družnieo »Jutra« v Novem mestu, pod šifro »Nastop takoj«.	9839-2
Žagar
za venecijanko
prvovrsten, zmožen vseh večjih popravil išče službe. Nastopi takoj ali pozneje. Franc Jerše. Zagorje ob Savi št. 23.
9836-2
Gospodična
izurjena šivilja r gosp(v dlnjsko šolo iščo mesta soharice ali š:vania za hotel. Reflektlra v Poja-ško Slatino ali P'ed. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod š!fro »Gospodična«.	9835-2
Inteligentni gdčni.
s srednješolsko izobrazbo, lepim rokonlsnm. iščeta mesta k otrokom ali kaj sličneia. Prva prakticira-na. druga začetnica. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Vzroji-teljica«.	9."«59-2
Otroška vrfnarica
s nerfektn:m znan:em nemščine izvr=tn:mi spriče. vali. iSče službo. — Ponudbe na naslov: D. Wcber črna pri Prevalja h. P'ove-
nija.	9^94-2
Gdč. šivilia
boljša moč. z.ane«1:iva. želi mesto kot, šiviljska pomočnica. ali dobro verzi-rana prikrojevalka. Peni. ponudbe na o?'.ts. oddelek »Jutra« pod šifro »Pel;»a moč«.	9725-2
Šofer
kovač, deloma tudi mehanik
z desetmesečno prakso, trezen in kavcije zmožen, išče službo za takoj aii pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen«.	9675-2
I kletni mladenič
vajen konj in vsakega dela, išče službo hlapcu v mestu ali na dežel i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9(i-'/i-2
Otroška varuhinja
želi s 1. majem izmenjati službo k majhnemu otruku Govori tudi nemško in je popolnoma zanesljiva. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru (mj.1 »Kamorkoli«.	9667-2
Elektromonter
marljiv, išče službo v Mariboru ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9669-2
Neodvisna gdč.
simpatična, z lepim rokopisom, bi šla k samostojnemu g.ispodu v pisarno. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod šifro »Inteligentna«.	9501-2
Takoj dam nagrado
tistemu — ki mi preskrbi službo v Ljubljani. Grem tudi za manjšo plačo. Naslov pove oglasni oddel-k »Jutra«.	»885-2
Prodajalka
7. večletno prakso, vešča manufakture in galanterijske stroke, ki hi pomagala tudi pri drugem delu. išče nameščenje. ponudbe pnd šifro »Prvovrstna moč 25-na oglasni oddelek Jutra.
9935-2
Katera boljša trgovina
bi sprejela dokl:e.o z 2 mešč. šol. kot učpnko. s popolno oskrbo. Ponudbe sprejema Štefan Slmonič. mlin .". Akofla Loka.
9687-2
Zakonski par
srednjih let. brez otrok, mož tesar, žena dobra snažilka. želita mesto hišnika Cce). Naslov pove o<rlas. oddelek »Jutra«. 9924-2
Natakarica
mlajša. dobro izve.ž.bnna. išče službo v boljši gostilni v Ljubljani. Ponudbe na oirlasmi oddelek »Jntra« r>od šifro »Veselje do dela' 9920 2
Pekovski pomočnik
mlad iji dober delavec, išče službo kot- predpečnik, nic-šač ali za skupno delo. — Naslov: Friderik Sušnik. Ljubljana, Poljanski nasip št 22/1.	99t!9-2
Natakarica
srednjih le-t. s kavcijo, išče službo, ali vzame vinot-oč v najem. Ponudb" na ogl. oddelek »Jutra« pod š:fro »Tudi na deželo«.' 905<»-2
Mlajša natakarica
išče službo za takoj. Naslov pove oilasfli! oddelek »Jutra«.	991,1-2
Dekle
bi rada premenila službo. Gre za natakarico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9946-2
Čevljar
išče dela. Razpolaga z obrtnim listom. šivalnima strojema in orodjem. Gre kamorkoli. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »čevljar«.	9892-2
Trgovski pomočnik
agilen. dober prodajalec. izložbeni aranžer. želi spremeniti službo takoj, kjerkoli. Cenj. ponudbe prosim pod »Izvrsten računar« na ogl. odd. »Jutra«! 9919-2
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 paT; 7-3 naslov aH šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa ta vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
Več krajevnih
zastopnikov
za prodajo Pfaff šivalnih strojev in Puch-ko-les dobi stalno zaposlitev. Obširne ponudbe je poslati na tvrdko Ign. Vok, Ljubljana. 8588-3
Dva zastopnika
s:mpatična, za obisk stalnih in novih strank. :5fe fotografski ateljer. Stalna služba, dober zaslužek. — Samo pošfpni naj se javijo na oglasni oddelpk »Jutra« pod »Fot-oatclier«.
9859-3
Šivilja
spretna in izvežbana, sprejme konfekcijsko delo na dom. Naslov v otrlas. oddelku »Jutra«. 9798-3
Šivilja
sprejme delo na dom lz trgovine vsakovrstnega perila, damskih oblek, kostumov in plaščev. Naslov: Zvonka Žarko. Ko-ličevo 12, p. Dob pri Domžalah.	9831-3
Knjigovodstvo
uvede — vodi strokovnjak v prostih urah za zmeren honorar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod š:fro »Brezpogojna diskrecPa«.
9627-3
Trg. potnik
s prodajnim talentom in
elegantnim nastopom — s prvovrstnimi zvezami in referencami v dravski banovini. išče zastopstvo sa nt o resnih :n konkurence sposobnih domačih tovarn in veletvrdk. Cenjen.- ponudb.; na oglasni oddelek Jutra« rt—l ^ifro »Dobro uveden 17«.	971S-3
Vsako prepisovanje
na stroj ali kako drugo pisarniško ,lel«> prevzamem na dom. Naslov pu»titi v oglasruvn oddelku »Jntra-974--;-i!
Boljša šivilja
za obleke in perilo in doma. entlanje. gre šivat na dom poceni. — Ist-otam boljša postrežnica za dopoldanske ure. vzamem tudi na dom nogavice in ročna dela za šivati. Naslov na ogl. odd. »Jutra«. 9934-3
Samo agilne potnike
za prodajo modernih knjig, galanterije in potrebščin. praktičnih novosti proti proviziji in fiksumu angpžiramo. — Agentura Sapira, Dunajska cesta 36. 9910-3
Zastopnike
za vabljiva zavarovanja in posojila sprejme Zadruga. Ljubljana, pošt. predal 307 10028-3
Šivilja
izurjena v šivanju perila, oblek in krojenju, gre po nizki ceni šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	1O038-3
Zastopstvo
sprejme Celjan, s prvovrs' nlrni zvezami. — Sprejm vsak pn dmet. Cenj. dopis na podružnico »Jutra« Celju pod značko -Takoj 100«!.
Fntlanie 1 m T Din
vse vrste vezenje :n mono grami cd Din 1.50 dalje. Pala'-a Kreditne banke la IV.	lrt>99-3
Šoferju
z 10—115 tisoč dlnarlev sp nudi lep zaslužek. Ponud be na podružnico »Jutra-v Celju pod značko »Avto« 98(0-3
1 Din; za dajanje naslova ali ia šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo inst-rukcije. plačajo vs-ako besedo 50 pa-; za šifro aH za dajanje naslova 3 Din. (4)
Nemščino in
francoščino
temeljito poučujem. Gr.-m tudi na dom (»prehode). Cenj. dopise na oglas, od delek »Jutra« pod mačko »Strokovno izprašana učiteljica jezikov«. 9585-4
CAMERMKOVA šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. J6
Prva oblastveno koocosijo airana. Prospekt 16 »ast»nj — pišite p>njl Učene® sprejem® vsak čas. 251
Nemško
konverzacijo ki pouk nudi izobražena go^j.a po 12 Din za uro. I>va učenca sku pa j lf> Din za uro. — 1'oljanska cesta 13/11. levo £027-4
Nemške konverzacijske ure
daje gospa Hilda Badjura, Rimska cesta 7 II levo.
'.+^".2 4
Akademik
germanist, poučuje nemščino, francoščino, go»li in klavir. Slomškova ul. 6.1.
9915-4
Starejši instniktor
daje instrukcije iz vseh predmetov srednjih šol. Honorar 15 Din na uro. Uspeh zajamčen. Ponudbe pod »O. K.« na oglasni oddelek >- Jutra« 9983-4
Klavir poučuje
konservatorist — odllčnjak. po zmerni ceni. Ponudb« na oglasni o,Idelek »Jutra« (tod »Uspeh zajamčen«.
9999-4
Ako potrebujete
inštruktorja, dobrega risarja ali prevajalca itd., obrnite se na Akademski urad dela na ljubljanski univerzi, ki vam bo preskrbel točno in zanesljivo moč.
9982-4
V 3 mesecih
vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda Hrenova ulica št. 17/1. levo 3. vrata.	10026 1
Prodam
Oglasi trg. znaoaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šdfno pa 3 Din. (6)
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen naprodaj. Na ogled med 10. in 16. uro. Nevjerov. Jer-nejeva 8/1.	9000-6
Otroški voziček
še dobro ohranjen naprodaj za 200 Din. Na«lov v oglasnem odd e-lk u »Jutra«.
"0000-6
Salonska preproga
plišasta, zelena, skoraj no va naprodaj na Domobranski ceiti 17,1.	9S80-6
Opravo za 1 osebo
dobro ohranjeno, rabljen •i i vati in omaro z ogledalom, za predsobo, pripravno tudi za obrt. pooeni prodam. N.i»|ov v ogl ,»tri oddelku -Jutra«. " 9t>03-6
Pomladni kostim
damski. črn ter plinska likalnika prodam ugodno. Beethovnova 14 IV.. desno.	9943-6
Nova omara
2.62 m šir.. 2.40 visoka, ugodno naprodaj. Pripravna za trgovino. — Trnovski pristan št. 22.
9397-6
Koncesijo
za avtotakso
z vozom aH brez voza prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«.	' 9997-G
Drobilec za kamenje in mlin za pesek
prvovrstna, pogoni	predam Ponudbe na oglas,	oddelek »Jutra« pod 5:fro	»Kamenje in pesek«.	10013-6
Otroški voziček
rabljen, za 250 Din naprodaj v Rožni dolini, r—-:a IV 3.	9889-6
Današnjim razmeram primerno
damo samo praktične, nepogrešljive predmete v prodajo. Ugodni plačilni obroki brez obremenitve budgeta za vse sloje. Damastni namizni prti z franžami 30 Din. jedilni rje prosti pribori s kaseto 300 Din žepni robci 35 Din. kravate 8 Din in drugi hišni predmeti. Ilustriran katalog gratis v hišo. — šapira. Dunajska cesta 36, veža.	9903-5
Jajca za valjenje
čistoplemenskah Rhode-lander - kokoši. amer. Leghorn Klaki-Gambell rac. priznano dobrih pasem za nesenje prodam. Mnogo nagrad z razstav jajc. Eno jajce za valjenje Din 4. Prodaja Amalie Lottspeich. Rimske toplice.
10027-6
Dve mizi
0.00 X 2 m takoj prodam ^re-d škofijo 31/11, ' desno.
lOOOO-G
Slamnike
že od 30 Din naprej dobite v salonu Mia, Fl-orija n«ka ulica fi.	10031-C
Okna za tople grede
•'M!«beete) poceni napr.^ daj na vrtu v Kol od turški ulici riti.	10024-6
Nov fotoaparat
3.5. Voigtlander 6 in pol >9 za Zeissov kinoprojektor ali kinamo zamenjam eventuelno tudi kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kinamo«.
10005-6
Volno za modroce
po zelo nizki ceni prodaja šega. Cankarjevo nabrež:.-št. o/I.	7313^6
Otroški voziček
(športni) dobro ohranjen n-oda Ivan Kokalj, L; ubijati«, Gradišče štev. 1.11!
9607-6
Otroški voziček in košarica
oboje zelo dobro ohranjeno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra .
9659-6
Več tisoč vrtnic
nizkih. najnovejših vrst In barv, k::kor hojandski ribitel (rde'-:, beli. črni) pri Ivan Fisoherauer, Jeruzalem. Ivanjkovci, 81 o-venija.	9<107-6
Puhasto perje
iisto. &>tiano, eg po 4S Dia 1-uga vrtsta kg po 38 Din, iisto Delo gosje kg po 130 i»n id čisti puh kg po 250 Din razpošlja po poštnem po-vzetju L. BroioTli, iagreb. Eica 82.	22-6
Vi želite pristnega Ljutomerčana?
Morda za praznike? Za god? za veselico sli gostijo? Dobro! Naročite si ga pri nsišem znanem vinogradniku Rob. Košar, Sv. Bolfenk pri Središču. Najfinejše sorte. kakor traininec. mu-škatni silvanec, rizling. Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 I naprej. Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej, dokler zaloga traja.	143-6
»Zabavni list«
;tednik) Srrazišče pn Kranju. Vsaka številka sam« t Di.n. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
141 -S
Otroški voziček
na peresih prodam za nizko (••■'■o. I'odj!i:..-ka e, st* 15, Šiška.	9^;7-$
Otroško posteljico
novo. s popolnoma nov -n vložkom, prodam. Vpraša-ti pri hišniku hiše Stati trg št. 34 1.	Oš79 6
Opustim dre\ esnico
V-"- sto visokih jalom, priiličnlh hrušk. najboljših vrst. vrtnice vzpenjal-
/.rt >'. . mejo. hrt>-škove divjake po konkurenčno nizkih cenah o»l-daj-a Pe-Vi . nadu- lelj v iKik.. sto-lce 54, p-i Ljubljani, p. Ježica.
9750-5
Otroška postelja
belo emajHrana, z vzmotrn* madra,-,.. d-K-o ohraniena, poceni naprodaj. Naslov v oglasnom oddelku -Jutra«.	9772-6
Otroški voziček
dof.ro obratpen, 7ie t t
In ziljclka t vložkom proda1. Na - ov v o g oddelku »Jutri«.	i?
Gosposka soba
krasna, radi soli: ve rt,, odd-lku ».jutra~ 973"-«
Otroški voziček
M i;
i
Otroška ograja
"Iti miza ■ 'i na ■: .
v asi O v V Oglasnem oddelka .Jutra«.	0588-5
osa!a. let,.-a
Radi preselitve
av (M-eenl prodam ;«v-
iuik. železne pe^-i. p^S
g.-inje :>j no-.-f> barako
Opekarska cesta št. 32.
Sveža gosja jajca
po zmerni cent naprodaj r ■s	r*ri Birtn v Zgor-
nji Šiški.
Decimalno tehtnico
300 kg. pr«-l-.:n. N:-'ov v og ,t-:i"!n oddelku -J-i^r.-i« 9052-6
Čevlji na obroke
»Tempo«. Gledalska ulica 4 'naspr-vtl gledališča). 114 C
Mizarji
Najcenejše in najboljši snihoJeplje.ne vw,n ne plošče (Sperplat-ten) dobite na ikiadišču Kavarne »Ukod« Sušak-Ljubljana. Dunaj »k, e. 31 dvorišče. Pošilja s> na dežftlo v vsaki množ: ni. Zahtevaj te cenik. 129 t
Gospodinjo jezijo
zlasti omare, k! tlačijc obleke. Naše omare sc 50 cm široke ln ohranijo obleke brez gtib. — Posamezno pohištvo mize. stole, dalj s kompletne spalnice od 200< dinarjev naprej v najboljši Izvršbi naročitf pri Albert Cerne. mizarstvo. Zg. Šiška. pri Remlzl.	385 6-1
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat.
200
Za spomladno
saditev
Pritlična sadna drevesa, eno- in dvoletna in cepljene vrtnice dobite v zanesljivih vrstah z jamstvom pri M. Mare-tiču. Ljubljana. Cospo-svetska cesta 5. 9314-6
Hišo in skladišče
z vodno pravico prodam blizu kolodvora. Ponudbe pod »Ključavničar-mizar« na oglasni oddelek »Ju tra«.	9878-6
Železno posteljo
zložljivo, poceni na prodaj. Karlovska e. 22.
9870-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tiža&ka oeeta Ifi, tel. 33-13
Kdoir išče mesto pt>t-n:ka. p'ača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; ia dajanj« naslova aii za šifTO pa 5 Din. (5)
Provizijske potnike
jgilue sprejmem proti 25 % provizije. Pismene ponudbe pod »Provizija« :ia oglasni oddelek Jutra.
9439-1
Potnika
s finim nastopom in ob-»iruim trgov=kim poznanstvom, išr-.-m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ^Poštenost in agilnost«.
9785-2
OgUsi trg. značaja po
1 Dia bešeda; Za d^. ja nje naslova asi za šifro 5 Din. _ Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro pa 3 Din. (7)
Električni aparat
za elektriziranje, kupim. Ponudbe na naslov: Ljubno št. 86, pošta Podlim rt.
9307-7
Športni voziček
otroški, kupim. Ponudba pod šifro »Športni« na ogl. oddelek »Jutra«. 9868-7
Pisarn, inventar:
2 amerikanski pisalni mizi. omaro za knjige in pisalni stroj z mizico kupimo takoj. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inventar 22«. 9783-7
Hrastove sode
belega vina, garantira-zilrave, od l(>—20 hI ..ne k ti p i m. Ponudbe oglasni oddelek Jutra ;.{ro »Zdravi sodi«.
90+4-7
Železno žico
vlečeno v [tailcah ■ 2.50 in 3.00 ir.m pri>--. aluminium ži>o trdo .■' mm promer i.n alpaka no od 0.60 do 0.80 1 he'o, kupim. J. Je-... Zagorje ob Savi.
9645-7
panskega bezga
nl:k kupim za vrtno in. Pograd b« na M.
LJubljana, Pri-i ali ca 6.	9758-7
Farni kotel
60 m! kurilne 7—8 atmosfer.
Ci nj. ponudbe V» platnenih iz
p I o-naj-ku
na
Jarše po-
l»om.žale.	9763-7
'ur in puranov
h. amerk. broneastih. '-v ::h. ku":m večjo '•o, ter tudi jajc za ■ o. Ponudbe s ceno }. t. 1. na otrlasni • •k »Jutra* pod »Va-perutmi na*. 9691-7
Tovorni avto
1% tonski, generalno popravljen, novokaroseriran, zelo poceni naprodaj. Maribor, lliinška 41, Pergler.
Motorno kolo
novo, zamenjam za spalno opravo po načrr;h. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9.315-10
Motorno kolo
znamke »Puch« 25ti cm3, z dvemi sedeži, z elektr. razsvetljavo in hupo. skoraj novo« v rabi še!e p-1 mesecev, naprodaj za polovično ceno. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.
9593-10
Motorno kolo
s p-iko!ico, zamenjam za
-07an aii okrogel !es
Gnlnmjer. m:zar?tvo. T.:, b-no. Podnart.	9993-10
Družabnico
ki Je zmožna v krojenju ln si želi osvojiti pogoj v damskem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dru-žabnica«.	9939
Družabnico
Izurjeno trgovko špecerijske stroke, inteligentno in trg. duha z vsoto 10.000 do 15.000 dinarjev iščem za Zagreb po možnosti z osebno pravico za bufet ali specerljo. Nastop takoj. Pismene ponudbe na Danico Riss, Zagreb. Palmotičeva ul. 82-11. levo.	9354-16
Brezplačno oskrbo
nudim osebi, ki bi dala brezobrestno posojilo proti vknjižbi na prvo mesto. — Dr-:»T?e na og'a«ni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
10034-16
B. S. A.
(RpVa-
Kloset
inudbe »Jutra«
kn-
ia og'asni pod šifro < 9*VY)-7
Roletne
n rabljene knn'm. Napove oglasni oddelek 9591-7
2 rihHeri okni
-o -Vanjeni kupi sporf-lelavmea Kcib. 'V?-9902-7
"ek ra vzmetih
—. event. zamenjam
7a vino.
na oglas.
rrg. oglasi po 1 Dn beseda: za dajanje naslova ali za Šifro 5 Di' Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. (13)
Kdo posodi obrtniku
6000 Din do 1. avgusta t. 1. proti dobrim obrestmi in kot sigurnost zastavim njivo, veliko 1500 kv. metrov. — Ponudbe pod šifro »Sigurnost 999« na oglasni oddelek »Jutra«.
10044-16
Prostor
primeren za skladišče ali
tudi za klet oddam v najem. Poizve se: Sv. Pe-tra cesta 79.	9538-17
Gostilno
ob drž. cesti na Gorenjskem, obstoječa iz verande, dveh l°pih gostiln, prostorov, kuhinje, obširnih kleti, ledenice ter stanovanja se pod ugodnimi pogoji odda v najem. — Prednost ima soliden zakonski par. Doni.se raslo-vi ti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z osebno pravico«.	9620-17
Gostilno
dobro idočo. v Ljubljani ali okoijcj vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Agilnoetc.	94(70-17
Parcelo ali vilo
event. hišo, v vzhodnem .li severnem delu mesta kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogiis. oddelek »Jutra« pod šifro Parcela«.	93a7-2U
Hiša s trgovino in pekarijo
aprodaj v prometnem in-n stri j. kraju. Obe obrti dobro vpeljani. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »St. 6S6S*. 9469JO
Lepo posestvo
4000 m» — z veliko
vilo na Bledu
opremljeno. z gospodarskim poslopjem, parkom, vrtom. sadovnjakom itd. prodam. Interesente pro-im, da se javijo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Zagorica«.	9G21-20
Pomladanski plašč
malo rabljen, modne barve. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 97S2-13
Moški plašč
spomladanski, naprodaj v
Streliški ulici štev. 32.
9738-ilS
Oficirsko bluzo
dobro ohranjeno kupi fotograf Hib&er, Ljubljana, Sv. Petra ce-eta 25. 9590-il3
6000 Din posojila
iščem proti sigurni garanciji in mesečnim odplačilom. Ponudbe pod Mlada gospa.« na oglas, oddelek »Jutra«.
10061-16
Potrebujem
10.000 Din
v teku 1 leta vrnem 12.000
Din. Garancija dobra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovec«.
10070-1«
beseda 1 Din: e naslova aii i 5 Din. (9)
ricevni radio
icmenični tok, : ; poceni proda brivec. Ljub ana. tra c-sta. 9710-9
;dio-Detektor
slušalkami, ?» reno prodam. — ■v • ogl. odd. »Ju-"ko Meznarič, a ulica 4, r.a .tr;. m. Ljubliana.
S887-9
K.avw a u <1 i prebran« plača za vsako bei>edo
1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo
Sil paj; za dajanje aa j slo-va aH šifro 3 Din. i Miroma 5 Din- (141 j T.g^nki egi^ 1
I___
Več gospodov
sprejmesr. na dobro domači hrano po 13 Dir linev-:vo na Starem trgu št. 2.
9i85-14
Oglasi »o~ ?.na .'a a po ei^da. Za da
Oilf-fiT'« »
Novo kolo
i-sako ceno naprodaj na lošiO -vi cesti št.
7/III. 9787-M
Damsko kolo
v novo, po ugodni ce-.-odiiTi. Naslov v og!. sik« »Jutra«. 9841-11
Pozor!
Za »vojo oddam 1 t4 leta staro lepo deklico in 4 mesece sta-ega dečka, oba č.vrsta. Poizve se pri g. Ivanu Hvala, Ljubljana, Slomškova uiic-a št. 1/1II, desno.	94-31-14
Vzamem na oskrbo
več malih zdravih otrok od 2 let naprej proti mesečnemu plačilu štiristo i' ar jen*. Pomidbe na ogl. oddelek »Jirtra* pod šifro »Dobra vzgoja in lepo ravnanje«.	9603-14
2 gospoda ali gdč.
sprejmem takoj na hrano
ti stanovanje v Sp. Šiški. ?.i.berta>va ul. 301. 9<Vi8-34
sskane spalnice
. .'10 I> i nudi miza-r-P> ■ ar, Glince, celi 1.	9512-12
(rasne spalnice
trdega lesa, garantl-■ masivno in solid-delo 4000 Din, ku-. ■ !e. 800 Din vam t afca Golmajer. mizarstvo, Liub-Podnart. 9932-12
Jedilnico
■o .».ranjeno,	v bar-
orchovine	poceni
•-tn. Naslov	v ogl.
-Jutra«.	9912-6
Upokoj. gospoda
rame vdova na hrano in stanovanie. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9073-14
Poslovne aii pisarn, prostore
obstoječe iz dveh sob V velikosti 47 ln 25 mJ s predsobo oddam s 1. majem t. 1. na Dunajski cesti št. 16. v I. nadstropju. Pojasnila daje Jurii Verovšek istotam.
10066-14
Vsaka heseda 1 Din; za lajanje naslova,ali za šifro pa 5 Din. (15)
Katera dama
bi bila pripravljena. da pomaga državnemu uradniku iz momentane stiske s r>o«o]tlom 3000 Ki), proti
sigurnemu mesečnemu odplačevani. Ponudbe pod iifro »Hvaležen prijatelj* na oglasni oddelek »Jutra« SOOOS-16
Visokorentabilno
podietje išče financerja s 600.000 Din. Ponudbe pod: »Vsa Jamstva« na oglasni oddelek »Jutra« 10097-16
V suka beseda 1 Dia: sa itajacje naslova ali
za šifro oa 5 Din. (18)
V nedeljo, 3. t. m. vsi k Živcu.
Pri godbi. kuretnimi Hi
najboljši kapljici Vam želimo dober tek. 9741-48
Prvovrstna vina
dobite v rinotoču Cankarjevo nabrežje poleg Frančiškanskega mostu. Dalmatinsko belo 10 Daimatmsko črno 10 Ružica	10
Viško imo	12
Mozler	12
Burgundec	16
čez ulico 1 Din ceneje.
«150-18
Izletniki!
Koča »Fanika« pod sla-;>om Peričnik odprta vsako nedeljo in praznik. — Se priifioroča Cuznar.
Kam pa, kam?
danes v nedeljo. Kdor želi biti vesel poln razvedrila. prijatelj godbe naj gre z mano v Sp. šiško k Stari cerkvi. — Veselo svidenje pri i^o-rltniku.	9903-18
Pohištvo
2400 Din I drva«.
450 Din I -
Drva
2—8000 m* bukovega gn<r.da prodam i* drva. Naslov v ogiasne.m oade-Lku »Jutra« 9386-15
Sulia bukova drva in bukovo oglje
kupujem na vagone. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bukova 9764-15
Kam pa kam
v ponedeljek? V restav racijo Carman, kjer Je domača godba. Na raz polago so purani kapunl ter druga mrzla ln gor-ka Jedila. — Se priporoča Carman. 10089-18

Vmotoč
vzamem v najem. Za inventar položim kavcijo. — Ponudbe na	oddelek
»Jutra« pod šifro »T-oa
plačnica«.
995i
Suho skladišče
v bližini eorpnlskeea kolodvora oddam v na-1em. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9954-17
Parno pekarno
večjo, dobro idočo, oddam v" najem dobremu
podjetniku. — Potreben kapital 70.000 Din. — Pismene oonudbe na oelasnl oddelek »Jutra« pod »Parna pekarna«.
10022-17
Redka prilika za naložbo denarja!
Celju je naprodaj ob mestu ležeče poslopje a sadonosnikom in vrtom, v izmeri 3200 m>, primemo tudi za »tavbišča. Ob ce-.•ti električna napeljava — primerno za industrijo aii obrt. Ponudbe na podruž ico »Jtttra« v Cel ju (»od značko »Redka prilika«.
9810-20
Neomejeno osebno pravico za gostilno
vzamem takoj v najem. —
Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« p"d šifro »Proti odškodnini«.	9901->17
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (39)
Avtobusno podjetje
rentabilno m brez konkurence, vsled bolezni zelo ugodno prodam. Cemj. ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Avtobus«.
9601-19
Salon
za Hub ali društvo poceni
odda hotel »Trvodi*.
9o36-10
Trgovski lokal
z 2 skladišči kn majhen
lokal za pisarno
aa prometnem kraju v Ljubljani oddam. Naskvv v oglasnem oddelku »Jutra« 9o05-19
Manjši lokal v Celju
v centru mest« takoj oddam. Naslov pri podruini ci »Jtttra* ▼ Celja. 9664-19
Brivnica
dobre Hpeljana, naprodaj.
Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra*.	9&46-19
Usnja rno
dobro idoče podjetje, ki ima dovolj dela, v več jen trgu Slovenije prodam po ugodni eeni; na željo tudi nekaj posestva. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«
9e8tM8
Skladišče in klet
tjukoj oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra* 9709-.19
Lokal
dvo- aH štiri soben, v centru mesta oddam s i. majem. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9<V?9-19
Veliko skladišče
v zvezi s pisarno se od da v sredini mesta. D1 rektnl uvoz lz ceste. Pojasnila v trgovini V, Bohlnec, Dunajska cesta 21.	9905-19
i Suha bukova drva
prave 1000 Din 1 2: ■ dence bOO Din
drugo pohištvo se najceneje. Tudi na Sprejema se :^tna naročila in vila. — Mizarstvo . > Kolodvorska ul.
10051-12
a bost-da 1 Din;
janj« mi^ova aii fro pa 5 Din. (10)
vsako količino oii 1000 kg dalje kupuje »Ilirija« dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46.	9643-15
Bukove hlode
kupuje Lavrenčič & C-o., Ljubl;ana, Vošnjakova.
10i)9i2-15
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali z« Šifro pa 5 Din. (17)
xa
na
mem
Lokal
mlekarno aH vinotoč
prometnem kraju vza-v najem. Naslov v oglasnem oddelku »J.itra« 9011-17
Večji kos zemljišča
za košnjo in setev oddam v najem blizu mosta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	9696-17
Lokal
J v centru mesta, v lzme-i ri 50 kv. metrov, svetel I in zračen s centralno ; kurjavo, vhod skozi vežo. pripraven za kroja ško ali slično obrt. ta ko j oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal v cen tru«.	9945-19
Avto
' nd.-ski. za 2000 k liaio rab'jen. dobro |
rad: nakupa več :>roda Ignac Andra-Kranj.	9570-10
iovorni avto
: . do 3 '»i tone, ma-'»b';.en. pn možnosti s gumami kupimo. "v:«ihe na paromlin .a«, Vukovar.
9698-10
t'>ci!<l s prikolico
lino, električna hupa. <;ator, 2 verigi, na Streha na prikoli-Vožen ifiTiO Vm. Cena , "'' D'n. Ponudbe pod '•:n'*ki 160H, na oglasni »Jutra«. 9749-10
Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
^evr-avto
•• "TT Snort-bloek s 6 ""■ skoraj nov. poceni '..'I>. S-herbaum. Ma 96«1-10
Avto
Pontiac Si*, pet-
inmzina. v
zelo
•71 s'an;u poceni na T, i Pftia«T)'1a da ie Ing. r". "-'v	Jar^e —
' IVjmvale. 9683-10
Brezobrestno
posonlo
za zidanje, odktip zemljiškoknjižnega doiea itd daje Zagrebška stavbe-no-kreditna zadrti ga! — Zastopništvo: Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike!	131-16
Trgovino
z mešanim blagom oddam v najem, gostilno na račun. Malenkostna kavcija zaželjena. Kresnik, Vo;-nik Okolica.	9818-17
Trgovino
staro, dobro vpeljano, na glavnem prostoru ob drž. cesti v lepem trgu oddam v na'em. Najemnina nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9647-17
Lokal
na prometni točki v Ljub-Ija.ii oddam v najean. — Istotam naprodaj kompletna špecerijska oprava. Dopise na oglasni odde-ek »Jutra* pod »Tx>k»l
Vinotoč
takoj oddam zaradi od potovanja. Naslov v ogl
odd. »Jutra«. 10018-19
Trgovski lokal
s čednim dvosobnim stanovanjem ln še dva
prazna preetora. vpo rabljlva za mlekarno
ali sodarja, katerega nI nobenega v bližini, od dam. — Resne ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vas na Notranl skem«.	10001-19
Inozemski krediti!
se nudijo tukaj ali izven mesta na dobre objekte na I. stopnjo, sedanji dolgovi se odkupijo. Letno 5—7% obresti na kmetije, jvvjiestva. gostilne, botele. oskrbovališča, penziie itd., kratek ali dolg-' rok. hitra izvršitev. Ponudbe v nemščini od lastn:kov s priloženimi Din 10.—. ker inozemstvo, pe pošiljajo na Hans Pankarter. Frank furt a. Main, Altega«e 77.
9572-16
Družabnico
s 40 000 Din s sodelovanjem ln eventuelnlm skupnim gospodinjstvom spre i mem za pisarno in nakup hiše. Ponudbe ood šifro "Arhitekt« na oglasni oddelek »J"tra«
«5975-16
oprava*.
9773-17
Gostilno z vrtom
na zelo prometni testi tik Maribora oddam v najem uroti kavciji ali plačaniu iKiieimnine za leto dni na-rvrej. Ponudhe P"d »Gostilna* na podružnico »Jutra« v Mariboru. 9796-17
Prometno gostilno
v7.amem v najem samo v mestu Mariboru. Ponudbe na podružnico ».Tntra« v Va"'boru pod »Takol št. 1001«.	96*»3-17
Gostilno
najraje v L'ubliani ali na ProrenisVem iščeta 2 »ertri fobe od obrti) v najem ali na račun. TV»r»i»e po^
šifro »Prometn1! kraj* na
oglasni oddelek »Jutra«.
9630-17
Cestni lokal
s stranskim prostorom prikladen za trgovino ali pisarno in dva dvoriščna lokala za delav nlco event. tudi za pi samo s 1. majem od dam. Frančiškanska ul št. 8.	9995-19
Mlin na prodaj
najbolj prometnem kra ju pr železniški postaj' Ponudbe na oglasni "d de-tek »Jutra« pod Stfr« Prometmi mlin«. 9122-20
Podjetje
živilske stroke
tudi v sedanjem času dobro idoče in dobičkano* no, v večje-m mestu Slo venije, 1 dvema poslopje ma iu vsemi itroji ugod no naprodaj. Potreben kapital 500.000 Din. Natančni podatki pismei>o. De-pise pod »Ugodni pogoji* na oglasni oddelek Jutra v Ljubljani.	85t«-20
Realitetna pisarna
Jože Grašek
Ljubljana. Kolodvoreka 24 posreduje rakup m oroda jo posestev, h« ia »em iišo pod »god 11 nai pogoji.
162-20
Majhno posestvo
prodam takoj. Stanovanj ska hiša. gospodarsko poslopje, sadonosnik, njive, košeuina. goid in vinograd, vse v dobrem stanju. solnčna lega, redi se 2 kravi. Posestvo je tik banovinske ceste II in 10 minut od želez, postaje. Cena po dogovoru. 9822-20
Posestvo
s hišo. malim vinogradom, poljem in gozdičem kupim blizn Vidma ali Sevnice. Ponudbe z opisom in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Posestvo«.	9412-30
Hišo (vilo)
dv<o- ali tristanovanjsko, na periferiji mesta kurim. Pomudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Direktno J. C.« 9385-20
Hišo ali vflo
tudi starejšo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena«.	9900-30
Manjše posestvo
v indus-tri;skem kraju Dravske doline, kjer je te naseljenih več, primorskih družin, poceni prodamn. Cemj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ^Primorci*. 9682-20
Parcelo
900 m* ve];ko, ob Dunajski cesti nasproti sv. Krištofa prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9904-20
Lepa parcela
na Opekarski cesti napro-dai. Naslonr v oglas, oddelku »Jutra«.	9018-20
Vila z vrtom
vtar*cprttlična» 4 sobe. kuhlnla. prltlkline. v Slški, ugodno naprodaj. Kupne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Reeen kupe.-«.
9936-20
Lepo stanovanje
enosobuo, s pritiklinami, v visokem pritličju vile oddam s 1. majem v Holz-apflovi ulici št. 17 (v bližini splošne in ženske bol niče).	9087-31
Opremljeno
stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Spodnji Šiški, Kamniška ulica :9.	9.w6-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddam na Glin-cah, cesta II, I. 951.1-31
Dvosob. stanovanje
z balkonom oddam takoj na Smartinski cesti št. 6.
9776-31
Stanovanje
3 sob. kuhinje. kopa'ni'e in pritiklin takoj oddam. Lepodvoreka 3, Ljubljana VII.	9Ni2-21
Enosob. stanovanje
z vrtom oddam s 1. majem za 230 Din. Kožna dolina. e. Vir št. 11. 9<i(S9-2l1
2-sobno stanovanje
in pritikline oddam za maj. Več: Rožna dolina VU/12.	9774-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam za 325 Din rednemu plačniku. Stožice 133.	9756-21
2 stanovanja
po 2 sobi in pritiklinami oddam v vili. Voda, elektrika v hiši. Eno takoj, drugo s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9599-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo v visokem pritličju oddam s 1. majem za 700 Din. Mariborska nI. št. 24/1 — blizn vile Stadion.	9«16-31
Posestva ali hiše
od 35.000 dinarjev, kakor
gostilne — trgovine
od 90.000 dinarjev dalje,
graščine — žage
pekarije, prodaja Posredo-valniea »aribor. Sodna al. 30.	9CC6-20
Vilo afl hišo
kupim v Ljubljani aH blizu cestne železnice za ceno 300—300.000 Din. Plačljivo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«.	9W4e-20
Hišo
vredn« do 100.000 W« kupim v Ljubljani a?t n« periferiji. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep dom«.	9H65-20
Majhno posestvo
kupim. do 40.000 Din. Najraje v okolici Celja aH Maribora. — Ponudbe je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Posestvo«.	9891-20
Redka prilika!
prodam hotel ln trgovino z vsem inventarjem na prometnem trga dravske banovine. Potreben mai kapital. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod Holand-ska«.	9962-20
Enosob. stanovanie
oddam v Zeleni jam;. Ko-roščeva 5.	9707-31
Zelo velika fe Vaša korist
ako si nabavite srajce in vse drugo perilo za dame in gospode direktno v tovarni Stermecki, kjer so cene zaradi lastne izdelave zelo nizke, izbira ogromna in izdelava pa zelo fina.
Pišite še danes po novi, veliki ilustrirani cenik!
Trgovski dom Stermecki, Celje št. 20
Komfortno
stanovanje
2 sob in kopalnice, v bližini obrtne šole oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	lWi:9-21
Stanovanje
2 sob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin, v vili oddam 3 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9993-21
Stanovanja
Stanovanie
obstoječe ii 3 sob. kopalnice itd., oddam na Opekarski cesti IS. 9716-31
20.000 m* stavbnih parcel
z gramozom na mestu, na severni strani Ljubljane poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »J^rcole«. 9961-30
Hišo
4 stanovarnji in vrtom prodam. Vodovod Hi električna razsvetljava. Marija Gm«elj, Primskovo pri Kranju M. 115. 9S06-3O
7 lepih stavbnih parcel
btrfini Celja ngodn« prodam. Natančneje »e izve pri Antonu Permozer. Celje-Gafcerje.	9606-20
3-stapovanjska hiša
dve sobi, kuhinja. pritikline, vodovod, elektrika, kanalizacija, kloeet-strani-šfa, parket v srednjem stanovanju, naprodaj. Cena 120.000 Din. Predovi-čeva ulica 92. pošta Mo-Ste - Ljubljana. 9464-20
Posestvo s hišo
masivno tgrajeno. z 2 velikima in 2 malima sobama ter 2 knhin.iama in 4 kletmi prodam. Zemlje je 17 oralov, vse v enem komadu. Gozd, polje. *e-nožeti v dobri leei. Dogovor na licu me«ta. Cena 125.000 Din. NikoU Merkl. Stolovnik it. 29. Rs:h»ti-burg.	9453-20
Ce želite prodati
Siio aH posestvo. Vam pr ^skrbim kupca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskretno«. 9964-20
Rentabilno hišo
nova vilo, 1 (Stanovanjsko
m ISutanovanjsko hišo ter parcele prodam. Ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slavija«.	90KJ-2O
Trhiadstropno hišo
% 8 stanovanji in 4 lokali, v centru Ljubljane prodam ia 1.300.000 Din. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Plačljivo takoj*.
99&1-20
VHo
na severni periferiji konfortno opremljeno stanovanji, prodam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10016-20
?ago venecijanko
ali njene posamezne dele. lokomobilo event. Sang-gasmotor od 10—20 k. s. kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ve-necijanka*.	9340-20
Družinska hiša
t velikim vrtom in • finim »adiem takoj na prodaj. Tezno. Koroččevu nI.
2. Maribor.	9919-30
Vinotoč
dobro vpeljan, i.n mlekarno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
99SH-19
Skladišče
lepo im subo. sredi mesta takoj oddam. Ponudbe pod šifro »Skladišče« na oglas, oddelek »Jutra« 10069-19
Posest
Vsaka beseda 1 Din; m da>iyja nilm aM
ia «Sp» pa S Dta. (80)
Hišico
ali vsaj 300 m' sveta kupim ob Celovški cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Denar« 9466-20
Parcelo
aa Bežigradom prodan.
Naslov pore ogl. oddelek »Jutra*.	7.164-20
Hišo
do 70.onn Dn kupim v okolišu Celja. Videm-Kr-Sko. Novome=to. Ponudbe z opisom pod »Dobro stanie* na oglasni oddelek »Jutra«.	9680-20
Stavbno narcelo
po ngodni ceni naprodaj v izmeri H'1> ms na lepem suhem prostoru zraven pove šole v Zg. Siškt Poizve se: Vodnikova ee-*ta 18. nasproti trg. Sn-belj.	9829-20
Fnodnižinska hiša
nova, s Vrs«n;m sol«v?nim vrtom, električno razsvet. liavo, ugodno na.T>rod»j. Jarše št. 36. »v. Kril.
9996-20
Hišo v Lfnhllan?
okolici »fl na 0oremi«kem
Vnr.itn proti takoSEnVmr1 olačilu. fonn^be r»od tnaf Vo »Trgovska alt trtan« vani«V-»« na oglasni ndd» 'ek »Jutra*.
Dvos+anovatH.
s 600 ms vrta. priipravnn
ra stavbo, prodam ▼ Ze 'eni jami. Zverna u"'* S STOB-«1
Cca 2 ha vrta
f-ve+ltčni»V tn predle«, t na»ho1'*em »t»ebi. v jmJ ohfutll	▼ fll'
tal? Vrt-Herberstein. Vele nje.	9685-20
Vilo z \Ttom
lepi legi periferije Kra nja prodam. Ponudbe na o<f!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče*. 9992-20
Hišo
desetstanovanjsko, renta bil no, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pisma na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Tržaška cefa«.
10030-2D
Dvosob. stanovanie
nasproti Leonišč.a ugodno oddam za maj stranki odraslih os-b. Naslov pove o<"l3-=ni o.ideleik »Jutra«.
9582-21
Trisob. stanovanje
kr.vsno in solnčno, s kopalnico, v centru mesta oddam. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Ce n t rum«.	9734-31
Čedno stanovanje
sob in pritiklin, za me-ec maj išče tričlanska družina, ki plača do 10W) Din mesečno. — Ponudbe pro« na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Zračno in {•edno*.	9761-21/a
Sobo in kuhinjo
v Ro?,ni dolini oddam s 1. maiem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 9017-C1
Stanovanje
»obe in kuhinje takoj od dam v Stožicah štev. 1 ts.
9926-01
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-a«.
9914J21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in kopalnice. parket rn elektr. raz svetjiava. ugodno oddam bo!:ši stranki. Na'lov pove oglasni oddelek ».Tu+-a«.
9977-31
Stanovanje
»obe in knhinje takoj oddam 2—3 odrazim osebam brez otrok. Kavškova ce »ta »t. 5.	9066-31
Dvosob. stanovanje
parketirano in solnčno. s pritiklinami oddam za maj v Rožni dolini, cesta IV št. 35.	9956-31
Solnčno stanovanje
2 parketiranih sob ln vseh pritiklin. oddam v novi hiši nasproti »SI. Janeza«, cestna železnica proti št. Vidu, postaja »Si. Janez«.
9921-21
Posestvo z gostilno in trgovino
v večjem industrijskem kraju takoj prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	10003-20
Novozidano hi?o
2 stanovanji, prodam v Zgornji 9'ški. Naslov pove
oglasni oddelek »Jutra«.
Nova hiša
tremi stanovanji in vrtom naprodaj v Zgornii
Rndinji štev. 71 — Celje.
100R3-20
Parcelo
na Vodovodni ce«t-i predam Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«.	10049 20
Pozor, kupci!
Naprodaj imam več trgovskih in stanovan'«kih hiš v me«tn. na periferiji v;fe ter večje in man'še hišo. Pojasnila daje Jančar na Sv. Petra ceat-i štev. 27.
1009«-r^
Posestvo
2 orala z vsemi posl op M stiskalnico, tudi sado-nosnik in vinograd se zaradi bolezni poceni oroda. Polasnila dale g. Viktor Saeadin. Kožno oofita Laporje pri Slov *?1«tr1ci.	tonpp oo
Stanovanje
odda
Solnčno stanovanje
3 »ob. predsobe. kuli:nje in pritikl:n. 1 sobe, kuhi nje in pritiklin ter trg,
lokal
po izredno nizki ceni odda « 1. maiem Aleš. Olincc cesta IX'36.	9947-21
Stanovanie
? »oh in kuhinje takoj od dam. n.a željo tudi z vr tem. Naslov pove og'asn oddelek »Jutra«. 10003-3
Pvosob. stanovanje
parketirano. s kabinetom t vi«okem pritličiu oddam takoj ali s 1. ma;em. Ko-
delier-o. Ob L^ublVrel lonot
Dve stanovann
dvo- in trisobno, v ©olnrn t vili oddam s 1. ma :em. Na«'ov pove og'a«n oddelek »Jutra«. 10059-31
■7 riverrm »obarn" so od da za mai. — oglasnem odd. »T-.t-o^ 10021-21
Stanovanie
2 »oh in kuhinje takoj od
dam v Mostah. Krekov, n" št 9. 10012-21
Vsaka beaeda 1 Dia; m dajanj« oaekrra ali
m totf pm $ Dim. (81)
Za posojilo
oddam stanovanje 3 »ob. kabineta, predsobe, kuhinje, (parket, elektrika), verande, ▼ tredinl me«ta. aH tudi	Naslov v
oglasnem oddelku »Jutra«.
9721
Pritlično stanovanje
pripravno tud' za po«l vn prostore. 5ttricob*w». ndd. za ma' T':buč T'žaška <• št. 6. telefon 2605.
10029
Vrtnarju
najraje samskemu oddam "anovanje. Naslov v oj' >dde!ku »Jutra*. 10023
Hvncoh st?»"OvaniP
« priflkl;n.Tm: oddam s malem v Roiini	—
coist, TY'1<»	10""7 a
Stanovanie
5 »ob In kubin'e oddam 1. malem mir"' •♦r»nV brez Otrok v Eiinšp:1er:ev: »Uči št. 16.	10048-21
Vsaka beseda 50 par: dajanje naslova aK za šifro 3 Din. (21-a)
Stanovanie
1—2 sob in kabineta, išče družina 5 odraslih oseb. ki plača do 7«K> Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju;ra* pod šifro »Leden« 9929-21/a
Stanovanje
eno- ali dv,>sohno s pritiklinami iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »6<lO«.	99 49-31/a
Lepo stanovanie
3—4 sob. v centru mesta išče družina treh oseb za avgust ali prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bol:ša stranka«.
994?--3' 'a
Stanovanje
ene sobe s pritiklinami. prostorno, iščem za maj. 'onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«.	9963-21»
Stanovanje
dvosobno. prostorno. e pritiklinami in eventuelno vrtom, visoko pritličje ali nadstropje, iščem. IVv-ndbe n« oglasni oddelek Jutra« pod »Trije odrasli*.	9872-21a
Stanovanje
dvema. e*v. tremi sobami išče stranka dveh odraslih oseb za 1. maj v sredini mesta, najraje v bližini sodišča. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 6«.	9775-2! a
Za 1. maj
šče>m 2 sobno stanovanje pritiklinami v bližini centra. Ponudbe t>a o g'as. oddelek »Jutra« pod >iW< 9768-31»
Mirno stanovanje
soinČDO, 2 večjih sob (s kopalnico) v ali blizu re.n-tra. išče tročlanska. točna rodbina za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilo prva skrb«.	9TO5-21a
Solnčno stanovanje
primerno, snažno, iiče sta rejša stalna uradnica za junij ali kasneje v centru ali bližini. 1'onudbe na oglasni oddelek »Jutra« >od »Mirno v nadstr.*
9i»45-31a
Sobo in kuhinjo
šče za avgust soliden dr žavni uradnik — oženjen. brez otrok. Ponudbe na ngia«. oddelek »Jutra« pod Soliden*.	9744-Gl/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, v bližini gl. kolodvora i i zakoniki par brez otrok. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod značko »?.e-'.b-zničar*.	9636-31/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, =olnčno iire-ta 2 odra«li osebi. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*.	9883-31/a
Dvosob. stanovanje
blizu kolodvora išče stran-ka 2 oseh. — Ponudbe na
oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«.
96tPS-21/a
Vsaka beseda 60 par: n dajanje naslova aii za šifro 3 Dia. (23)
Takoj oddam
boljšemu stalnemu gospoda
opremljeno sobo
veliko, čisto in solnčno. 9 posebnim vhodom, elektriko in parketom. Rimska cesta št. 7/1, vrata 9. 9.5"<6-23
Lepo sobo
oddam v vili v Tivoliju, Skrabčeva 6.	9640-23
Stanovanje
dveh sob in kuhinje ali sobe, kabineta in kuhinje želi mirna stranka brez otrok, v mestu ali bližini električne železnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Solnčna lega S3«.
9955-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno s pritiklinami v mestu ali bližnji okolici iščem za takoj ali za maj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tričlanska družina«.
9928-21a
Opremljeno sobo
oddam takoj al: s 15. aprilom 2 gospodoma, ali zakoncema brez otrok, po zelo nizki ceni. — Velika
čolnarska Ul.
9639-23
Dvosob. stanovanje
ali enosobno s kabinetom. sončno, v sredini mesta ali blizu tramvajske proge proti šiški išče za julij ali avgust državna uradnica z materjo. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Mirno in točno«._ 9899-21a
Štiričlanska družina
išče stanovanje dveh sob s kuhinjo in pritiklinami v mestu aa maj. Zmerno najemnino plača tudi za nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 69«____S969-21a
Stanovanje
2—3eobiM> išče stranka 4 odraslih oeeb ia maj aii avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo center«. 9{*»7-21/a
Dvosob. stanovanje
v centru mesta iščem za junij ali julij. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plačnica*.
9965-21/a
Sobo
lepo opremljeno o d d a ta
boljšemu in stalnemu go-siuvlu. Na-slov pove ogi.n. oddel »k »Ju tra«. 9580-33
Opremljeno sobo
oddam v Pleteršnikovi uL št 22, Bežigrad. 9437-23
Mesečne sobe
po 360 in 360 Din s postrežbo in nazrvet! javo oddaja hotel »Tivoli«.
9624-23
Stanovanie
2 ali 3 »ob s pritklinami, v centru mesta išče starejši zakonski par brez otrok za avgust. — Ponudbe na og'a*. oddelek »Jutra« pod »Elektrika _27«. 10002-21/a
Dvosob. stanovanje
iščem v Šiški za maj ali kasneje. Plačam redno, eventualno naprej. Ponudbe pod »Nekaj vrta« na oglasni oddelek >Ju-tra«. '	10025-21a
Stanovanje
sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom ali mesto hišnice išče prijazna gospa s 3 osebami Ponudbe pod s-Bližina mesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 10050-21 a
Stanovanje
od 4—5 soh. komfortno, v centru iščem s 1. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Moderno«.
994S-21'a
Dvosob. stanovanje
išče stranka 2 oseb za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1010«.	9944-2H/3
Stanovanje
2 do 3 sob s pritiklinami, pripra\ no za krojaški salon iščem za maj. Ponudbe pod »Sredina?, na oglasni oddelek »Jutra«.	10040-21a
Dvosob. stanovanje
v mestu išČLta zakonca h rez otrok. — Ponudbe na ivlas. oddelek »Jutra« pod šifro »R 57«. 10042-21 'a
Dijaikt sobe'
V Celju
oddam 3 krasna sobi s posebnim vhodom. Nataučme-je se izve na Kralja Petra cesti št. 24/11, lervo. Celje.
8719-23
Opremljeno sobo
krasno, s predsobo in balkonom, vhodom iz stop-njišč-a oddam boljšemu gospodu na B!eiw«isovi 9 II s 15. aprilo-m. &01-33
Sostanovalca
sprejmem e 15. aprilom v zračno in solnčno sob* z zajtrkom, na 7>>l;o tudi j vso oskrbo. Naslov v ogT. oddelku »Jutra«. 9č*i4<2
Opremljeno sobo
lepo, popolnoma separi-a-no, z elektriko, oddam event. z vso oskrbo. M:rje Lepi pot '10. Istotam oddam enako, maio prazno sobico.	9S76-23
Solnčno sobo
o«vrrtmlje.no, v vili blizu BJei--ei sove ceste »»ddam. ie solidnemu stalnemu zo--podu s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9012-33
Sobo
prazno ali opremljeno oddam. Poizve se: Sv. Petra cesta 79.	9937-33
Onremlieno sobo
s posebnim vhodom oddam v Florjanski ulici št. 6/L 9834-23
Opremljeno sobo
lepo rn veliko, z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam s 1. aprilom solidnemu gospodu. Rad iura, Rimska ce'*a 7, II. "ndst. levo. 9S33-23
Opremljeno sobo
čisto in mirno, s posebnim vhodom, bliru univerze. na križišču elektr. železnice, oddam takoj ^ta^V oseV. Vactnv pove oglasni oddelek »Jutra«.
9732-33
3 gospode
j sprejme-m na hrano in i novanie. Naslov pove pgl. | oddelek »Jutra*. 9730-23
Vsa^ a beseda 50 par: za dajanje naslova ah za šifro 3 Din. (22)
Dijaka
sprejmem po nizki ceni v lepo ie zračno sobo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«	10026-23
dkčlj se zadovo ^ Ijifc 5 drugimi izdelki ki so baje,
ravno tako dobri-
ako molele.'vendar pov5odi dobili pravi original
iniiiRiisrij;
MILO
Prazno sobo
« posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj oddam v Gaievj u!'ci 91, vrata 6. *	9652-23
Sostanovalca
sprejmem v sobo s posebnim vhodom in električna razsvet1;avo v VodmatsVl ulici 25.	9623-23
Sobo
s posebn'm vhodom s «t«iw njišča takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	957R-23
Poceni sobo
dobi tisti, ki rma Ia«tu# '^stelio. Naslov v ogla«, •"ddelku »Jn*Ta*. 954? 23
Onremljeno sobo
« posebnim vhodom oddattt v sredini mec+^ NasTov v "»glasnem oddelku »Jutra« 9722-23
V bližini Zvezde
V^«!iaT v oglasnem o^^^TVu
Opremljeno sobo
veliko in lepo oddam naproti glavnega kolodvora. Poizve M t mlakami na M»sarykovi cesti
Opremljeno sobo
oddam. Kaslov PO™ J*^; oddelek >Jutra«.
Veliko prazno sobo
dvoriščno, odda tivee na Rimski cesti *ev.
Opremljeno sobo
oddam po nizki eeni. Naslov pove ogiasm oddelek >jutra«__9M
Sobo
l-nw> opremljeno. * podobnim vhodom, po zmerni oddam na Starem trgu Mam.
Sostanovalca
190 Difl »prejme hišni-ea na Vidovdaniki cesti 3
Lepo veliko sobo
i dvema posteljama, v hli-;Vii univerze oddam takoj — najraje »koncema. Xa-el*v pove ogiasni oddelek
, Jtrtra«._»3M23
Opremlieno sobo
t uporabo kopalni*«. * ervo
ali dvema posteljama — s hrano ali brez takoj oddam v Zarniko-vi »liei 9. ■visoko pritličje, levn.
9911-'33
Mesečno sobo
ooremljeno *s 2	osebi. J
yvi«ebnitn vhodom	in e!ek-
trike oddam na	Re«l:evi
eerti 36.	99.V5-23
Sobo
t rv*«et*nifo vhodom »»koj gospodični v centra frie«ta. Na*'ov pove oddelek »Jutra«. 9636-33
Sostanovalca (ko)
sprejmem z vso oskrbo ln dobro domačo hrano. Florjanska ulica 19-11. desno.	10053-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od-dom boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10090-23
Solnčno sobo
s saparatnim vbodom, parketom hi elektriko oddam na Mirj-u, Marznontova 18.
10074-23
Sobe išče
Vrnki beseda H pmr, M dajanj« naslova ali ca iitn I Dia. (33-a)
Veliko prazno sobo
v strogom centru oddam * S.	samostojni hnlj-
f- nf (>h . — Vprašati ffnl J. i« 3. nro p»rw>Mne. Xnlnr v oglasnem oddelVn »Jutra«,	9981-33
Kot sostanovalko
t «-Adini	»»tj sprc:mem r>« zmerni eeni 5rr*=!wdičnrv.
V: j« -r	»torbi. Faeatieli.
Petr«	cesta Id. obličje.	9974-33
Sobo
n ivvcp+>nim vb~1oni im brano. ali bre*. bl;T.u tramvaja ooeeni oddam. ?oodn'a Šiška. Cereetova ti!5'«
9979-33
Opremljeno sobo
Wwn bolmrp *!/vr povjR ©glasni
• »Ju-tra«.	9986-3S
Mlajšo žensko
f»no sprei*r**m k*vt »raniva proti irevčoi eajemmiTii IflO Oin. Poirve i? v Florijanski niiei 29.
»72-S3
Mirno in čisto sobo
«	VKNI^hi rn elet-
Addam dvcrra oseba **a.	t ogla-s. "d-
delkn »Jutra«. 9"Mg-28
Kot sostanovalca
^nr-Ajmem r-ospod* v bližini Nas^v n*>ve o-clasni oddelek »Jutra«. 1 mir;-33
Opremlieno sobo
1 Ar^A. 5 posebnim vb n-m orida.»n solidnemu gospodu fs trgu pred Figovcem -Dalmatinova ulica St. 1TTJ 10006-23
Lepo sobo
« (»'pktriono raz.^otljavo !n pr.«ebnim vbod-rvm takoj oddam v K-ožjii dol;rri — eeeta VI/2.	9996-33
Opremljeno sobo
v bliiiinj univerze oddam.
t oglasnem odd»lkn »Jntra«.	10012-CS
Sobo
s powbnlm vhodom ln elektriko, tudi s Štedilnikom eno ali dve osebi oddam takoi. Kožna dolina c. VT-4.
10075-23
Sobo
s posebnim ThMfm oddsm KasV«v t oglasnem oddej-kn ».Jutra«.	10078-33
Solnčno sobo
rtrosro separirano nddam ▼ -rili »raven Tivoti;a — Strokljeva 3.	10062-23
Ooremlleno sobo
oddam.	pove oglas,
oddeiek »Jutra«. 100411-33
Opremljeno sobico
g {»osebnim vbodom poceni oddam n* Tržaški cesti t*: 39. pritličje. inrHJtj-23
Sobo
Jepo preenljeno tn »olnfcno. s seyiarat.nim vhodom, oddam v Kitttiovi ulici št. 6. Kodeljevo.	10073-23
Sobo z 2 posteljama
oddam r Zeleni jami. Pre iernova 38.	1011171-23
Sobo
z v-so o«krbo iščem v bližini Kongresnega trga. eventuelno grem tudi kot so»*anovaika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« fw>d šifro »72«. 9*«5--23a
Opremljeno sobo
preprosto, z malo souporabo kuhinje, iščem. Ponudbe ra ogia«n; oddelek .Tut'a« pod »Centrnm ali iiven mesta«. 9836-23a
Prazno sobico
iščom za takoj v c-entrii •mesta ali s 1.1. aprilom. Ponudbe p">d šifro »Za ta-na oglasni eddelek Jutra«.
OorpmHeno sobo
« r.rv«ebnim vhoti^m s st-op-"šča, ne tpmno. išče soden eoormd za stalno. — Penud-be n« oe-la=. oddelek »Jutra« pod »Centrnm«.
99fW-33,'a
Opremljeno sobico
snažno ln sončno v mestu 15če stalna mirna in Plača do 250 Din. Dopise na ociasnl oddelek Jutra* pod šifro ?Stet-la in suha«. 10065-23a
Lepo sobo
elektriVo in parketom Tweni oddam. Ponudbe na ojla«. nddclek ».Jut-a« ped šffro »Ceneno«. lfMVM-33-'a
Drž. uradnica
išče rvetlo in iračno sobo.
Plača 150—2^0 Dm. Ponudbe rta oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnč.no«.
Dopisi
Vukt baeoda t Oia: u dajanj« naslova M
ntn pa a Din. <34)
Vsak občuduje
leipoto tastih dam, katere uporabljajo Zoraida kremo, Zoraida puder ie Zoraida milo. Dobiva »e v lekarnah, drogerijah, par-fumerijah in boljših trgovinah. Glavni dtpot: Parfu-merija Oran, Ljubljana, Mestni trg M. 9616-24
Za bivanje na morju
išc«ta dva dobro sitnira-n» pospoda z akad. izob-raz-bo srednje starosti i®--ren Kranjske dve distin-guirani dami čodfl« zunanjosti, blondinko io bri-netko. Dopise samo < sliko, ki »e diskrotno vrne. ■na oglasni oddelek »Jutra« rw*d značko »majski odmor«.	9873-24
Mladenič
■K let «ta,r, išče tem potom znanja r mladercko 24—30 ie<t t svrho p^zTiejše zeni-tvo. Pogoj: bala. do 8000 Din. Le resne pomndt*? s sliko, katera so vrne, na n^Hsni oddelek »Jutra« nM šifro »Navadr>o. a dobro življenje*. 96.71-Ž4
Višji oficir
▼ pokoju, vdoveo, lepe pojave, želi tem po-o m tnanja i boljšo neodvisno damo. po možnosti po-se«nico. vpokojenko, radi skupnega gospodinjstva. Porneiša ienitev ni izključena. Ponudbe pori »Majm-« na oglasni oflde-le«fe »Jat.ra«.	97(6-34
Abecedarcam!
Prejel 73. Hvala vsem! Pozvan, da priobčim vs*i abecedo! Oglasi uspešni, a dražil Razumljivo! Če do prihodnje nedelje dobim pot robni drobil, gre na prej. Za nadaijno pom->č se priporočam. Pri kitici »ž« vzel ta verz: Žolj preživlja revne sloje, Žrebca jezdi kanonir, Žalostno ie srce moje Žabji krak je boljš' ko« sir.
Prispe.vk« sa prioJ>čitev vse abecede sprejemam v znamkah.	9700-34
Blanka
Pismo prejel. Pišeš mi, da si boš kupila tisti dragi parfum; svetujem TI, da greš v parfume-rljo Uran na Mestnem trgu z eno prazno stes-lenlčko, daj si ga nato-člti na dkg. Izideš več kot za polovico ceneje. Najbolj ml boš simpatična. ako boš dišala po »Opera parfumu«. — Tvoj fantek.
9970-24
D. Stankovič
Piši! — Pričakujem kakor običajno.	10U&2-34
»A. B. 29«
Dvignite pismo. 10063-eM
Inteligenten
mladenič
želi znanj« s premožnejšo damo. Oopise na podružnico »Jutra« t Celjn pod »Gramofon«.	10082-34
Prijateljico
milo ln pogumno, ljubiteljico lzprehodov ln nedeljskih Izletov si želi 35 let star. simpatičen gospod. Cen j. dopise pod »Sreča je Tebi« na oglasni oddelek »Jutra«.	9960-24
Pozor na naslov!
Kozmetični zavod Jf. Pap, Jelačičev trg 6. I. nadstr., odpravi v najkrajšem času prističe. d'ake, sončne pesre. Shujšanje po najnovejši metodi. Kozmetična izobrazba.	9"W> »4
Gospodična
¥) let, trg. naobražena, se želi poročiti z drž. uradnikom ev. trgovcem 35—30 let. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelok »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«.	9872-25
Vdovec
z gostilno, žago in mlinom na Gorenjskem želi znanja v svrho takojšnje ženitve s poštenim dekletom ali vdovo z 100.000 Din gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa in srečna bo-doftnost«.	9606-35
Samostojna
gospodična
z prihrankom od 30.000 Din želi poznanstva s državnim uslužbencem ali »n »podom s stalnim zaslužkom. vdovci z enim o»rokom od 36 do 45 let ni»o izkliučeni, radi ž-eni-tve. Dopise pod »Zažel iona sreča« na upravo »Jutra« v Mariboru. 9797-35
Mladenka
stara <19 let, z nekaj eo-tovine. želi takoj poročiti do 35 let stareja gospoda s »talno službo. Ponudbe na o<r'a*ni oddelek »Jutra« p<"i šifro »Cista ko li^a«.
9708-25
Vsaka beseda 2 Din; za u^janj« naslova ah šifre pa 5 Din f95)
Amerikanec
išč,e radi ženitve premožno gospodično. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ženitev«. 9S&30-35
Trgovski zastopnik
vdovec braz otrok z 2500 Din mesečnih dohodkov bi se oženil z gospodično ali vdovo staro 40 do 60 let. Ponudbe je poslati z navedbo premoženja ris oglasni odelek z Jutra« pod »Besna ženit""«.
S971-25
Samec
v naj lep M moški starosti s precejšnjim kapitalom se želi priženiti k posestnicl ali dobro situirant obrtnicl. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resen namen«.
10067-25
MfftlflllU
Vsaka beseda t Dw; n da ju j« nasl si« aM la Wto p* 6 Dia. (88)
Kratek črn klavir
poceni naprodaj \ Mostah. Predovičeva ulica št. 7/1.
10006-36
Gramofon
skoraj nov, 18 plošč, telo ugodno proda Perdan na Vidovdanski cesti št. 36/1.
lOOfiO-6
Živali
Vsaka beseda m dajanj« ta iifro p« ( Dia. (ti)
Dni:
tU
Volčjaki mladiči
i rodovnikom, krasni eksemplari f>oceni na prodaj. Odda se tudi psica, na verigi. Izvretna čuvaj-ka.	9&4S-27
Pes
lep volčjak naprodaj v Ljubljani, Ažbetova nI. 38 9007-37
Vsaka b«*»la 1 lXn. sa dajanj« naslova tX ta iifro na S D«. f2®l
Nov šivalni stroj
ta 1300 Din naprodaj na Miklošičevi oesti »t. 7/I1J.
B786-C-9
Stroj Zick-Zack
(Entlarica) skoraj nov. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 9896-29
Elektromotor
ca. 8 HP, trofazem. kupimo. Pismene ponndibe na »Dekor«. Ljnbl.ana VU. Vodnikova c. Ti. {«81-29
Za jugoslovenski patent št. 5503 od 1. januarja 1928 na: »Postopek za izdelovanje umetnih snovi iz viskoze« (»Verfahren zur HersteUung von Kunststoffen aus Viskoze«) in dopunski patent št 5762 od 1. aprila 1928 na: »Postopek za zvišanje raztegljivo*« umetnih niti, izdelanih iz viskoze potom oborjenja z močno mineralno kislino, posebno z močno žvepleno kislino« (Verfahren zur Erhohung der Dehnbarkeit von Kunstfaden, hergestellt aus Viskose durch Fal-len mit starker Mineralsaure, insbesondere starker Schwefelsaure«), se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.	4516

Engros tvrdka bombažne stroke
namerava o t v o r i t i
VEČ DETAJLNIH PODRUŽNIC
IŠČEM kavcije ali garancije
zmožne vodje
za sledeče kraje: VaraAdin, Catoovec, Maribor, Ceije, Ptuj-
Ponudbe * navedbo plačilnih zahtev in predlogov za lokale pod »Tiichtig 1000< na oglasni oddelek »Jutra*. 4492
Cenjenemu občinstvu prav toplo priporočam, da si nabavi za nove in stare čevlje
„Brockman" podplate«
Odiežejo za 3—4 pare usnjatih podplatov, so nepremočlj"ivi, poleti hladni in ne drse ter dajejo čevlju elegantno obliko.
Imam vedno na zalogi moške, damske in dečje športne in gladke -Brockman« podplate. Na željo iste strankam brezplačno pritrdim na čevlje.
Cena »Brockman« podplatov: Moški par Din 45.—, ženski Din 35.—, dečji Din 25.—.
Priporoča se najtopleje tvrdka	4506
ANTON ŠINKOVEC,
trgovina čevljev in čevljarska delavnica, LJUBLJANA, Pod Trančo (pri čevljarskem mostu)

!
ČISTI TEINT
Sostanovalca
■prejimom takoj v lupo in solnčno s»bo na AHacljevi
costi št. 10/1 — VIT stop.
10068-23
2 sostanovalca
•prejmem po 135 Din me s^no, v sobo s posebnim vhodom i« Hek triko. Fio-fijanska ulica 10, dvorišče 10067-33
Opremljeno sobo
rvetlo, S posebnim vbo.1om oddam na Rimski c,. 11/L 10033-33
Ooremljeno sobo
2 elektriko in posebnim vbodom takoj oddam v Knafljevi »liei štev. 17 — mal» vila.	10039-33
Sostanovalko
sprejmem v lepo, zračno, parketlrano sobo z elektriko po nizki ceni. Poljanski nasip 22-T
UOBl-Zl
Hrepenenj
po solncu in lju-beizni sva polna. Iščeva mladostnih on-aikvh src. Izključena ni nikaka možnost. Diskrecija ie čast. Resne ponudbe, čo mogoče s sliko na offl. oddelek »Jutra« pod šifro »?arek«, »Zitje«. 9684-2-4
Radi skupnega gospodinjstva
iščnm boljšega ločenca. — Popise na oglasni oddelek ».Jutra« pod mačko »Harmonija«.	94S4-24
Samostojna dama
simpatična, z elegantnim stanovanjem, žel' zarodi skupnega gospo-d*njstva spoznati Inteligentnega. dobro sltu-1 ranega gospoda preko 40 let. Dopisi na oglas, odd. »Jutra« pod »Zvesta prijateljica«.
P985-24
Vdova
46 let stara, z nekaj »o-tovine, želi znanja s starejšim solidnim gospodam. Prednost ;majo vpokojen-ei. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.	9rXM-24
Želim znanja
s 35—50 Jot starim gospodom. Imam nekaj premo-f«n'a. Dooise na oglasn-i oddelek »Jutra« pod šifro »Zn-Mat« »»»ic. 9736-94
dosežoto v 10—14 dneh z garnituro za luščs-nje kože po dru. med. Lahmannu.
7,e po prvi uporabi se podt mahoma polepša. S trajoim toda neo^iažen-im obnavljanjem kože — tako, da tega Vaša okolica sploh ne opazi — odstranjuje to sredstvo temeljito za vedno vse nečistosti kože. kot prističe, so jedce, madeže, gubasto, grdo, ovenelo kožo, znake starosti itd. Kora postane bleščeče čista in nežna, polt mladeniško sveža, a ragled se pomladi za nekoliko let. Uspob in neškodljivo««
zajamčena. — Cena 120 dinaTje>v.	„„,!- v-rv
EMULZIJA LIMONE za umivanje obraza ll najfinejših raetUnskib sofcter in olja. vsako milo je škodljivo za polt. ker preveč d r a t i kozo, d<*nm emulzi'3 mila dela koio nožno in mehko, a pol' «.sto m bleščeče lepo.
Cena 50 Din—	SCHBODER-SCHENKE
depo za Jugoslavijo »0MNIA« oddelek 1/2 Zagreb, Draškoviiev, ulica 27.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik!
ZAHVALA
Za iskreno nam izkazano sočustvovanje povodom prebridke izgube naše ljubljene soproge oziroma matere L t_ d., gospe
(Slazen/ce {fCosi
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskim društvom za žalostin-ke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.	4520
Žalujoči rodbini KOSI—ŠEGO VIČ
Mizarji!
Kdor ni sli kupiti m praktičen • t r • j, aaj >bišoe t« tvrdko Pet« Angeio, Ljnbl>aaa, Drofa Kova 6 (Gospoda/ska t vazaA. — Zabterva/te ponudbo aii brezplačen obisk iote njerja.	129 29
Sivafaii stroj
dobro ohranjen, pogrezljiv znamke »Pfaff« ali »Siu-ger« kupim. Ponudbe pod »Dober stroj« na oglasni oddelek »Jutra«. 9739-29
Elektromotor
in števec, istosmerni tok -330 volt, 4.7 K«, malo rabljeno ugodno proda Cba-1 upnik ▼ Domžalah.
9495-29
Pletilni stroj
1090 cm, z železnim stojalom, 3 let« r rabi, prodam za 3000 Din. Plete tudi »Intarzlja«. Kupcu prepustim tudi delo. — Ponudbe pod »Dober zaslužek« na ogl. odd. »Jutra«.
0938-6
Informacije
Dražbe
Vsaka beseda 1 Dto, m dajanje nabora aH
M ii-fro pa 5 Din. f32)
Dražba hiše
št. 12 na Šotni ▼ Kamnika
6 korporacijsko pravico, bo dne 2. maja 1932 ob 9 pri sodišču v Kamniku. — Cenilna vrednost 93.060 Din. Pojasnila daje pisarna dr. Janežioa v Kamniku 9461-32
Prostovoljna javna dražba trg. hiše
• 8 stanovanji, elektrik« io vodovodom v hiši, na glavnem trgu tik župne cerkve t nedeljo 10. aprila 19C52 ob S. popoldoe v gostilni 2ume*, Cerknica.
9976-JG
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din: ea dajanj« aaaiova ali
ta »ifro pa B Dm. (»1)
Izjava
Podpisani iajavlj««. da je govorica, ki se Kri okrog o De-mSar Franji ix Slapa 19 popolnoma neresnična. Proti »a daljnemu obsojanju se bo sod-nijsko postopalo. Franc SkrjatK., D. M. t P»l'm 4.
9719-31
Izjava
N'* »Opozorilo« gospoda Rudolfa Geyer-jfl t 29. marca 1932 ▼ dnevnikih ».Jntro« in »Slovenec« »poročam njemu i/i svojim cenjenim odjnmakem. da som kupila in plačata za T>in ffiOO,— po irvnšeni dražii prej Ferantovega vrta v Mostah od gospoda Oever Rudolfa vse nasade na tem vrtn izvzem-fi >/1 trajnic. Slednjih itak n« prodajam, dočim »o vsi drtisi nasadi kot mo:a isklinčna last na prodaj vsled moie izselitve po znatno znižanih cenah tekom prihodnjih 4 tsdno-v. — V Ljubljani. 1. aprila 193«. — Ferant Leopolditva roj. Lisjak.
9734-31
Obrt
Vsaka *eas4a 1 Din; M 4ajaaj« Basivva ali
i« Htm p« 9 Dia. (90)
Trboveljski cement
b«to™>ko tale««, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno »rodj« najceneje pri
Jos. Zalta & Co„
trgovioa t ioleonino, Dunajska ossta 9 (poleg nebotičnika).	9210-80
J>
Trajno kodra nje
80 Din »vršnje Drago »wter, friaer pri 'orkri •v. Petra ▼ Ljubija"i.
8711-S)
Pozor! Salon Mode de' Salson
Seleabargova aHea M. 7/1
itdelaje in modernisi-ra damske in moSce obleke po najnovejši modi. Solidne oene. — Priporoča se Krajec in dtug. 9960-30
Čebelarji!
Vse čebelske potrt aSftlne kupite po zmernih cenah v trgovini Pr. Stu-pica, železni na in zaloga poljedelskih strojev. LJubljana, Gosposvetska cesta št. L 10014-30
Umetno ln trgovsko vrtnarstvo
Adolf Vatovac,
LJubljana, Ambrožev trg St. 3 (stara cukrarna) Izdeluje sveže žalne ln Jubilejske vence. Ima v zalogi vedno sveže cve<t-llce v raznih barvah. — Ima letos veliko nageljnov (Chaband sadik, nove vrste z največjimi cveti, vrtnice visoko ta nizko rteblate v različnih barvah ta Vepotlč-nega grmlčervja. Nadalje negujem rastlinstvo različnih vrat po mnogoletnih Inozemskih te-sku&njah. Cene najnižje.	10072-30
Trajno ondulira
za 80 Dim Hešii, Ljabljana Sp. Siš&a, Medvedova 38. Tudi ob nedeljah. 1006-30
Vsaka beaeda 1 Dui_ j la dajanj« naslova aK u Iifro pa 5 Din. (33)
Lepe detelje
3000 kg prodam. Cena po dogovoru. Š-t. Vid "34 n. Ljubljano.	9754-33
Trošarina bo ukinjena! — Izrabite priložnost!
Naročajte torej pristnega »Ljutomerčana« od 10 3 naprej direktno od produ-centa Rob. Košar, Sv. Bolfenk pri Središču. Zahtevajte takoj cenik!
9821-33
Ponudite mi
prešano seno, fižol in krompir, franko vagon. Josip Hojnik. Celje. 10060-:«
Njivsko seno
stisnjeno v bale, proda Ivan Štah, Videm, Dobre-polje.	10077-33
Vrednote
DtMeda 1 Din
la dajanj« naslova aH «a ffro tla 5 Di«. (551
Vsakovrstno zlato
kopa)« oo na.mAjib eenati
CERNF — juvelir
LJubljana. Wolfova olica 3
77
Srebrne krone staro zlato in srebro
cupu>e Rafinerija	dragiii
tovin. Ljubljana,	Ilirska
olica 96. vbod b	Vidov
lanske eeste. nri	gostilni
M^ina.	70
Vsaka beseda 1 Din: la dajanje nasJova ali
•a šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št 5
Damski KLOBUKI in SLAMNIKI že od Din 60 naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La femme Chic« Anica Puhek, šelenburgova ul. 61.
Franc Fujan
splošno krovstvo
Ljubljana, Galjevica št. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dola- — Proračuni in popravijo starih streh.	8&67-30
Velet rg.
L Meril
Ormož
Velika zaloga damskih
KLOBUKOV in SLAMNIKOV
od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 28 Din
Salon »La femme Chic«. Anica Puhek,
Šelenburgova uL 6X 116
Prepričajte se!	Prepričajte se!
Vaša je korist!
„Brockman" podplati so najtrpežnejši na svetu,
ter daleč prekašajo usnjene podplate. So absolutno nepremočljivi. poleti hladni, pozimi topli, lahka je hoja. trpežni so za	pare najboljših usnjenih pod-
platov Čevlji potemplani z >Brockman« podplatom obdržijo lepo obliko, priporočljivi so vsaki najboljši dami ali gospodu, kakor tudi podeželskemu in delavskemu ljudstvu. »Brockman« podplat ima tudi to prednost, da ne drsi.
Ako prinesete »Brockman< podplate. Vam iste piičvrstirno brezplačno na nove ali stare čevlje. Imamo tudi vse vrste »Brockman< podplatov na zalogi.
Tvrdka M. TREBAR,	4506
trgovina s čeviji to popravila čevljev — LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
2a spomlad
$natno $ni$ane cene t
V sedanji krizi uživa »Ilirija« čedalje večji sloves, ker dovoljuje dolgoročno odplačevanje! Na izbiro BLAGO za DAMSKE in MOŠKE OBLEKE, PERILO in ČEVLJI vseh vrst!	4507
0BLAČILNICA
_-lini RIBANA 0BR0K£ 1 LJUBLJAMA MESTNI TRG 17/1
ZAHTEVAJTE
VZORCE!
ZAHTEVAJTE
POTNIKA 1
7 IIIHllIlllllllllliItllllllllltilllllllllUlil //
0W*na LjnW)at>a pogrebni
IH k// \m
m m m ln
'H i/// I///
"i
ju
in/ m i/// I m m in
Naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra, teta. in tašča, gospa
MARIJA
roj. Več
dne 1.1 m. po dolgi, mukepolni bolezni, mirno preminila.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 3. t. nu 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Knzu.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1932.	452 !
MINKA, FRANCI, HINKO, ANICA, otroci, ta ostalo sorodstvo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIJI]
n\
///I /// /Al ///) h\
u\ u\ n\
ln
M ur m\
hA
u< I
H\
u[ hA
IiilllllillinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllllilltl IHHIIIIIHUIII,\
Zahvala
Za premnoge dokaze Iskrenega sočustvovanja povodom smrti našega predobrega soproga, papana, deda, brata, strica in tasta, gospoda
IVANA HRASTA
ravnatelja Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem krasnih vencev in cvetja, č. duhovščini, gg. zdravnikom, ft. sestram-usmiljenkam in strežnikom, predsedstvu, upravnemu odboru, ravnateljstvu to uredništvu Mestne hranilnice ljubljanske, zastopnikom raznih oblasti, pevskima društvoma »Glasbeni Matici« to »Ljubljanskemu Zvonu« za ganljivo žalno petje, Ljubljanskemu Sokolu to končno vsem prijateljem to znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti
V Ljubljani, dne 3. aprila 1932.
Žalujoči ostali
Micliel Zevaco:	6
Fartlaillaiio? sin
Zgodovinski roman.
In ko se je družabnica nekaj zganila, je togotno nadaljevala:
»Idi, pravim, če ne, per la santa Maria, pokličem ljudi in te dam
prijeti.«
Leonora je ubogala in se jela zadenski umikati, kakor da bi bila vsa potrta. Kraljica, po-tolažena po njeni hinavski poslušnosti, se je še tisti mah skesala pravkaršnje nagle jeze in vzdihnila ob misli, da je zapravila Concinijev obisk.
Ko je prišla Leonora do vrat, se je vzravnala in spoštljivo, brez izzivanja, a s trdim glasom dejala:
»Upam, da me vaše veličanstvo ne bo obsojalo, če grem h kralju?*
Te besede so pahnile kraljičino dušo v popolno zmedo.
»H kralju?« je zajecljjala. »Čemu? ...«
»Prosit ga, naj nama dovoli odpust, ki nama ga vaše veličanstvo noče dati.«
Marija, dasi pomirjena, je vendarle vzrojila:
»Mar bi se upala? ... Proti moji volji?«
:>Da, madame! Za Concinija se upam vse... še jezo in nemilost svoje kraljice sn nakopijem.«
»Nehvaležnica! Črna nehvaležnica!«
A to je bilo le predigra kapitulacije. Odpor Marije de Medicis je bil v jedru že strt. Misel, da utegne izgubiti Concinija, jo je navdajala z grozo. Ljubezen do tega človeka ji je bila posta'a vse življenje.
In Leonora, ki se je zanašala prav na to čuvstvo, je dobro uganila, kako ji je pri duši.
»Kralj bo z veseljem dal ta odpust, ki ga reši naju dveh,« je rekla s krotkejšim glasom. »Sami veste, madame.«
Oh da, vedela je. In prav zato je jeknila:
»A povej vendar, zakaj siliš odtod?«__
»Kaj ne bi silila, madame, ko vidim, da ste pripravlteni kralju
vse odpustiti in žrtvovati! Morda ste v svojem samozatajenju celo zmožni, da se radovoljno umaknete gospe Verneuilski... ali pa novi zvezdi, ki se bo jutri zableščala na dvoru.« »Boiiš se, da te ne bi zapustila?«	^
»Da. je brez ovinkov priznala Uahgaika. »Ce bi bila sama, bi vam rekla- razpolaga rte z mooim življenjem, vaše je. A meni je do Concinija, madame... Udarec bo zadel njega... in jaz ne maram,
da bi mi ga ubili!«	....
»Dokler jaz živim, se ne bo tnhce dotaknil lasu na Concinrjevi
glavi!«
»Kralj je gospodar, madame!« »Tedaj... če bi se čutila varno ..« »Ne jaz, madame. Concini.«
»Saj to sem hotela reči... AK potem ne bi več govorila o tem,
da me zapustiš?«	.	,	, .. „
»Oh. madame, to veste, da bi sla od vas le s smrtjo v duši. Posebno Čonoini... Taiko vdan vam je, poveretto!« »Nu — tedaj? ...«
Poslednje obotavljanje je pretrgalo pričeti stavek. »Nu?« je trepetaje od upanja ponovila Leonora. Sklep M a rili e de Medicis je bil storjen. Vse drugo se ji je zdelo manj strašno kakor zgubiti Concinija.
>»Nu,« ie rekla z mrliškim glasom, »mislim, da imaš prav, Leonora Čas je, da raznetiš ljubosumje svojega varovanca.«
Kraljica je bila izrekla obsodbo svojega soproga, kralja Henrika IV.!
Leonora se je priklonila, da bi skrila mogočno radost, ki jo je bila prešinila. Ko se je vzravnala, je kratko rekla: »Takoj vam pošljem Concinija, madame.«
In odšla je, hladna, neizprosna, nesočv trdih gubah svoje obleke kraljevo smrt.	„	........
Marija de Medicis se je med tem ze smehljala Concinuevi sliki, ki ji je bila pred očmi. In njene na pol odprte škrlatne ustnice so koprnele po poljubu dragega, ki je moral vsak trenutek priti... Ta 1
poljub bi bil njen delež, njena molče dogovorjena nagrada za pristanek na umor.
4.
Henrik IV. je bil sklenil, da pojde ob enajstih zvečer v ulico Arbre-Sec. A Bearnec je bil živo srebro. Že ob devetih je bila njegova nestrpnost tolikšna, da je skozi stranska vrata zapustil Lou-vre. Napravi! se je bil v ogoljeno obleko, tako da je bil bolj podoben obubožanemu plemiču kakor kralju. Varenne je bil njegov edini spremljevalec in zmenila sta se bila, da se pred krasotiemimi vrsti Tcizid&tci
Hiša gospe CoHine Colle je gledala s pročeljem v ulico Arbre-Sec. Zadnja vrata so se odpirala v zagato, ki so jo imenovali Cour-baton. K pročelnim vratom so vodile tri stopnice; po njih si prišel na pomol z dvema debelima stebroma, ki sta nosila balkcn, na katerem smo zjutraj \ideli gospodično Bertille.
Pred vrati je Varenne naglo zaporedoma dvakrat udaril v dlani. To je bilo dogovorjeno znamenje. Nato se je sklonil kralju na uho in rekel z vsiljivo uslužnostjo in malopridnim smehom:
»Le noter, sire!... Zavzemite trdnjavo z naskokom.«
Henrik je postavil nogo na prvo stopnico in zamrmral:
»Nikoli še nisem bil tako presunjen!«
A tisti mah je stopila izza stebrov temna postava in zagradila kralju pot.
»Hejo!« je oblastno krfknil mladeniški glas. »Glejte, da se spravite!«
Varenne, ki je že odhajal, se je urno vrnil na pozorišče.
Prav ta trenutek je brezskrbno prikorakal po ulici neznan kava-lir. Ko je začul tisti oblastni glas in zagledal pred vrati dve moški postavi, je ta obstal sredi ceste in jel radovedno gledati, kaj bo. Izmed nasprotnikov ga ni očividno nihče opazil.
Kralj se je bil med tem za korak umaknil, Varenne je mahnil z roko, češ da je treba opreznosti, in se razkoračil pred mladim možem na stopnicah.
»Kaj pravite?« je rekel s porogljivim glasom.
Maternično jim
v* v
CELJE
Ima na zalogi vsakovrstne radio aparate proizvodov: Eumig, Kapsch, Radione itd.
Izvršuje električne inštalacije za luč in pogon in popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov, za kar daje na željo proračune.
Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev.
KDOR HOČE POCENI ZIDATI
tt
naj zida v lastni režiji. — STAVBE prevzema
gtavbno društvo „<
SREDINA 15. — TELEFON 2426.
V zalogi ima vsakovrstni stavbni materijal. — Izdeluje vsakovrstne načrte. — Preskrbuje stavbišča.	3919
Soiid&3 postrežba' 3524	Znižane cene!
za Ljubljano, ki je najbolje vpeljan pri tamosnjih trgovcih s kratkim in galanterijskim blagom, z daljšo prakso v prodaji nogavic, IŠČE veliko domače podjetje.
Pismene ponudbe z referencami pod »V 141« poslati na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pre-tinac 409.
nita POHIŠTVA
I. L NAGLAS, Turjaški trg št^6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
zavarovanje
je nabava sigurnega orožja za samoobrambo. Dobro Vas postreže
ALBIS SIFMEK, p ušli ar
LJUBLJANA, Gosposvctska cesta 12
Najceneje kupuje — kdor dobro blago kupi! 3871
ftOSP B
n? WM s1 mi paneliiiu periode ioiotijaU.
Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno
učinkujoč PERIOBOEIN po prof, dr. Larry-ju.
Y Znamka ^zakonom zaščitena, ki se'ft že v tisočih slučajih obnesla. Celo. V Starih trdOvratr^i slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek.
Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo, sicer vrnem denar. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo
Ordissačni laborator W. H. 01xwidt
PRAHA Xni., Vršovice, Ruska 12. Pošt. pfihr&dka 12, C eškoslo vensko.	103
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, M smo jih prejeli povodom smrti našega dragega nam očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suha
DRVA IS PREJIOG
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951
BBBBMBH
SI.
veletrgovca, tovarnarja in posestnika
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskrcneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, zbornic, korporacij, društev in organizacij, gg. pevcem Ljubljanskega Zvona in pevskega društva Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalno petje, uslužbencem domačih podjetij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša najtoplejša in iskrena zahvala.
y Ljubljani, dne 1. aprila 1932.
IVO, MINKA, ELCA, MIRKO in MILO, otroci; HANUŠ KROFTA in inž. VLADIMIR ŠUBIC, zeta; CLARY JELAČIN, sinaha; VLASTA, MILOŠ, TLTŠY, RISTO in EVA, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Alpinac cai
ureja stolioo, ker tisti, toda milo, bre« trganja in bolečin. Pomaga želodcu, da dobro prebavi ja, in prepreči s teim mnogo obolenj. Ne vznemirja srca ia živ-cev. Zauaiva se po jedi ali na večer predno ležemo spat, mesto običajnega čaja ali kave. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Original na škatlica 10 Din, a specijalna velika škatlica 20 Din. — Depo: TRIFOLIUM drogeri.ia, Beorrad.	3510
Pozor, ženini in neveste!
Zahvala
Po smrti naše matere gospe Ane Ekerl sva prejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujeva in priporočava to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje	4488
Valentin ln Frančiška Klemenčlč.
Hotinja vas, 29. marca 1932.
Spolno slabost
od«tran*M « oparafco oaikodljiveea »sd-itra »» okrepitev »La Ek»«. Deloje v vsaki človeški dobi e presenetiji-rim uspehom. Vidriuje eoksoaiiio moč do globok« •terostL Na tisoč* priuianj. — Cena S) Din, močnejša 100 Din.
Havelkova ordinačni laborator
PoŠt. schranka č. 17, CSR. Praha - Nusle, Božetecbova nI. 10/A. J. 5445.	M3
H"
Javljamo, da je nenadoma preminul naš dolgoletni zvesti uslužbenec
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 4. t m. ob 10. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.	4514
Ljubljana, dne 2. aprila 1932.
Urad Ljubljanskega velesejma
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne livane in fotelje nudi najceneje KUDOLF R A D O V A N tapetnih Meetni trg St. 1».
Zima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohidtva v veliki izbiri po najnižji ceni. 828 !
ZAHVALA
vsem, ki so se me ustmeno in pismeno spomnili z iskrenim tolažilom ©b izgubi moje
VERE
Onim, ki so jo obsuli s cvetjem in venci, pevcem, ki so podali v obliki pesmi blagi pokojnici roko v slovo in ki so jo spremili k večnemu počitku — iskrena hvala
STANE DERGANC.

ZA KANADO IX AMERIKO
Največji in najhitrejši parobrodi in lastna železniška zveza
IZ CHERBOURGA
samo 314 dni na odprtem morju z velikim, brzim in novim
parnikom
EMPRESS OF BRITAIN — 42.500 TON, KI DRŽI REKORD NAJHITREJŠE VOŽNJE
od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 min. in ima zvezo za Quebec v 4 dneh in 18 urah, Montreal v 5 dneh, Toronto v 5 dneh in 6 urah, Detroit v 5 dneh in 11 urah, Chicago v 5 dneh in 17 urah.
Vsa pojasnila daje takoj brezplačno:
MATKO JEVAK
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 30
Telefon štev. 21-17	Brzojavi: Levante
4025
samostojen operater, retušer za negativ in pozitiv, speci-jalist v prekrivanju in urisavanju ozadij na negativ in v izpraskanju negativov, vešč laborantskega posla, kopiranja, povečavanja itd., ki se je izučil na Dunaju in ima od tam spričevalo, IŠČE primerno mesto.
Cenjene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Br. 29914«.	3998
Naznanilo
reselitve!
Trgovina Markun Anton se preseli 5. aprila 1932 v palačo »Grafike«, vogal Miklošičeve in Masarjkove ceste (nasproti Vzajemne zavarovalnice).	.
'V novih prostorih se hočem še bolj potruditi, da vsestransko zadovoljim moje dosedanje odjemalce, ter da pridobim nove.
Nudim vse čevljarske potrebščine, gonilna strojna jermena, usnje vseh vrst najboljše kakovosti in po konkurenčni ceni.
Za obilen poset sc vljudno priporočam
MARKUN ANTON
4018	trgovina z usnjem
Kilavost
Neurejeni organi, razširjenje žil pri moških in ženskah
{fCfeber
dipl. specijalist, glavni direktor Instituta Herniaire de Lyon (Francija)
nadaljuje «vv>je potovanj« do 6. aprila. Na novo dvomese«TK> turnejo ne povrne po 1. maju.
Pri tej priliki dajemo svoim	na
znanje, da so u«pehi. ki jih je povsod dosegel znameniti franco~ki	jali.-t. priznani od najvišjih osebnosti v državi (predstojnikov, magistratorjev, častnikov in zdravnikovi, ki se poslužujejo njego%eg» znanja in blago-tvornega delovanja njegovih aparatov, ki so bili že večkrat ratentirani v Franciji in inozemstvu. Pri bolrzni kile, pobeienega želodca. ne dopustite, da se vam stanje po<lal»ša, temveč posetite brez oklevanja g. Kleh"a, ki bo v spremstvu svojega tehničnega zastopnika farmacevta Boroviča obiskal n;.žje navedena mesta.
Brezplačno i® noobvez.no zamorete preizkusiti znamenite aparate g. Kle-bira in on vam bo dal vsa koristna pojasnila.
Zagreb, hotel Tri gavrana, 2. in 3. aprila.
Maribor, hotel Meran, 4. aprila. Celje, hotel Union, 5. aprila. Ljubljana, hotel Union, 6. aprila.
Obupane ženske!
NE BOJTE SE, CE IZOSTANE MENSTRUACIJA!
Vam prinaAa prt poškodba b tn Irostanka mesečnega perila penjode. dolgoletno preizkušeno, tisočkrat prii»ročeno. zantslji-vo oč i nk n K>če sredstrv«, ki ni o<ipovpda4o tudi ne v naj težji!) in trdovratnejših »lučajih t ossprot.jo s dragimi »redstvi, ki niso ačinkorala: Prof. dr. Rettiha »EROSEA«, ki ogodno učinkuje. ne da W morali svoje poslovanje prekiniti, le po neka) arah. Din tO, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvoino za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Usp"h m ;amč«n. sicer vrnemo denar! Tisoči žen potrjujejo nag«! in zarvrtlja-r »speto tega sredstva, kakor tudi po-TTačujoie se zadovoljstvo. Diskretna poStliatev po pošti.
Havelkova ordinačnl laborator
Praha-Nnste. Boietčcbor« al. 10. . J. 54. Pošt. schranka č. 17, CSR.
■t ■■ ■ v. ^ .••
SI
on
se oddajo v najem s 1. majem ti.
6 velikih suhih in 3 manjši pripravni za obrt ali domačo industrijo se oddajo v najem s 1 majem t. 1. Na razpolago so tudi hlevi in garaža. Istotam se oddajo v najem lokali za »Mesarsko obrt« z vsemi potrebnimi mesarskimi stroji in dve stanovanji. Skladiščni prostori se oddajo v najem skupno ali posamezno. Naslov pove ogL odd. »Jutra«. 4021

PRED NAKUPOM
TOVORNEGA AVTOMOBILA ...
Pomnite, kar je človeku zdravje, to je tovornemu avtomobilu močna konstrukcija!
2 IN P0LT0NSKI
TOVORNI CITROEN
je izredno močan in je njegova jakost vseskozi preskušena in dokazana a njegov ...
ŠASIJSKI OKVIR, široko dimenzijoniran ln prvovrsten, je skrajno trpežen.
MOTOR, močen in elastičen je solidno vdelan in dolgotrajno uporabljiv; obraba je enaka ničli.
SKLOPKA, popolna In enostavna, ne povzroča nikakih čutljivih sunkov, zato tudi gladko in neutrudljivo prenaša.
ZADNJI DEL, specijalno pojačen, je izredno odporen.
MENJALNIK BRZIN, 4 prestave naprej 1 nazaj, je močen ter skrbno in precizno izdelan, kar garantira trpežnost.
OBROKE!
MANUFAKTURA
S^Usrel
"L7UBL1ANA ALEKSANDROV A8 MAKiBORr
GREGO PifcifcEVA20
Obiščite nas! tahkrtajle^

ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VII.
Ponedeljek	Torek	Sreda
Za tri nianse —
bolj beli zobje!
Lepi beli
zobje
PMkmnt« to lu4ovito antAseptič-n« pemo Koljoo«! Ako M> Vam »obje grdi, rumenkasti, pokvarjeni, so temu wofc mikrobi t ostah. Znan »tveniki imenujejo to: »Ueta »e pota« bakterij«. Odpravit« te vzroke io t ob j« udob« z«j^>et «nojc prvotno belino. Običajna sredstva za »ob« niso dovolj močna, »oda KoivTMM jemlje na»e in agt>nahlj« nagi« T«« mikroba. Kislin« eo nev trAiir.irane. zobje *» očiičeni ia po-nov do dob« tvojo najavao belino.
Antiseptična K B E SI A ZA ZOBE
K0LYN0S
Najno-vejfta poeelska pa tontna zelema, zelo prak tična zložljiva postelja t tapecirano žimnioo, prak tična za vsaio biSo, hotele, potujoče občinstvo jn nr>č>ne službe. Stane 390 Dir Raz pošiljam po pošti »V. po železnica po povzetju
Lesena p^elska patentna zelo praktična zložljiva postelja s tapecirano žimnico Stan"
Dia
Spalni patent fotelj
stane
0! »1300
StoJ (Liegestu-hl) praktičen ».a ležanje ;,n ?ed»nje sume Din 130
ING. DJOKIČ I VlicO, OBILIČEV VENAC 6, BEOGRAD, TELEFON 22355. — Filijala Lampret i drug, Go-sposvetska cesta 13, Ljubljana. — Ing. Djokič i Vučo, Bulevar kraljice Marije, Novi Sad. — Hoič i drug, Ožegovičeva 18. Zagreb. — Djukanovič i sin, Bijelina. — Dušan M. Krstič, Obrenovičeva 13, Niš. — Arnold Kemenj, Velika Kikinda. — Gustav Cvitkovič, Hadji Sulejmanova 19, Sarajevo. — Jovo Stevančevič, Peč. —
Zakula i šeletin, Doboj.
Potem imam čiot-o tohano perje kg po 46 Din, čisto belo gosje perje kg 130 Din m cistj puh kg 350 Din. 7,imnice polnjene i voljno 750 Din. žične mreže za postelje 150 Din, »tomane 650 Din.
L. Brozovič
Zagreb, Ilica 82. III
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
TU IE VESEL1E ZA VAS
IN VAŠO FAMILPO !
direktno II TOVABNEoz.skladisča dobite .•es dobef inštrument tako po ceni.hafeop pri nas:
^VIOtiHEod Din 68.TAMBU8!CEod Diri89. J ^GITARE " 165. TPOMBE - -A70. ' C^očne harmonika »-69-«AŠA SPECnALITETA"
bJtfOMATIČNE HACtlONl^E.HAVAlSliE ^^SITADE.SAk^OFOMI.
v Zahtevajte brezplačni t CENIM
|SKKIIŽICO.KAKO POSTlhtM 605?,c.r<-H-
...EIHEUHiROlD
5STOVAW1A GLAZBIL !H HAaiOPIK
SKMABIBOttšT. ioi
Hieneftcoai-
164	/7	-v v ®
iz čiste volne
Manchester	Din	fcSC.-
BradSord	Din	590.--
Zimska podloga, ki se da odpeti, iz prave velblodje dlake Din 140.—, iz imitirane velblodje dlake Din 90.
Po povzetju pošilja
A. Schaffer
Zagreb 11 pret. 6.
Na drobno
- • . - ... . . f. •• v ..•-.- • •*.-.' 1
in debelo!
Oglejte si našo zalogo!
KOMPLETNO KUHINJO: KUHINJSKO POSODO, PORCELAN, STEKLENINO, ZELEZNINO, PLOČEVINO, ŠTEDILNIKE, KOMPLETNE KOPALNCIE IN STRANIŠČA, NOSILKE TER CEMENT — VSE VRSTE ORODJA DOBITE PRI
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 11
poleg Figovca 3943-a
APNENICE:
TEHNIČNI UPRAVITELJ najmodernejših apnenic, z dobro prakso, specijalist za visoke peči (Schachtofen), popolnoma samostojen v projektiranju in gradbi novih peči, pregradbi starih peči, z dobrimi zvezami pri odjemalcih apna, zaradi družinskih razmer IŠČE MESTO event. pristopi kot kompanjon k manjšim apnenicam izven kartela.
Ponudbe na H. Birolla, ovl. graditelj, Kresnice.	4487
II-—---—— — Modo tn eleganco prinašajo	Najsolidnejše cene in	prv«o-
vsi ti in ie mnogo drugih	vrstna izdelava so njih	preil-
modelov.	nos t in Vaša korist	
		
PERJE
kokošie, par je, gosi«, naravno In a »trojem 6i6čeno, dobavlja v vsaki množini
L VAM CAKOVEC
Telefon številka 59, 4, 3, 60
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? LjuDijani.